jg» BO P5E05EDNUC TpcHS(fpil(J?
PARIZ. Pne .16. januarja bosta francoska narodna skupščina
in senat na Skupni seji volila prvega predsednika ncve francoske
■rerubliKe. General Pe Gaule, ki je veljal za enega najresnejših kandidatov, je pred dnevi izjavil, da^ne namerava kandidirati za mesto predsednika, V pariških političnih krofih navajajo sedaj v zvezi z volitvami predsednika tvoje imen in sicer: vodidelja radikalov Herriota in sedanjega predsednika ustavodajne skupščine Vincenta Auriola, Ki je član socialistične stranke.
LONDON. PandS dopoldne se sestane ahfeleska vlado. Zunanji minister Bdvin bo pooal poročilo o new-yor-škI konferenci zunanjih ministrov. Razpravljali bodo nacalje tudi o drugih zunanjepolitičnih’ problemih. Ker je odgovor Albanije no britansko noto o minirali ju kriškega pro-iiva nezadovoljiv, bodo verjetno sklenili, da se ta spor izreči v končno rešitev Varnostnemu svetu.
NEffl YORK« Predsedstvo v Var no-sth'em"'"sve'tu"""je prevzel s 1. januarjem po obstoječem turnusu avstralski poslanik v Washingtonu. Nove nestalne članice Varnostnega sveta Selgija, Holandija. in Sirija so imenovale svoje zastopnike.
LClDuIT. Angleška vlada je za korifeiehčb z a s tppnikov zunanjih ministrov v Londonu imenovala svoja eksperta za nemško in avstrijsko vprašanje.
KČLN. V svojem novoletnem govoru, je kolnski naaškof Fr ing s »po v daril nujno potret o, da se ob sklenitvi miru"z Nemčijo odstranijo vse krivice. Protestiral je proti obsodbi 'nadškofa Stepinca. Povdaril je odločno voljo ljudstva, ki zahteva versKo šolo,Kar je prišlo močno do izraza pri zadnjih volitvah v Nemčiji.
BEOGRAD. Maršal Tito je v svojem no vol et nemgo v y u orisal pomen prve petletke za industrializacijo države.
.LONDON. Minisnrstvo letalstva
je objavilo, sporazumen načrt med angleško in ameriško vlado o izmenjavi letalskih oficirjev♦ Za enkrat bo izmenjanih' iz'vsake strani 3Cvdo -tQ oficirjev, pozneje se bo število zvišalo, ne bo' pa preseglo 100.
JARI Z. Predsednik vlade Blum u ge včeraj objavil sklep o znižanju cen za y%, Sindikalne erga-nizacije sc sklenile, da ne ho do zahtevale zvišanje mezd, če se bodo c ene živi jenskim potrebščinam v 'resnici znižale.
JRIM, V_ Južni Italiji so te dni
izuruIniiLi zopet precejšnji nemiri. V nekaterih mestih je prišlo do spopadov med komunisti in kva-lunkvis-^i (pristaši stranke "parno qi;r'li;nqxirtn, ki ji očitajo fašisti o ne te nde nce),
1VADRID» Novi' španski proračun znaša "T4" milijard pezet. Velik del je namenjen zs v o j sko.
LONLCln Predsednik, vlade Attlee in "pfemop;oX*ni minister Shinv/ell sta včeraj o slovesno objavila začetek obratovanja sedaj podržavljenih p xemo gokopnih podjetij.
CARIGRAD« V turških političnih kr ofc.TH "so "sine n j a, da bo v naj kraj . šem času sklicana konferenca držav podpisnic montreuške pogodbe.
lOPirjN. General Morgan' je bil ra zresen svojih vojaških funkcij. Morgan je izjavil, da se to ni zgodilo na njegovo željo.
