•DELO. IZHAJA OD I MAJA 19S9 PO ZDRUŽITVI .LJUD*' S/CE PRAVICE-. KI JO JE 5 OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA SLOVENIJE, IN -SLOVENSKEGA POROČEVALCA-. KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA GLAVNI UREDNIK RUDI JANHUBA ODGOVORNI UREDNIK IVAN ŠINKOVEC GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE JUGOSLAVIJA SLOVESNO PROSLAVLJA DAN ORGANIZACIJE ZDRUŽENIH NARODOV Vsa naša pomoč Združenim narodom po načelih njihove ustanovne listine in aktivne miroljubne koeksistence Izjava predsednika republike Tita direktorju Informativnega centra OZN v Beogradu — Slovesne proslave v glavnih mestih naše dežele LJUBLJANA, 23. okt. Društvo LRS za Združene narode Je priredilo nocoj v Slovenski filharmoniji proslavo Dneva OZN. Proslave so se udeležili podpredsednica Glavnega odbora SZDL Vida Tomšič, član Izvršnega komiteja CK ZKS Janko Rudolf, sekretar Glavnega odbora SZDL Franc Kimo-vec-Ziga, član Izvršnega komiteja ZKS Janez Hribar, podpredsednik OLO Ljubljane inž. Ivo Klemenčič in drugi. Slavnostni govor je imel dr. Slavko Zore. Tovariš Slavko Zore je v svojem govoru med drugim dejal: 24. oktober se po odločitvi j prvoboriteIjicami za ustanovi- Ceneralne skupščine Organizacije združenih narodov redno vsako leto proslavlja kot dan Združenih narodov. Tega dne poteče 14 let, ko je začela veljati Ustanovna listina Združenih narodov. Na dan Združe- tev mednarodnega sklada Združenih narodov za pomoč nerazvitim deželam. Naša država je dosledna in neomah-Ijiva v prizadevanjih, da se čimbolj pohiti z osamosvojitvijo narodov nesamoupravnih mh narodov se širom po svetu ozemelj. V svojem aktivnem in govori o osnovnih načelih Ustanovne listine Združenih narodov, razpravlja o naporih, prizadevanjih, uspehih in neuspehih te organizacije in pred vest vsega človeštva postavlja vprašanje: kako ohraniti mir v svetu, kako obm-rovati svobodo, neodvisnost in enakopravnost med narodi, kako pomagati, da se doseže skupno gospodarski, kulturni in socialni napredek pri vseh narodih sveta. Pri nas v Jugoslaviji, v deželi, ki se s ponosom prišteva k ustanovnim članom Združenih narodov, v deželi, v kateri načela in praksa zunanje politike vemo in najdosledneje odseva duh in besedo Ustanovne listine Združenih narodov, redno vsako leto s proslavami in z živo in pisavo besedo manifestiramo napore in uspehe te svetovne organizacije, ki si je nesporno priborila položaj nezamenljivega instrumenta miru, mednarodnega sodelovanja, mednarodne varnosti in družbenega napredka. Nesporni veliki uspehi in pa tudi hude preizkušnje, ki jih je Organizacija združenih narodov skozi 14 let svojega obstoja uspešno prestajala, očitno potrjujejo, da je Organizacija združenih narodov izraz velikih objektivnih družbenih potreb, ki imajo vire globoko v družb e no-ekonomskih procesih sodobnega sveta. Ni si mogoče zamišljati mednarodnega sodelovanja posamezne dežele, pa tudi gospodarski in družbeni napredek posamezne dežele bi bil resno otežkočen brez mednarodne organizacije in oblike takšne vrste. Takšna organizacija in oblika sta posledica čedalje večjih sodobnih materialnih in političnih teženj k integraciji sveta. Čase, ko so se posamezne dežele zapirale za narodne in državne meje, je silni razvoj proizvajalnih sil v svetu že potisnil v zgodovino in povzročil, da se iščejo nove družbene delitve dela v mednarodnih obsegih. Mislimo, da v oceni odnosa naše države do Združenih narodov ni pretirano, če trdimo, da je bila Jugoslavija vse obdobje od ustanovitve Združenih narodov eden izmed protagonistov za uresničenje načel, ki jih vsebuje Ustanovna listina Združenih narodov. Jugoslavija kot zvest in kon- 1 struktiven član ni samo spoštovala načela Ustanovne listine. temveč jih je tudi v svoji zunanjepolitični praksi dosledno izvrševala. Načela, kot so aktivna koeksistenca med narodi z različnimi druž- . bevJmi sistemi, pravica naro- 1 dov do samoopredelitve, enakopravnost malih in velikih narodov, medsebojno spoštovanje med narodi, nevmeša-vanje v notranje zadeve drugih narodov so bila vedno osnova, vsebina in orientacija v naši zunanji politiki. Jugoslavija je dosledno branila idejo univerzalnosti Združenih narodov in se aktivno zavzemala za sprejem v članstvo Združenih narodov tudi tistih držav, katerih odnosi in politika nasproti Jugoslaviji niso bili in tudi danes niso dobronamerni. Jugoslavija je fiktivno sodelovala v zgraditvi sistema kolektivnih ukrepov in bila od začetka med državami nesebičnem delovanju v okviru organizacije Združenih narodov kakor tudi v tako imenovanih specializiranih agencijah, ki so vezane na njo, je Jugoslavija od ustanovitve Združenih narodov leta 1945 dosledno vlagala največ j e napore za spoštovanje načel in uresničenje ciljev Združenih narodov ter s tem po svojih močeh in z ugledom svobodne in neodvisne dežele prispevala k učvrstitvi te organizacije. V obdobju najostrejših blokovskih zaostritev, ko je bila v zraku nevarnost vojne, v obdobju, ko je bila Jugoslavija grobo izpostavljena političnemu in ekonomskemu pritisku, naša država ni odstopala od svojih načelnih stališč, temveč je Pztrajala v boju za uveljavitev tistih načel in metod v mednarodnih odnosih, ki ravno v letošnjem obdobju Beograd, 23. okt. (Tanjug). — Ob dnevu Združenih narodov je dal predsednik republ'ke Josip Broz-Tito na prošnjo ii rektorja Informacijskega censr& ZN v Beogradu Milana Hofmana naslednjo izjavo: Dan Združenih narodov proslavljamo letos v času, ko »o se začeli z obnovo stikov in razgovorov med predstavniki velesil ustvarjati pogoji za izločitev hladne vojne iz mednarodnih odnosov in za pomiritev položaja na svetu. Soglasnust poglavarjev dveh najmočnejših držav, predsednika Eisenhovver-ja in predsednika vlade Hru-ščeva, da je treba mednarodne probleme urejati z miroljubnimi sredstvi, s pogajanji, ne pa s silo, je v bistvu potrd’-tev ciljev Organizacije združenih narodov. Te pozitivne težnje v razvoju mednarodnih odnosov še bolj izrazito kažejo na izredno pomembno vlogo te svetovne organizacije v navezovanju vsestranskega mednarodnega sodelovanja in zagotovitvi miru na svetu. Te pozitivne težnje lahko samo razvesele in ohrabre narode sveta, ker jim odpirajo svetle perspektive za vse človeštvo, zlasti za tiste dežele in narode, ki so se dosledno zavzemali za zboljšanje mednarodnih odnosov in ki ?o tako prispevali k politiki miru Titova izjava v OZN New York, 23. okt. (Tanjug) Na sedežu OZN je bila danes objavljena izjava jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita ob dnevu Združenih narodov. Izjava jugoslovanskega predsednika je s tem postala vse I uradni dokument OZN. in aktivne miroljubne koeksistence. Vesel sem, da se prav zdaj v Združenih' narodih čedalje bolj izrazito uveljavljajo težnje, da se ta največja svetoma organizacija odločneje Vzavzame za ureditev dveh osnovnih pio-blemov, od katerih je v naj-večji meri odvisna tudi prihodnost človeštva, namreč za razorožitev in za organizirano mednarodno pomoč za gospodarski razvoj na svetu. Vprašanje razorožitve, katerega takojšnje obravnavanje je odločilnega pomena za mir, zasluži največjo pozornost vseh članov Združenih narodov. Mi smo pozdravili radikalni predlog o razorožitvi, ki ga je na zasedanju Generalne skupščine ZN sprožil predsednik sovjetske vlade Hruščev, in dejstvo, da so predstavniki velesil, ki so najbolj odgovorni za sedanje tekmovanje v oboroževanju, potrdili, da so Združeni «arodi najprikladncjše mesto za urejanje tega ključnega mednarodnega problema. Menim, da je v sedanjem trenutku gjavna naloga Združenih narodov, la napno vse sile, da bi v predloženih ukrepih za razorožitev ugotovili vse tisto, kar je skao-no, in da bi tako ustvarili pogoje za začetek in pospešitev razorožitvenega procesa. Zlasti bi poudaril prepričanje, da so dani vsi pogoji, da se v najkrajšem času sklene sporazum o opustitvi poskusov s atomskim orožjem. Tudi organizirana mednarodna pomoč za enakomeren gospodarski razvoj, kar je gospodarsko in politično važno za ves svet, terja večjo dejavnost Združenih narodov. V zvezi s tem bi rad opozoril na dejstvo, da zavest o potrebi po takšni pomoči prav zdaj dobiva /«olj izrazito obliko in vsebino v razpravah Generalne skupščine ZN. Obstoj velikih področij, ki čutijo posledice nerazvitosti In revščine, ter obstoj znatnih področij, ki njihovim narodom Še zmerom niso pripoznane elementarne narodne pravice, to j«' stalen vir nestabilnosti na »-vetu. Popuščanje napetosti in perspektiva za postopno splošno razorožitev ustvarjata pogoje, da se svet loti tega problema učinkoviteje in bolj organizirano. Jugoslavija, ki je v svoji zunanji politiki dosledno uveljavljala načelo miroljubne koeksistence, navdihnjena po Ustanovni listini ZN, bo tudi v prihodnje podpirala Združene narode v skupnih naporih za utrditev svetovnega miru in poglobitev vsestranskega mednarodnega sodelovanja, ker sta to nujna pogoja za splošni napredek na svetu. V vzdušju sodelovanja bu tudi OZN uspešneje vplivala na odpravljanje preživelih odnosov in enakopravno sodelovanje velikih in malih narodov BEOGRAD, 23. okt. (Tanjug). — Po vsej državi so danes proslavili dan ZAraženih narodov s posebnimi slovesnimi zborovanji, združenimi s kulturnimi prireditvami. Razen osrednje proslave v Beogradu in republiških glavnih mestih vseh republik so bile proslave tudj drugod in še posebej po vseh šolah. Na osrednji proslavi v Beogradu, ki je bila danes popoldne v Domu sindikatov, je govoril o pomenu in nalogah največje mednarodne m meddržavne organizacije pomočnik državnega sekretarja za zunanje zadeve Josip Djerdja. V svojem govoru se je Djerdja dotaknil nastanka OZN in pri tem potidaril, da je nastala kot izraz teženj narodov, da se napravi oboroženim obračuna- vanjem enkrat za zmerom konec in se zgradi svet, v katerem bosta življenje in napredek možna v varnosti, pravičnosti in neodvisnosti za vse Maribor v zastavah za jutrišnje zborovanje, na katerem bo govoril sekretar CK ZKJ Edvard Kardelj S sinočnje akademije v proslavo dneva OZN v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani Maribor, 23. okt. v Mariboru in po vsej bližnji in daljni okolici zaključujejo priprave za jutrišnje veliko politično zborovanje, na katerem b0 govoril sekretar Ck ZKJ Edvard Kardelj. Na Glavnem trgu in drugod po mestu že plapolajo zastave. V trgovinah so okrasili izložbe. Na Okrajni o^bor SZDL prihajajo vedno nove prijave udeležencev iz okoliških občin in okrajev. Tako je iz Murske Sobote najavljenih 2500 udeležencev, z Raven na Koroškem 1000. iz Slovenj ega Gradca 1400, iz Radelj ob Dravi 3000, iz Ruš 1400 itd. v mariborskih kolektivih bodo jutri prej zaključili delo, da bi se ljudje lahko Pripravili in prišli na zborovanje. Iz Murske Sobote, Ruš, Ptuja, Velenja in Raven na Koroškem bodo zborovalce jutri pripeljali v Maribor s posebnimi vlaki; Na Okrajnem odboru SZDL v Mariboru smo danes zvedeli, da je za zborovanje in govor tovariša Kardelja izredno zanimanje, saj računajo po dosedanjih prijavah na udeležbo okoli 65 tisoč ljudi. M K. enako. Organizacija Združenih narodov je morala premagati mnogo težav in odporov, med katerimi je večina Izvirala i/ zamotanih odnosov v sodobnem svetu. Svoje poslanstvo je opravila tako. da so v glavnem upravičene nade, ki jih je >vet povezoval z njo. Tudi na torišču pomoči nerazvitim deželaim je pričakovati, da bo lahko v ugodnejšem vzdušju našla več razumevanja in sodelovanja, več sredstev n možnosti. Kar zadeva našo deželo, je ves čas od ustanovitve OZN ne le delovala v duhu Ustanovne listine in poslanstva OZN, marveč sd je v mejah svojih možnosti vztrajno prizadevala, da bi postala načela Ustanovne listine prek akcije mednarodne organizacije stvarnost in praksa v odnosih med narodi. V DANAŠNJI ŠTEVILKI Str. 2 Enotna skrb za človeka bolj in bolj pritiskajo na po-litično prakso v svetu. To so načela in metode Združenih narodov, to so načela politike aktivne koeksistence. Četudi dosti znamenj nakazuje, da se postopne ustvarja mednarodna politična atmosfera^ ki bi dovoljevala nade, da se razvoj giblje k določeni prekretnici v odnosih med Vzhodom in Zahodom, se s tem pomen in vloga Združenih narodov v ničemer ne moreta zmanjševati in se tudi ne bosta zmanjševala. Neposredni razgovori med Sovjetsko zvezo [n Združenimi ameriškimi državami ter bližnji razgovori med velikimi silami na naj višji ravni izven okvira Združenih narodov in med njimi doseženi sporazumi bodo nedvomno omogočali hitrejše urejanje teh rmjhuj-ših in tudi ostalih odprtih mednarodnih problemov v Združenih narodih ter potrdili pravilnost politike izvenblo-kovskih držav — med njimi Jugoslavije — ki so tudi do-sedaj vlagale največje napore za reševanje mednarodnih problemov po načelih aktivne koeksistence in mirnega sporazumevanja med enakopravnimi narodi. Sporočilo o razgovorih V Havani so objavili sporoSiio o obisku državnega sekretarja za zunanje zadeve Koče Popoviča — Popovičeva zahvalna brzojavka HAVANA, 23. okt. (Tanjug). V Havani je bilo včeraj objavljeno skupno jugoslovansko - kubansko sporočilo, ki pravi: -Na povabilo vlade republike Kube sta bila državni sekretar za zunanje zadeve Jugoslavije Koča Popovič in stalni jugoslovanski delegat v OZN veleposlanik Dobrivoje Vidič na prijateljskem nradnem obisku v republiki Kubi, kjer sta se mudila od 19. do 22. oktobra 1959. Med obiskom se je državni I Na razgovorih sta obe strani sekretar Koča Popovič sestal s j poudarili, da je politika najšir- predsednikom republike Kube dr. Osvaldom Dorticosom, predsednikom vlade Kube dr. Fide-lom Castrom, zunanjim ministrom dr. Raulom Roo, komandantom Ernestom Guevaro kot tudi z'drugimi kubanskimi državniki in političnimi voditelji. Na teh srečanjih so se razvili prijateljski in prisrčni razgovo-r. o vrsti vprašanj, ki zanimajo obe strani. Na najostrejšo obsodbo je naletelo barbarsko streljanje iz zraka na mimo prebivalstvo Havane, do katerega je prišlo 21 oktobra. šega razvijanja sodelovanja med narodi na podlagi enakosti in medsebojnega spoštovanja ter ne glede na