Ameriški senator
MED
Wayne Worse jey6 tednov potoval po Evropi in sprednjem vzhodu. Domov prie-edši je zdaj imel predavanje,v katerem je naglašal,da je ameriško zunanjo politiko tre-r ba podpirati in utrjevati, če hočemo dobiti mir ter se izogniti_ novi vojski ."De jal je: Vojska je evropske ideologije,ki so oznanjale sovraštvo,sicer mimogrede prisilila,da so se potaji'le,na tihem la še tle tor 'se pripravija j o,da spet izbruhnijo. Lakotain pomanjkanje živeža bi Evropejce utegnila kaj lahko napraviti za žrtev propagande,katera poskuša dokazati, da je Amerika kriva vsesa gorja v Evropi
//
E' 0 NOVI VOJNI
,ik "Novoje Vremja",ki je i
Moskovskf mesečnik "Novo j e Vremja",k£ je uradno glasila komunistične stranke Sovjetske zveze,se v svojem uvodniku peča z "govoričenjem o nevarnosti nove vojske".List pravi,da se tega govoričenja poslužujejo nekatere imperialistične države,da bi z njim ustrahovale široke kroj:e ter od drugih držav izsilile nove pridobitve. "Noben narod sveta noče nove vojske", pravi list.
V tej zvezi spominjamo na izjavo generalisima Stalina,ki jo povedal,da ni nevarnosti tretje svetovne vojske.Jasno pa je, kaj
hoče doseči: da bi kom sovražnih držav.
reakcija
Sovjetsko
; tem večnim vojnim govoričenjem zvezo osamila in jo obdala a bi'
Mirne vesti pa lahko ni na neuspeh."
rečejo,da so taki poskusi že vnaprej cbrnje-
DROBNE NOVICE
J... DOBO ju X BOSNI,.kakor poro č a j o jo listi", je TJudsF? 'sodišče obsodilo na smrt 6 jugosjlov.v 'jnih zločincev,ki s'- med nemško zasedbo povzročili,da je bilo mnogo ljudi zaprtih in usmrčenih« Eden izmed obsojencev je znani mednarodni zločinec Anton Konstašek /?/ ki je že 1.1932 vlomil v neko parišk- banko. Pozne j e je bil Gestapovski agent v Belgiji in Neca-či ji.
"TRD MIR Z NEMČIJO" so skleni-z aFir o v at i"" v s o'""'pvyi'j sk c pclitio-stranke.
KATOLIŠKI ARABCI po v Palesti-
ušTarčo vlil svoj o organi z aci j o,
naj bi v teh zmedah varovala kfriefti katoliške Cerkve.
VOLILNA NASILJA NA POLJ,
le
ne
ni
ki
s e ve'dno""ioiy"'mn;5^e7ž tpži,da jc opozicija • Zunanje ministrstva -je v zadnjih 14 dneh
!!CEM TaaTi'""v7i's *■ terorizira, b'j avl j a, da bilo ujn:.;r-
jenih 30 m^žjki sc uradno delali priprave za volitve.Poleg teh pa s jih neznani mnr go neznanokaia odvedli in g bržkone tudi umorili.	™
PONESREČEN BCŽIČNI DAR .
•^ATOIJU" j e "poslala .anglikanska- "Unija krščanske dobrodelnosti" v Bombaju.Poslali so mu namreč zavoj igralnih kart,brivski aparat,lep glavnik in ameriških cigaret.Gandi pa ne igra kart,ne kadi in je docela plešast .
ITALIJANSKA ARMADA bo do-
b il' a"" n o ve olcl'epne"‘‘vo z ove,ka t e-
re jim bo odstopila zavezniška vojska >	4
ZAVEZNIŠKI KONTROLNI SVET V
rije' in" p c sest or o z j a v soh vrst, kar velja za vso Nemčijo.
NAJDENA JE ČEPICA, dobi sc v baraki 6/4 pri Kukovic a,
t
Četrtek 2,januarja 1047. TABORIŠČNIK Štev.2.,str.3.