razlike v socialnih in političnih sistemih edina pot za pospeševanje pozitivnega razvoja odnosov In krepitve miru na svetu. Obe strani s© strinjata, da imata mnogo skupnih koristi in da so široke možnosti za razvijanje plodnega medsebojnega sode'o-vanja na političnem, gospodarskem, kulturnem kot tudi na drugih področjih. Obe strani sta se sporazume- dne diplomatske odnose in odprli diplomatski predstavnišiv« v Beogradu in Havani na stopnji veleposlaništev, z namenom da bi nadalje razvijali in pospeševali te stike. Državni sekretar Koča Popovič in veleposlanik Dobrivo^ Vidič sta obiskala otok Pine? in druge kraje v jugovzhodnem delu Kube, kjer sta si ogledala razne objekte, ki jih gradijo ter dela nacionalnega inštituta za agrarno reformo kot tudi nekatere kmetijske zadruge. Na tem potovanju sta doživela prijetna srečanja s kubanskim ljudstvom in krajevnimi predstavnikih Državni sekretar Koča Popovič je poslal predsedniku kubanske vlade dr. Fidelu Castru tole brzojavko: »Ko odhajam iz vaše lepe do-žele, mi dovolite, gospod predsednik, da se Vam najbolj prisrčno zahvalim za gostoljubje, str. 3 _ Nove najemnine in podnajemnine - Uresničeni »Eksperiment 57« str. 4 _ Gospodarski sporazum z ZSR - Naim Kan v Zagrebu str. 5 - Umetnost — vsej ljudem str. e - Poravnalni sv v Ljubljani str. 7 _ Orodna telovadba str. g _ Znanost in tehnika VREME Napoved za soboto; Deloma sončno vreme z- nestalno oblačnostjo. Nočne tem-perature nekaj stopinj pod ničlo, najvižje dnevne med 11 in 15. v Pr.morju do 17 stopinj Celzija. Izgledi za nedeljo; Suho in hladno vreme. - li, da bosta navezali neposce- ki mi je bii° izkazano.« PREKINJENE PARTIJE XXIV IN XXV. KOLA Tolj : Keres Olafsson : Gligorič Gligorić : Fischer 0:1 1:0 remi <¡ POiLi í IN í \/tl Zveza prijateljev 'mladine Slovenije, Centralni komite L MS, Svet za šolstvo LRS in Glavna zadružna zveza Slovenije organizirajo v sodelovanju z drugimi gospodarskimi organizacijami na področju kmetijstva in gozdarstva ENOLETHO SKCIJO M L Ji D I N E IM PIONIRJEV ZiiBBU ¿NIKOV ki bo obogatila naša vzgojna prizadevanja za vsestransko oblikovanje otrok in mladine. . Starši, vzgojitelji, mladina in pionirji, podmladkarji RK. šole, kmetijski in gozdarski strokovnjaki, zadruge, družbene in gospodarske organizacije, obračamo se na Vas, da prispevate kar največ za čimvečji uspeh te akcije! Prizadevajmo si, da v tem času čimveč pionirjev in mladine v vaseh in mestih seznanimo z napredno kmetijsko proizvodnjo! Ustanavljajmo šolske in pionirske zadruge, aktive mladih zadružnikov in v že obstoječih dopolnjujmo raznovrstnost njihovega dela! Pionirji in mladinci vasi in mest vključujte se v pionirske in šolske zadruge, krožke mladih naravoslovcev, aktive mladih zadružnikov in kmetijsko gospodarske šole! Tam boste spoznali sodobno agrotehniko in zadružništvo ter prispevali s svojim znanjem in delom k socialistični preobrazbi naše vasi. V zadrugah se boste seznanjali z uspehi Vašega skupnega dela in spoznavati da je delo edini vir napredka in blagostanja. Usposabljali se boste v upravljanju skupne lastnine in proizvodnje, kar boste potrebovali kot odrasli državljani na vseh področjih našega gospodarstva. Urejajte in olepšajte okolico šolo, obnavljajte šolske vrtove, nasade, igrišča ter prispevajte s svojim aktivnim delom k napredku in ureditvi svojega kraja! Mladi zadružniki, vključujte se v kmetijsko zadružno proizvodnjo, v izpolnjevanje gospodarskega programa kmetijske zadruge in občine! Izpolnjujte svoje splošno in strokovno znanje v kmetijsko gospodarskih šolah! Bodite nosilci napredka na vasi in ustvarjajte pogoje za vašo lepšo bodočnost! Starši in vzgojitelji, vzpodbujajte otroke in mladino, da bodo aktivno sodelovali v tej akciji! Prizadevajte si, da bo delo, pa naj si bo kjerkoli, sestavni del našega vzgojnega sistema! Prosvetni delavci, kmetijski in gozdarski strokovnjaki, šole, zadruge, družbene in gospodarske organizacije. nudite strokovno in materialno pomoč pionirjem in mladini pri njihovih prizadevanjih. Od vaše pomoči je v največji meri odvisno, kako se bo razvijala ta naša akcija in kakšni bodo njeni sadovi. Republiški odbor za pripravo enoletne akcije mladine in pionirjev zadružnikov. Danes praznujejo v Piranu prvič svoj občinski praznik. Čestit kam naših organizacij* kolektivov in delovnih ljudi priključujemo tudi nase čestitke in želje za nadaljnji uspešni razvoj te naše luke ob Jadranu. S SEJE ODBORA ZA SOCIALNO SKRBSTVO FBI REPUBLIŠKEM SVETO ZVEZE SINDIKATOV Inotna skrb za človeka Koordinacija dela kadrovsko-social ne službe v gospodarskih podjetjih Ljubljana, 23. okt. Na današnji seji odbora za socialno politiko in delovna razmerja pri Republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije so obravnavali kadrovsko socialno službo v gospodarskih organizacijah. Predsednik odbora tovariš Branko Babič je opozoril na problem, ki postaja v naših delovnih kolektivih vse boi] pereč: gospoda: skim organizacijam, ki »o se zavzele za ureditev številnih problemov, ki vplivajo na naraščanje proizvodnosti, nekako ne uspe postaviti na isto važno erciama som v ariboru Lian Izvršnega sveta LBS Boris Kocjančič na začetni slovesnosti Maribor, 23. okt. Danes je član Izvršnega sveta LR3 Boris Kocjančič odprl Višjo komercialno šolo v Mariboru. Slavju so prisostvovali tudi dekan Ekonomske fakultete v Ljubljani inž. Krašovec, predstavnik republiške trgovinske zbornice inž. Vehovar, predstavniki OLO in političnih organizacij Maribora ter številni slušatelji nove šole. Direktor Tine Lah je uvodoma poročal o delu priprav- ljalnega odbora za ustanovitev j trgovinski in industrijski od- P*!./-. 10*11 Ir o 1 n lri Ka TV1 H/vItI 1P hOil( kar najbolje potrjuje j organizacij bo mogoče zanimanje za vpis šole. Takšna šola, ki bo vzgajala visoko kvalificirane komercialiste, je bila nujno potrebna, veliko prvi letnik. Prijavilo se je namreč 1100 kandidatov, od tega polovica iz mariborskega in murskosoboškega okraja, ostali pa iz drugih krajev Slovenije. Sprejetih je bilo 748 rednih in izrednih slušateljev. Sola bo imela letos zunanje- Skupščina SAZU Dosedanje predsedstvo ponovno izvoljeno Ljubljana, 23. okt. Danes j« bila v veliki dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani glavna lema skupščina te naše najviših znanstveno-umetniške ustanove, na kateri so obravnavali vrsto važnih vprašanj in opravili volitve ožjega predsedstva akademije. Na dnevnem redu je bilo najprej razpravljanje o znanstvenem delu v okviru akademije v zvezi z reorganizacijo znanstvenega dela pri nas ter z možnostmi, ki jih ima na tem področju akademija. Ker je potekla triletna mandatna doba dosedanjega predsedstva so potem volili novo predsedstvo akademije. — Zbrani akademiki so znova izbrali dosedanje vodstvo — za predsednika Josipa Vidmarja, za podpredsednika prof. dr. Božidarja Lavriča in za glavnega tajnika prof. Milka Kosa. Volitve tajnikov v okviru posameznih razredov akademije so bile že v preteklih dneh. Tudi v njih so znova potrdili dosedanje tajnike, in sicer v I. razredu za zgodovinske in družbene vede prof. Franceta Steleta, v II. razredu za jezik in literaturo prof. Ivana Grafenauerja, v III. razredu za matematične in fizikalne vede prof. Milana Vidmarja, v IV. razredu za prirodoslovne in medičinske vede prof. Antona Melika in v V. razredu za umetnosti Antona Lajovica. delek, prihodnje leto pa bodo ustanovili še finančni oddelek. Z razumevanjem gospodarskih naj- j krajšem času postaviti tudi ! novo šolsko poslopje z inter-! natom. j Predsednik OLO Maribor Jože Tramšek je poudaril ve-1 lik pomen nove šole za gospodarsko razvito področje in za delavski Maribor, ker bo odslej otrokom delavskih družin omogočeno pridobivanje visokošolske izobrazbe v domačem kraju. Tudi tovariš Boris Kocjančič j« poudaril pomen ta šole za reševanje kadrovske zasedbe v naši zunanji in notranji trgovini, industriji in zadružništvu. Dejal je, de je ustanovitev šole v Mariboru začetek ustanavljanja takih šol izven Ljubljane, povsod tam, kjer so zajamčeni osnovni pogoji za njihovo delo. “Potrebo za ustanovitev mariborske šole je nakazala praksa sama, ki bo tudi nedvomno opravičila njen obstoj. V imenu ekonomske fakultete in Zveze komunistov Slovenije je govoril inž. Krašovec, kj je obljubil šoli vso pomoč pri premagovanju začetnih težav. Po otvoritvi je priredil predsednik OLO sprejem za profesorski zbor in predstavnike slušateljev. J. P. mesto skrb človeka v vsej širini, ki j0 terja ta kompleksni problem. Navadno ostaja le pri ozkem reševanju individualnih primerov, manj pa je splošne skrbi za človeka s stališča proizvodnje s stališča usposabljanja delovnega človeka za proizvodnjo. Kadrovska socialna služba je po večini v podjetjih organizirana neenotno, zaradi česar postaja vse bolj nujno, da povežemo to področje v novi sektor v gospodarskih organizacijah. kateremu bi moral načelovati vodilni Človek v podjetju. V razpravi so člani na ©snovi dosedanje prakse v podjetjih še podrobneje obtf&zložili, kako bi bilo moč doseči koordinirano delo vseh činiteljev, ki bi imeli skupen cilj, da prek skrbi za človeka zagotovijo boljšo proizvodnjo v podjetjih, delovnim lj.udem pa zagotovijo pozornost, ki jo nujno narekuje socialistična ureditev. To službo — kadrovsko, če jo tako imenujemo — bi bii0 treba pojmovati v vsej širini ne le z ozkega s*3” lišča administrativnih in uprav. ni& ukrepov, pjgboko bi morala poseči v življenjske probleme, ki so marsikdaj odločilni za razvoj kolektiva. V razpravi so se dokaj izkristalizirala načel- kona o delovnih razmerjih. Dosedanja praksa je opozorila na posamezne pomanjkljivosti zakona, ki jih bo moč z dopolnili popraviti ter dati s tem okvirne predpise podjetjem, ki bodo nato s pravilniki določila še posamezne podrobnosti, ki naj zagotove izpolnjevanje zakona ta. ko v korist zaposlenih kakor tudi podjetij. M. N. Končan je kongres Zveze mednarodnih velesejmov Zagreb, 23. okt. Po tridnevnem zasedanju je nocoj končal -va stanovanja, ki so jih sezidali po načrtu splitskega arhitekta ing. Vuka Bombardellija. O načrtu so menda vsi časopisi v Jugoslaviji napisali toliko, ba bi bilo težko še kaj dodati. Načrt, ki je znan pod šifro »E 57«, kar pomeni' »Eksperiment 57«, je v zadnjem času zelo isican. Zanj se zanimajo stanovanjski investitorji skoraj iz v%e države. Po tem načrtu zidajo cre-nutno okrog 500 stanovanj v Splitu, Zadru, Mostarju, Čapljini, Pločah, Dugem ratu m v Beogradu. Načrt je bil takoj odobren, vendar ni hotel nihče po njem zidati, ker so se strokovnjaki upirali gradnji takih stanovanj. Zato je — menda prvič v Jugoslaviji — postalo projektivno podjetje hkrati tudi organizator gradnje. Nekaj manjših podjetij je prevzelo investicijo za blok s 35 stanovanji. Kasneje se je za gradnjo stanovanj po načrtu »E 57« zavzelo podjetje »Jugovimi« in tako so začeli graditi v Kaštelih najprej en blok, nato še tri, v Splitu pa tudi enega. »Kako pa ste prišli do kalkulacije 838.000 din za stano- vanje?« »Ta kalkulacija ustreza cenam iz leta 1957. Danes je nekoliko višja in znaša za stanovanje, ki naj bi bilo gotovo v letu 1961, milijon in štirideset tisoč dinarjev. Do te kalkulacije pa smo prišli zelo preprosto. Leta 1957 smo preračunali normalni prirastek prebivalstva v državi in sredstva, . ki smo jih imeli na razpolago za stanovanjsko izgradnjo. Tako smo ugotovili, da pride na tri-člansko druž no nekaj nad 800 tisoč din. V okviru teh možnosti smo iskali rešitev stanovanjskega vprašanja.' Tako se je rodil »E 57«. Stanovanje po tipu »E 57« sestavlja kuhinja, dnevni prostor, spaiijica, stranišče in kopalnica s tušem ter balkon. Vse skupaj meri 45 kvadratnih metrov. V kalkulaciji je všeta tudi oprema kuhinje (električni štedilnik, bojler, pralni stroj in podobno). »To je element«, je dejal tov. Bombardelli, in stanovanja lahko sestavljamo lz več elementov. Dvosobno stanovanje je na primer sestavljeno »Kako pa ste dosegli tako nizko ceno? So morda ta stanovanja veliko slabša od drugih, ki jih kradimo?« »Ne bi mogel reči, da so slabša. Prihranili smo zaradi co-sehnega načina gradnje. Tako smo na nrirner v načrtu skoncentrirali vse inštalacije in vode. da služijo več stanovanjem Tudi stopnišče služi mnogo več stanovanjem, kakor je bilo normalno po dosedanjih načrtih. Vsa ta koncentracija pa poce-njuje gradnjo. Kazen tega smo ves uporaben prostor maksimalno izkoristili.« »Zdaj imate nekaj stanovanj že gotovih. Kako se ljudje r>o-čutijo v njih?« »To vam težko jaz rečem. Vem, če že hočete vedeti, da so se mnogi upirali in nergali, ko so jim nakazali stanovanje v našem bloku. Ko pa so se vselili, so bili mnogo bolj 7a-dovoljni, kakor če bi dobili stanovanje v drugih dražjih zgradbah.« »To zadovoljstvo stanovalcev je tudi nekaj. Zakaj pa se je vaš načrt »E 57« tako počas: še iz pol elementa, trosobno, ki .. _ . . bi merilo 90 kvadratom metrov, ^?blJal- če lma take prednr'- pa iz dveh elementov. Razumljivo, da kalkulirana cena velja za en element.« «ti?- Ing. Bombardelli se je ob tem vprašanju znašel v nekako neugodnem položaju. Hvaliti prednosti svojega načrta ni mogel. Dejal je celo, da »am ni povsem zadovoljen z njim ter da računa, da ga bodo uspeli še izboljšati, čeprav bodo bistveni elementi ostali isti. Grajati svojih kolegov, ki projektirajo po drugem sistemu, tudi ni mogel. Morda je preskromen, da bi poskušal na vsak način prodret? s svojim predlogom. Zato je čakal in poskušal dokazati. Največ pomislekov so imeli na revizijskih komisijah zaradi zunanjega videza, dvoma v kvaliteto in točnost kalkulacije. Morebiti pa so bili ti pomisleki le zunanji znaki dvoma strokovnjakov v novo, sodobnejše urejanje stanovanjske izgradnje. Vse te dvome je projektant poskušal odpraviti tako, da je v blo-ku, ki- je bil v izgradnji, opremil lani za praznik republike dve stanovanji in jih spremenil v razstavo. To razstavo si je ogledalo 7.300 ljudi. V knjigi vtisov je 99 odstotkov obiskovalcev zapisalo -pozitivno kritiko in pohvalo. Celo član komisije za revizijo projektov, ki je ob reviziji bil morda najglasnejši