UNPPV
Kjer pa na njenem me;
koncem leta 1946 bi UNRKA morala svcje
.0 U2
nobene druge organizacije,ro
;aviti. svoj e
delo še kakega pel leta nadaljevala, da si v skrčenem obsegu. To velja v glavnem za begunsko skrbstvo.Pa tudi državam bo UN7RA vsa jv začetku tega leta še dobavi j.ala, pri čemer, pa .hoče Amerika imeti večjo besedo glede razdeljevanja,komu in koliko naj se da. Ker je UKRRA toliko časa bila nekaka krasna mati nas beguncev,bo gotovo zanimalo marsikoga,kako Amerika v prihodnje misli podpirati stradajoči svet. Navajamo članek newyorškega republikanskega lista "New York Herald Tribune11,ki o tem vprašanju takale govori:
"Vlada Združenih 'držav ni zadovoljna z delovanjem UlkERA-e in njenimi nameni,da bi poslej vse tuje dežele podpirala na enotni podlagi.Vzroki nezadovoljnosti so precej jasni. Največje ameriške prispevke je požrla mednarodna organizacija, ki je po sodbi ameriške" vlade podpore malo pametno delila, ne da bi si zagotov/i la jamstvo, da dežele, katere so podpor bile deležne, tega ne bodo zlorabljale.
To bi utegnil a biti resna obtožba zoper UNRRA-o. Da pa se ameriški prispevki omeje.za to je dovolj vzroka v velikosti prejšnjih -ameriških prispevkov in pa v razdejane dele počasi ozdravljajo
Vendar
navajajo glasniki ameriške vlade,.tiv dovol,
čil novo mednarodno ustanovo
dejstvu, da po vojski pa nob en dokaz,ki ga , da bi .opravi-
1 -i +■ -!
mo Č an,
podporne nalc,
ne more 0-
pravišiti Amerike obdolžiive,češ da USA s svojimi podporami hoče voditi politiko sile, kakor zdaj Ameriki očita j o.
Aoliesenov go-vor, ki ga je o nem imel, te obdolžitve sko-ro potrjuje. Ko ^ezmerno oborožitev in razne gosoodarske poskuse
smatra za zadosten vzrok,da se nekaterim de?
omeli pravica
do podpor od strani drugih dežel.sproži vprašanj e;kaj je-v tem zmedenem .svetu prav za prav čezmerna oborožitev in nevaren gospodarski poskus, Ali je kjo sploh k^ko meri"1
.o,pč katerem .bi vse
narode glede tega bilo mogoče pravično presojati? Če je, naj bi
1 -j a
pa mar , a •=• e 1 j err,, o dr o č :i Ted a j kaj pada n a
Ji x, 1.
err
Združene_države pa svojo 'pomoč
a požela porablja
to izvedla mednarodna organi mislijo pomagati le svon.hr. pri. vsem tistim,ki jim ne zaupa]o?
podpore za politične namene,kar pa naj tudi priznai Združene države so na raznih področjih stopilo na pot mednarodnega sodelovanja. In ni ga, ki bi tajil,de, ke . Noben Amerikanec 110 žel.L, d
,/9
SO J. z
tega mefto.5e žrtve in napa-ivžola nosila pretežni del Mednarodnega bremena, da bi ga kdo zasmehoval ali pa obdc-1-ževal za to,ker je tako ogromno prispeval k mednarodnemu blago-
njesova
vprašan.
stanju.Zato naj Združene države skuša:*o reformo svetovne ustanove z mednarodnimi sredsbvi.
rešiti
KAJ BO STCKILA KANADA? 0 istem predmet4 londonski konservativni
...................:...... list	"VoR^inentp;.;. D ali v Kal j." glede Ka -
na de in njenega stališča do IBiPKA-e tako 'le piše;
"V malo tednih bo UN1RA sverie. delovanje ustavila.Od tistega hipa dalje bo pomoč Evropi olj"!ona le od sklepov držav, ki so doslej s svojimi poosožki in d-: r/roti jivost^jo bile glavna opora TJITRHA-i. Največ ji UlHUlA-in dobavitelj so bilo Združene države,ki so dobavljale 72% vseh dobav.Zlasti Združene državo so
Stran 4.,Štev.2.