nasprotnik, je v Knjigo zapisal: »Rešitev prikazanih Te dni so se naselili stanovalci v prva stanovanja, ki so jih zgradili v Splita po načrtu arhitekta stanovanj je zelo uspela, zlasti Bombardellija če upoštevamo ekonomičnost in Trgatev ob robu mesta Zadnje dni so se v orumenelih nasadih vinogradov na mariborskem mestnem področju pojavile živobarvne naglavne rute. Na pobočju Kamniških gričev, Kalvarije, Piramide in Medijskega hriba ki v veekilo-metrskem loku tvorijo edinstven mestni okvir, se je začela trgatev. Toplo sonce je v zadnj'ih tednih prispevalo svoje h kvaliteta. pridelka. Vsak dan — en maligan —, so šteli sončne dni vinogradnika. Groizdija je sicer manj kot lani, zato pa je slajše, saj ga že zdaj ocenjujejo na 18 do 21 sladkornih stopenj. Ce ne bi bilo takšne suše, bi s trgatvijo Še počakali in nabirali nove sladkorne stopnje ... Pridne roke trgajo zdaj žlahtni pridelek od Grofovske grabe v Rošpohu pa do prisojnih leg nad mariborskim kolodvorom. Polnijo vedra, jih praznijo v oprtane pute, putarji pa jih potem odnašalo navzdol, do kadi, ki čakajo na vozovih. Srečni Mariborčani, ki imajo doma toliko grozdja! — bi lahko rekel kdo na ta uvod. Res, nobeno naše mesto se ne more ponašati a tolikimi vinogradi. ; Zato ne zamerimo Mariborčanom, ki se nikakor ne morejo sprijazniti s tem, da morajo celo zdaj, v dneh trgatve, kupovati uvoženo grozdje iz Srbije in Makedonije. — Zakaj o tem mariborskem paradoksu ne napišete enkrat tako, da bo -zaleglo —? me je pred dnevi »napadel-« someščan. — Saj mč ne zaleže — sem mu odkrito povedala svoje mnenje. — Posestva se ne čutijo odgovorna za preskrbo mariborskega trga, poslujejo pač tako, kot jim kaže njihov rentabili-tetni račun. — — Kaj pa socialistična zavest, kdo Pa jih je postavil na noge? Menda delovni ljudje! Zdaj, ko žanjejo plodove vloženih sredstev, pa jim trg in preskrba mariborskega delavca nista nič mar ...? je vztrajal someščan. Človek je imel svoj prav, kot ga imajo vsi Mariborčani, ki upravičeno negodujejo te dni. Kaj pravijo v svoj zagovor proizvajalci — mariborska kmetijska gospodarstva? Pozabljeni les iz bosanskih gozdov Pred vojno je bila jugoslovanska industrija celuloze in papirja kaj slabo razvita, saj Je imela komaj Šestino d&našnje-s voj e kapacitete. Zato je Padi mnogo lesa, ki ni bil primeren za žago in rudnike, ostalo v bosenskih gozdovih kot odpadek Po osvoboditvi so ob velikih sečnjah v pravcatih prago-zdih Bosne iskali predvsem kvalitetni les za žago in rudnike. Tako so tud; takrat ostale znatne količine (smreke in jelke) neizdelanega lesa ob panju v gozdu. Viharji in lubadarji ter velikanski požari so zapustili Ogromne podrtih in prelomi)« -nih dreves, ki so počasi pregrevala io dajala videz neuporabnega, gnilega lesa. Medjem p« lesno ;nd ustiijaka podjetja, Izvajajo sečnjo v bosenskih gozdovih, sekajo zdravo dre v- i nato pa na voz ali kamion — je ter se ne ozirajo na »mr-veće« — ker se to »ne izplača«. Ker morajo podjetja izdelati in predati papirni industriji tudi določene količine celuloznega lesa, so neredko primorana tudi marsikak hlod sceplti v celulozni les. Pravilno pot pa so pri .era ubrali gozdarji v severaozaho dni Bosni. Predali so namreč ostanke lesa iz sečenj povojnih let ter podrtice, štore in sušice podjetjem »Bor« iz Kopra, »Kurivo« iz Ljubljane ter »Istra d*vo« z Reke. In glej! Na zunaj že povsem gnile klade in drevje smreke in jelke imajo še vedno zdravo in uporaono jedro. Kar je gnilega iztečejo zdravo pa natovarjajo na bosenske konjičke ter tenašajo tudi Po 5 km do najbliij« poit. tudi po 20 km daleč — do železnice. Tukaj les preberejo Najboljši gre za celulozo, manjvreden za tovarne lesonit-nih plošč, najslabši pa kot kurivo za žganje apna. Tako j« lani podjetje »Bor« predalo Tovarni celuloze v Prijedoru 14 tisoč kubičnih metrov celuloznega lesa (vrednost okoli 70 milijonov dinarjev na nakladalni železniški postaji). Pa tudi posamezna gozdna gospodarstva so sama prijela z a delo, ki se izplača tako skupnosti kot tudi njim samim. Gozdno gospodarstvo Pri j edor bo leto« rešilo propadanja Li oddalo bltzu 20 tisoč prm celuloznega lesa, ki j« že davno bil obsojen, da segnije v gozdu. ing. X. a Pred tem v majhno ilustracijo: Okrajni ljudski odbor je povabil na sestanek predstavnike vseh kmetijskih gospodarstev, ki bi lahko zalagala mariborski trg z grozdjem. Odzvala sta se le dva direktorja. Vsekakor zgovoren dokaz, da za prodajo grozdja ni interesa. Tudi bojazni, da bo zaradi vinskih zalog iiz minulega leta primanjkovalo sodov, zdaj zaradi manjšega letošnjega pridelka. ni več. Kaj lahko od vinogradov z naših kmetijskih gospodarstev sploh pričakujemo glede na njihov sestav? Vinogradniško gospodarstvo Košaki ima zdaj 153 ha rodnih vinogradov, od tega le 20 odstotkov namiznih sort. Na trgu prodajo po njihovi izjavi dnevno 200 kilogramov grozdja. Združeno posestvo Srednja kmetijska šola irrna 63 ha rodnih vinogradov in 14 ha mladih naisadpv, ki že j prehajajo v rodne. Te so zasadili z vinskimi sortami. Po njihovih zapiskih so prodali letos na trgu 4000 kg grozdja. Toda v celoti je bilo na mariborskem trgu letos prodanega le okoli 6000 kg domačega grozdja. Vzemimo v zagovor tudi dejstvo, da letošnie letine ne moremo primerjati z lansko — po kofeini. Košaške vinograde je P'Izdela slana, toča in peronospora, tako da računano na polovico manjši pridelek. V Kamnici so vinograde obvarovali pred peronosporo in bo pridelek manjši le za 10 odst. Vendar pa kažejo izkušnje lanskega leta, da te količine nimajo bistvenega vpliva na založenost trga. Lani je bila namreč grozdna letina rekordna — problem pa je ostal malone isti: jedli smo drago, uvoženo grozdje. Po vsem tem bi res kazalo iskati krivdo v odnosu kmetijskih gospodarstev do potrošnika. Bolje rečeno v grehu, ki je bil storjen pri izdelovanju elaboratov za obnovo vinogradni-ških površin mariborskih kmetijskih gospodarstev. Kaže, da so tedaj pozabili, da ta posestva ne leže nekje pri Ljutomeru, marveč v mestu, kjer je nad 80.000 potrošnikov grozdja. Zdaj pridelujemo v mestu vino, grozdje pa dovažamo z drugega konca države! Ali lahko pričakujemo, da bomo v doglednem času spravah s sveta mariborski »grozdni-« problem? Na večini posestev so obnovo vinogradov zaključili, ker so po novi uredbi pogoji za krenite podani le tam, kjer obnavljajo vsaj 50 hektarov površin hkrati. Edina možnost se kaže še prj pose- j stvu Košaki. Tam pripravljajo ' elaborat za obnovo nadaljnjih 50 ha vinogradov. Del teh bo j pod vznožjem Piramide, do sa- j mih mestnih ulic. Ce bo tam i premagala skrb za optrošnika neizogibno —skrb posestva za : večjimi dohodki, utegnemo v nekaj letih le dobiti na mariborskem trgu več mariborske-J ga grozdja! (jP)* hitrost izgradnje za pospešeno zadovoljevanje stanovanjskih potreb v mestu.« »Po razstavi«, je dejal mg. Bombardelli, »je bil odpor manjši. Zdaj iščejo načrt in podatke o njem iz vseh kraje* države. Poiskal i« mapo, kjer imajo shranjene dopise in *1-govore glede »E 57«. Iz Slovenije so se zanj zanimali iz Ljubljane, Kranja. Celja, Ajdovščine, Kopra. Mar bora 'u od drugod. Kaže, da se za načrte nihče ni ogrel, ker so po prvem dopisu vsi utihnili. y »Menite, da za naše sevemt kraje ne bi prišel v poštev vaš načrt?« »Mislim, da prav tako- Treba b bilo le nekaj sprememb ¿lede na daljšo zimo pri vas. Potrebna bi bila na primer d/oj-na okna, medtem ko imamo pr. nas na južno stran enojna. Dalje bi bilo treba razmisliti o segrevanju prostorov. Po načrtu imamo namreč predvideno električno segrevanje, ki slož’ v naših krajih kakih deset do štirinajst dni. Pri vas pa je zima nekoliko daljša. Vse to b’ nekoliko podražilo gra-dnjo vendar ne občutno. Se to moram povedati: iz Slovenije so se oglašali v glavnem interesenti za zgradbe z manjšim številom stanovanj. Pri takih gradnjah pa je cena stanovanja prav tako visoka kot pri gradnjah po klasičnih tipih, ker /se. kar pocenjuje stanovanje, ne pride do polnega izraza. Stopnišče, inštalacije in druge stvari. ki izrazito pocenjujejo stanovanje, so namireč prav tako potrebne za štiri kot za štirideset stanovanj.« »Ste vi zainteresirani za gradnjo stanovanj po vašem načrtu?« Ing. Bombardelli se je nasmejal: »Skoraj nerodno nam je, ko načrt lahko izročimo investitorju v osmih'dneh, kolikor pač potrebujemo za prilagoditev načrta lokaciji, namesto da bj 'na njem delali šest mesecev.* Pogovor je stekel od cenenost; stanovanj na zanimanje tistih stanovanjskih interesentov, ki so sami pripravljeni g-ad'ti v zadrugi in podobno. »Imeli smo že zadrugo s 400 čiani, ki so že * plačali deleže. Nastale pa so neke pravne komplikacije, ki uh zdaj ’-ešuur» Računamo, da bomo gralM1 teh 400 stanovanj v» glav lem le s sredstvi zadružnikov samih. Po sto stanovanj na ieto. Visako leto bi zgra-ilb po -t"» stanovanj, sredstva pa bi trošili od vseh 4C • zadružnikov. Kone: štirih let o bil' vsi zadružniki ped stre u m bi v glavnem tu d. imeli vse ctvezno^ti por ’ z-nanc.« ::: Mogočna Dioklecijanov* palača, kjer zdaj čistijo kletne prostore, nosi na svojih mogočnih zidovih pol starega Splita Hiše se stiskajo druga k drugi in stanovanja res niso kdo ve kako udobna, kaj šele sodobna. V Splitu naseljujejo gričke okoli Dioklecianove palače. Stanovanj je pa še vedno premalo. »Deset tisoč jih potrebujemo.« je dejal podpredsednik splitske občine. Bo inž. Bombardelli s svojim »E 57« osvojil griče oko’i ruševin Dioklecianove palače? Kaže, da bo. Se bodo »E 57« in njemu podobni, morda še Izboljšani načrti, uveljavili tudi drugod? Pričakujemo. M. S. Po Jugoslaviji TOVARNA EMBALA2E IZ POLIETILENA V BihačUr dograjujejo tovarno embalaže iz polietilena, opie-menjenega papirja, lahke kovine in kartona. Tovarna b0 začela obratovati že v začetku, prihodnjega leta. Proizvodni proces v njej bo povsem avtomatiziran, tako da bo 20 zaposlenih delavcev in uslužbencev letno proizvajalo blago, vredno okrog dve in pol milijarde dinarjev. Tovarna bo predvidoma povsem krila potrebe po embalaži v prehranski in farmacevtski industriji. NOV HOTEL V KlCEVU V središču Kičeva bodo zgradili nov sodoben hotel. Hotel bo stal okrog 80 milijonov dinarjev in bo imel 30 sob s 60 ležišči, restavracijo z vrtom in prostore za razvedrilo. DESET NOVIH ELEKTRIČNIH lokomotiv Generalna direkcija Jugoslovanskih železnic je sklenila pogodbo za nabavo desetih električnih lokomotiv iz Italije. Lokomotive, k? jih bodo uvozili prihodnje leto, bodo obratovale na progi Reka—Fužine—Srpske Moravice. Sedaj hitijo z elektrifikacijo proge, ki naj bi bila dokončana še letos. SKRAJŠAN ROK REMONTA — MILIJONSKI PRIHRANKI Kolektiv zemške železarne, kjer je v remontu druga visoka peč, je sklenil, da bo to obsežno delo zaključil do Dneva republike, to je deset dni pred rokom. Delo bodo opravili v 56 dneh, to je v rekordnem času. S tem bodo prihranili več kot 200 milijonov dinarjev. ŠTIRIDESETLETNICA LADJEDELNICE »SAVA« To jesen proslavlja ladjedelnica »Sava« v Mačvanjski Mitroviči štiridesetletnico dela. Ladjedelnico so ustanovil: leta 1919 kot majhno obrtno delavnico za izdelavo čolnov in popravila, sedaj pa zaposluje 520 'delavcev in uslužbencev, njen brutto produkt pa znaša 750 milijonov dinarjev na leto. »Sava« je specializirana ladjedelnica za proizvodnjo srednje nosilnosti ter izdeluje remorkerje, tankerje. vlačilce, inšpekcijske ladje, ladijske naprave in podobno. Ladjedelnica je sklenila pogodbo za nabavo 25 specialnih plovnih enot s plovnimi podjetji v tujini. RAZŠIRITEV TOVARNE »PODRAVKA« V KOPRIVNICI Tovarna 2a predelavo sadja v Koprivnici b0 zgradila tudi obrat za predelavo mesa, klavnico in hladilnico. Tovarna bo letno predelala 100.000 prašičev in 15.000 glav goveje živine. 20.000 KRAV BO OSKRBOVALO OSIJEK Z MLEKOM Pred kratkim je prišlo bo reorganizacije in združitve posameznih kmetijskih gospodarstev v okolici Osijeka. Iz teh gospodarstev so ustanovili velik kombinat »Osijek«, ki ima čez 4000 'hektarov zemlje. Celoten plan novega kombinata je usmerjen na govederejo in računajo, da bodo imeli na vsak hektar 5 krav moizoic, kar pomeni, da bo imel kombinat v reji 20000 krav. Vsaka krava bo dajala povprečno 10 litrov mleka in to bo 200.000 litrov mleka dnevno. Izračunali so tudi, da bo kombinat dajal na hektar okrog 2-200 kilogramov me&a na leto Ker obratuje v Osijeku sladkorna tovarna, bo kombinat ustanovil veliko pi~ tališče v bližini tovarne, kjer bodo pitali živino z repnimi rezanci. Gospodarska poslovna zveza GORICA Šempeter pri gorici sprejme v službo na vodilno delovno mesto: RAČUNOVODJO pri obratu s samostojnim obračunom »VINO GORICA« v Novi Gorici. Pogoji: višja ali srednja strokovna izobrazba z večletno prakso ustrezno v finančni stroki. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe sprejemamo do 10. novembra 1969. 5034 Y Grofovski grabi so s pridelkom kar zadovol**"’ ZUNANJA POL I T I K A D0SR1V0JE VIDIČ 05 DNEVU ZDRUŽENIH NARODOV Okrepitev miroljubnih odnosov Stalni jugcslcvanski delegat v OZN je v svoji izjavi med drugim poudaril, da sodobni svet ne bi mogel živeti brez OZN NEW YORK, 23. okt. (Tanjug). Stalni jugoslovanski delegat v OZN veleposlanik Dohrivoje Vidič je danes v razgovoru z dopisnikom jugoslovanske radiodifuzije izjavil, da proslava dneva OZN na vsem svetu izraža zavest, da je ta velika svetovna organizacija vsa posvečena okre- Veleposlanik Vidič je prav ta-pitvi miroljubnih odnosov med narodi in sodelovanju med ko izrazii zadovoljstvo da v deželami z različnimi družbenimi sistemi. Dobrivoje Vidič j obravnavanju razorožitvenih je poudaril, da je sicer to eden najbolj perečih sodobnih j probIemov v 0ZN ni polemic- ne koeksistence, dokončno in ea ' usmerjeni v sodelovanje z dru-krat za vselej začeti praktično gimi delegacijami, da bi bil uveljavljati miroljubno koeksi- . sprejet sklep o ustanovitvi skla-stenco. | da za kapitalno finansiranje ne- razvitih dežel Seveda bi spora. problemov. Obstoj OZN in njeno de ova_ nje, je nadaljeval veleposlanik Vidič, sta že doslej ustvarila precejšen občutek varnosti v mednarodnih odnosih. OZN razvija