SABORI Š Č N I K
Četrtek 2*janar.rja 1947.
00 odgovorne za sklep, da TJNRRA ovc j e pomoči ne 'bo nadaljevala.
Ta sklep ni temeljil na pomanjkanju sočutja za stradajv8e evropske dežele,In gotovo je, da 'bode Združene države še naprej v Evrope pošiljalo velike pošiljke v pomoč,
Ameriški državni urad p h je pravilno sodil? da je visoki UKERA-in namen marsikdaj bil zlorabljen in da so dobav-
1 jeno_ pomoč - na ‘mestu,da bi jo bili razdelili med.ljudstvo, zlasti v Jugoslaviji in na Poljskem,totalitarne vlade porabile s posebnim namenom,da bi podprle svoj komunistični režim. Vrhu tega jo mnogo Amer i kan cev imelo .-•tSut»k,da jih zlorabi ja jo,k:,
30 velike podpore pošiljali deželam, ki so jih nato zlorabljalo ter Združene države še obtoževale-.
Za Združenimi državami in Anglijo je Kanada s svojimi prispevki UNRRA-in bila na tretjem mestu. Zdaj,ko UNRRA konča svoje delo,stoji Kanada pred važno odločitvijo v zunanji politiki.Pred istim vprašanjem stoji Avstralija,ki je tudi UERRA-i.	0
dajala znatne prispevke« Kanada nmnerava svojo pomoč Evropi nadaljevati .Toda še poprej se bo kanadska vlada morala odločiti, komia in koliko naj se njeni prispevki pošiljajo. Poslej je Ka-» nada v vseh vprašanjih zunanje politike sklepala v okviru britanskega Commomvelatha ali Organizacije Združenih•narodov,Zdaj pa bh Kanada sama sklepala in se odločala. S tem pa bo jasno p oka z ala s s t ali š č e domini j ona do raznih evropskih narodov, Kfina-da nikakor ni kaka velesila prve vrste,pač pa je na prvem mestu na listi drugovrstnih zahodnih držav, Vkljub temu je deželi, kakršna je Kanada, -neprijetno in mučno, ko mora pokazati svoje politične simpatije.
Kako bo vlada Mackenzieja Kinga to težavno vprašanje rešila,bo pokazalo njeno državniško' sposobnost in upravno tehnika . Nihče, najmanj pa kanadsko ljudstvo ne želi delati politj,-kr z živežem. Ma drugi strani bi bilo pa pač neumno,ko bi z a -hodne državo,ki verujejo v svobodo,še naprej podpirale tiste vlade,katere so svobodnemu svetu sovražne,11
JiOVE POŠTNE PRISTOJBINE V AVSTRIJI.	®
Nove poštne pristojbine v Avstriji veljajo od 1. januarja ‘1947, in sicer: za navadna pisma v krajevnem prometu do 20 gramov 12 grošev, do 250 gramov 20 grošev; v medkrajevnem pro -metu 18 oziroma 25 grošev. Navadna dopisnica 8 grošev, dvojna dopisnica 16 grošev. Tiskovine do 20 gramov 3 groše, do 50 gramov 4 groše. Priporočeno'30 grošev, ekspresna pisma 20 grošev.
Poštni paketi se sprejemajo 'do 10 kil.
IZGUBIL sem denarnic, z razni-mr~'d 67:Cim'ent i : 3 Bes chaf t i. gur g s , Nachvveis ., živil.karte,Weir.karte in ca 200 S^. Vrniti proti nagradi na ime Pigler Ivanybar. 8/16 «
Vsi oni, ki sr. se v Lienzu pi _
j a vili za roman j e k"'So'spe j S 'iziti
in se romanja ni sc udeležili ter
še ids dobili denarja vrnjenega, naj pridejo s potrdilom u vplačilu pr-nj v upravo Taboriščnika , baraka 2. .
VČERAJ pri deveti maši je - bil 'ižgil; Ijen r-:.Jn.i venec,
P:šten najditelj naj ga vrne v baraki 7/107 o,.