vsestransko dejavnost, politično, gospodarsko, kulturno in socialno, na vsem svetu. Sa. dove njenega dela je čutiti povsod. Vsaka količkaj temeljita analiza bi pokazala, da bi si bilo težko, prav nemogoče, zamislit: sodobni svet brez organizacije, kakršna je ta. Jugoslavija se je vselej zavzemala za njeno okrepitev in za njeno popolno delovanje. Jugoslovanska delegacija v OZN si prav tako prizadeva na vsakem zasedanja kot tudi na sedanjem, da bi prispevala k temu. da bi OZN uresničila velike cilje, ki si jih je zastavila — da bi dosegla mir in srečo vsega človeštva. Proslava praznika OZN ie zato za jugoslovanske, narode že zlasti radostna. ! nih elementov. Precej očitni so Na vprašanje 0 vzdušju na j napori delegacij, ki se niso vse-sedanjem zasedanju OZN je ve. , ravno dobro razumele med leposlanik Vidič dejal, da se nove težnje po odpravi hladne vojne na svetu zelo ugodno in očitno zrcalijo v delu OZN. To zboljšanje vzdušja v odnosih. zlasti med velesilami, je nadaljeval Vidič, je že začelo roditi sadove Sedanje zasedanje poteka v mirnem ozračju, v katerem si delegacije konstruktivno prizadevajo, da bi prispevale k okrepitvi tega vzdušja, da bi napori državnikov postali trajen uspeh, da bi naposled odpravili hladno vojno. ki je toliko let po nepotrebnem in nesrečno težila mednarodne odnose. Mislim, da je v zvezi s tem zasedanjem zlast-; zanimivo poudariti, da so delegacije sprejele načelo miroljubne koeksistence kot nekaj, kar je neizbežno in nujno v našem času. Zdi se nam. da je treba zdaj, i ko je sprejeto načelo miroljub- seboj, da bi temeljito proučile gledišče nasprotne strani. Kar zadeva razorožitveno vprašanje, bo jugoslovanska delegacija posegla v razpravo v prvem odboru. Kakor je znano, se Jugoslavija zavzema za popolno razorožitev. V vseh dosedanjih predlogih se je jugoslovanska vlada vedno zavzemala za ukrepe, ki bi v končnem nasledku pomenili popolno razbremenitev, odvrnitev strašne možnosti uničenja, za katero ima človeštvo dandanes sredstva. Stalni jugoslovanski delegat v OZN je potem poudaril, da je na letošnjem zasedanju posvečena velika pozornost tudi pomoči nerazvitim deželam za njihov razvoj. Jugoslovanska dele. gacija bo tudi glede tega stavila nove predloge, nekatere predloge pa je že tudi sprožila. V tem oziru bodo nadaljnji napori Dolgoročno sodelovanje V Kairu so včeraj podpisali protokol o dobavah surovin in industrijskih izdelkov ter dolgoročnem sodelovanju na industrijskem področju KAIRO, 23. okt. (Tanjug). Med Jugoslavijo in ZAR je bil sklenjen sporazum o dolgoročnih dobavah surovin in industrijskih izdelkov. Protokol sta podpisala podsekretar za industrijo in vodja jugoslovanske delegacije inž. Dular ter podsekretar za gospodarstvo ZAR dr. Badaui El Sijati. Protokol določa dolgoročno sodelovanje na industrijskem področju ¡n medsebojne dobave nujno potrebnih surovin. Dosežen je bil tudi sporazum, po katerem bo Jugoslavija v prihodnjih desetih letih uvozila-na leto najmanj 40 tisoč ton surove nafte, 60 tisoč ton surovih fosfatov in okrog 3 tisoč .on manganove rude. Jugoslavija bo iz ZAR uvažala tud: avtomobilske gume. Protokol zlasti poudarja, ds bodo zgornje dobave pove.'¿ne v skladu z razvojem ustrevrh zmogljivosti, poudarja pa tuli možnost sodelovanja v razž’ri-tvi teh zmogljivost.. Tako je v načrtu, da bo Jugoslavija pri-hpdnje leto uvozila 60 tisoč ton surovih fosfatov, v prihoda j ib letih pa se bo ta uvoz povečal na 150 tisoč ton. Plačevanje bo potekalo v okviru sedanjega splošnega plačilnega sporazuma med Jugoslavijo in ZAR. Veleposlanik Repič pri Edi3 Selasiju Adis Abeba, 23. okt. (Tanjug) Veleposlanik FLRJ v Etiopiji Viktor Repič je izročil danes etiopskemu cesarju Haile Sela- I cije pripravljeno v začetku pri-siju pooblastilna pisma. Izro- hodnjega tedna. Protokol ugotavlja da *> možnosti za razvijanje pod>o-nega sodelovanja tudi na dragih področjih. Tako Je predvideno. da bi lahko prišlo do nadaljnjih pogajanj o sklenitvi dolgoročnih sporazumov o dobavah izdelkov, kot so kaotn. Hraščev pojde v Pariz Pariz, 23. okt. (Reuter). Kabinet predsednika francoske republike je nocoj izdal uradno sporočilo, v katerem je rečeno, da je predsednik sovjetske vlade Hruščev sprejel povabilo, naj obišče Francijo. Datum obiska in program bivanja bosta določena naknadno, je rečeno v komunikeju. Nobenih nesoglasij New York, 23. okt. (AFP) — Pomočnik sovjetskega zunanjega ministra in vodja sovjetske delegacije v OZN Kuznecov je po razgovoru z vodjo ameriške delegacije Lodgeom izjavil, da ni nobenih nesoglasij v pripravah za izdelavo resolucije, ki b0 predložena Generalni skupščini Po zaključku razorožitvene debate. V Združenih narodih pričakujejo. da bo besedilo resolu- zum velesil 0 zmanjšanju vojaških izdatkov mnogo pomenil za razvoj nerazvitih dežel. Na koncu je veleposlanik Vidič opozoril tudi na važno so-cialno dejavnost OZN Jugoslavija kot socialistična dežela se bo trudila, da bi tudi na tem zasedanju prispevala k ureditvi vseh vprašanj, ki se tičejo neposredne usode človeka. Naim Kan v Zagrebu Podpredsednik afganistanske vlade prispe danes v Slovenijo ZAGREB. 23. okt. (Tanjug) .Iz Beograda je davi prispel v Zagreb podpredsednik afganistanske vlade in zunanji minister Ali Sardar Mohamad Naim Kan. ki je pred dvema dnevoma prispel v našo deželo kot gost podpredsednika Zveznega izvršnega sveta Rodoljuba Colakoviča. S podpredsednikom afganistanske vlade je prispel tud*, afganistanski posl&nik v Jugoslaviji Seraj. Na zagrebški železniška po- i dne pa mu je Jakov Blaževi c staji so Sardara Naima sprejeli predsednik izvršnega sveta Sabora Jakov Blažević, člana izvršnega sveta Jure Ivežic in Miloš Zanko ter predsednik ljudskega odbora Zagreba Ve-česlav Hotjevac. Stavki v Trstu in Tržiču OD naSega stalnega dopisnika TRST, 23. okt. (Po telefonu). Danes je bila v Ladjedelnicah Sv. Marka in v Strojnih tovarnah dveurna protestna stavka, ki jo je organiziral provincijski sindikat FIOM - CGIL. Hkrati so stavkali v Tržiču delavci Združenih jadranskih ladjedelnic. To stavko pa so podprle vse sindikalne in politične organizacije, razen krščansko demokratske, kakor tudi ostali produktivni sloji prebivalstva. čitvi pisem s0 prisostvovali podpredsednik vlade Aklitou Habte Vold, zunanji minister Jilm Dereš ¡n obrambni minister Ras Abebe. Miljkovič se je vrnil š Cipra v Siene Atene, 23. okt. (Tanjug) — Jugoslovanski veleposlanik v Grčiji Mita Miljkovič, ki je bil pet dni na zasebnem obisku na Cipru, se je danes vrnil v Atene. Na Cipru je obiskal namestnika odsotnega guvernerja Foota Sinclaira. Imel je tudi daljši razgovor z etnarhom Makanosom o bodočih odnosih med novo ciprsko republiko m Jugoslavijo. Einarh Makarios je hkrati naprosil jugoslovanskega veleposlanika, naj sporoči njegove pozdrave in izraze posebnega spoštovanja predsedniku Titu. Sporazum med Indijo in Pakistanom New Delhi, 23. okt. (Reuter-AP) — V New Delhiju je bilo danes objavljeno skupno sporočilo delegacij Indije in Pakistana, ki sta se pogajali o obmejnih sporih. V sporočilu je rečeno, da sta se delegaciij sporazumeli o nekaterih velikih spornih vprašanjih in izrazili pripravljenost, da tudi ostale obmejne spore rešita s pogajanji. Obe deželi sta se nadalje sporazumeli, da bosta vsa nerešena obmejna vprašanja, ki bi jih ne mogli rešiti s pogajanji, Izročili nevtralnemu sodišču v rešitev. Beograd, 23. okt. (Tanjug). — V ponedeljek se bo začelo v Rimu peto redno zasedanje iu-goslovansko-italijanskega odbora za manjšinska vprašanja, P0S?HT0?MJE 0 KONFERENCI m MJVIŠJI RAVNI Pariz, 23. okt. (AP). Uradni francoski predstavnik je danes izjavil, da bi bila lahko konferenca predsednikov vlad in voditeljev zahodnih držav pred koncem tega leta. Dejal je tudi, da bi bili eden ali več sestankov zahodnih voditeljev pred konferenco štirih predsednikov vlad Vzhoda in Zahoda v skladu z nedavnim sporočilom francoske vlade, v katerem je francoska vlada predlagala, naj bi bila predsedniška konferenca spomladi -prihodnje leto. V zvezi z vestmi o morebitnem povabilu predsednika de Gaulla kanclerju Adenauerju, naj obišče P^riz, je uradni franoa^Eii predstavnik dejal, da »ta poročila, kot kaže, ne ustrezajo dejstvom. čeprav morebiti ustrezajo željam nekaterih ljudi«. Sovjetska agencija TASS je danes v zvezi z različnimi vestmi tujega tiska o stališču sovjetske vlade, kar zadeva datum konference med Vzhodom in Zahodom, objavila sporočilo, v katerem je rečeno, da je stališče sovjetske vlade v tem vprašanju, ki ga je večkrat obrazložila, nespremenjeno. — Sovjetska vlada meni, da je nujno potrebno sklicati predsedniško konferenco, in je pripravljena sodelovati na njej. Prav tako meni, da bi bilo za stvar miru bolje, če bi konferenco sklicali čimprej. Današnja protestna stavka v Trstu in Tržiču je posledica krize, v katero so zašle tukajšnje ladjedelnice in ki povzroča vedno večjo zaskrbljenost delavcev in prebivalstva. Sindikati zahtevajo v zvezi s tem večje investicije in naročila. ki naj preprečijo stalno nazadovanje industrije državne udeležbe. Toda medtem ko je v Trstu proglasila stavko le sindik. organizacija CGIL, je bil protestni nastop v Tržiču povsem enoten. Ne le lad-jedelniški delavci vseh sindikalnih organizacij, temveč tudi ostali industrijski obrati in obrtniki so ob podpori vseh političnih strank, razen kršč. demokratske, enotno zahtevali od vlade novo politiko do podjetij državne udeležbe. Taka skupna akcija je prišla v Tržiču in v Goriški pokrajini že večkrat do izraza. Enot- Gronchi povabljen v SZ Moskva, 23. okt. (AFP) — Sovjetsko zunanje ministrstvo je nocoj potrdilo, da je prezidi j Vrhovnega sovjeta izrazil željo, naj ■ predsednik italijanske republike Gronchi obišče Sovjetsko zvezo v prihodnjih dveh mesecih no nastopanje vseh goriš ki h sindikalnih organizacij in političnih strank, razen vladajoče, pripisujejo težjim razmeram v tržiških ladjedelnicah, od katerih je v glavnem odvisna ostala gospodarska dejavnost pokrajine. V Trstu pa za zdaj še ne grozi tako neposredna nevarnost Ladjedelnicam Svetega Marka in Strojnim tovarnam. Vendar so z današnjo stavko sindikati CGIL hoteli opozoriti na posledice, ki lahko Drizadeneio Uidi te obrabe kolikor jih ne bi pravočasno modernizirali in jim zagotovili \ spomenico. .^a vprašanje, ali so tl vdori osamljeni incidenti ali so del določen© politike, je Nehru dejal, da na-to ne more odgovoriti, Izjavil Pa je, da se nagiba k mnenju, da je vse to v zvezi azbest iz ZAR oziroma pirit, boksit, bar it iz Jugoslavije. To bi ustrezalo sedanjim industrijskim načrtom v obeh deželah Vodja jugoslovanske delegacije Dular je poudaril, da sodi protokol v okvir praktične realizacije sodelovanja med Jugoslavijo in ZAR, ki iu veže -r-dno prijateljstvo. Dejal je, da skupno sporočilo obeh predsednikov, objavljeno v Halebu februarja letos, posebej poudarja dolgoročno ekonomsko sodelovanje med obema državama. Dular je dejal, da protokol prispeva tako k stabilizaciji sot tudi k razvoju trgovinske menjave med ZAR '-n Jugoslavijo ter da pomeni prvi korak k daljnosežnejšemu povezovanju gospodarstev obeh dežel, ki na nekaterih drugih področ j ih že podobno sodelujeta, tako v geoloških raziskavah ali irigacijskih delih, ki jih že opravljajo nekatera podjetja. Na koncu je inž. Dular dejal, da že sklenjeni splošni sporazumi med Jugoslavijo in ZAR omogočajo takšno razširitev sodelovanja. Delegacija italijanske industrije v Beogradu Beograd, 23. okt. (Tanjug) — V Beograd bo jutri prispela delegacija generalne konfederacije italijanske industrije pod vodstvom člana italijanskega parlamenta in predsednika te organizacije inž. Quinta Quintieri ja. Delegacija se bo kot _ gost zvezne industrijske zbor- ! Na indijske vojake, ki so iška- , le kitajske čete. Koliko so jih niče mudila pn nas 12 dni in j li dva pogrešana stražarja, so i ujeli, ni znano. Indija je tudi bo v tem času obiskala več in- j nenadoma začeli streljati kitaj- zahtevala, naj se kitajski voja- dustrijskih podjetij. I ski vojaki z nekega griča, na | ki takoj umaknejo polne zaposlitve. Primer z Ladjedelnico sv. Roka v Miljah (le-to so že degradirali na po možni obrat) je — tako so da nes poudarjali stavkajoči -preteče opozorilo delavcem ostalih ladjedelnic. Če z enotno borbo ne bodo branih svojih podjetij. Danes so tukaj objavili datum sestanka slovenskih izvoljenih predstavnikov v oblast nih organih, ki se bodo sešli ob peti obletnici londonskega sporazuma. Sestanek, za katerega so dali pobudo župan; devinsko-nabrežinske. dolinske in repentaborske občine, v soglasju s slovenskimi političnimi skupinami, bo v nedeljo 25. t. m. Na njem bodo razpravljali o izvajanju narod nostnih pravic na osnovi po sebnega statuta londonskega memoranduma. V zvezi s tem b kako je armada sprejela de Gaullovo deklaracijo o Alžiru in kako se b obnašala ob naporih, da pride do razgovorov za •prekinitev ognja. Armada je vsa pristaš »franco e Alžirije« in je v načelu proti političnemu reševanju teca wro*anja. Ob predsednikovi deklaraciji je bila postavljena pred problem: kakšna bo njena vloga ob referendumu in ali bo alžirska osvobodilna armada razorože-na ali ne. Vojaški listi so takoj dali odgovor: »Usoda Alžira je odvisna od armade danes in bo tudi v prihodnje.« Toda v Elizejski palači na to vprašanje še ni nihče odgovoril. Toda petletno brezuspešno bojevanje v Alžiriji je vplivalo tudi na miselnost v štabih. Letošnji francoski proračun je bolj od vseh prejšnjih zanemaril modernizacijo armade na račun operacij v Alžiriji. vse operacije za »pacifikacijo« pa so spodletele. Postalo je jasno, da dokončne in odločilne zmane v Alžiriji ni pričakovati. Visoki oficirji, ki ugotavliaio, da je postal francoski pešak v kolonialnih vojnah sicer izvrsten vojak, da pa je armada zato v celoti zastarelo opremljena, so začeli razmišljati tudi o možni politični rešitvi konflikta. Nižji oficirski kader, ki je v vsakodnevnem stiku z alžirsko stvarnostjo, in ki je navezal najtesnejše stike z evropskimi naseljenci — ekstremisti, pa odločno zavrača sleherno misel na politično reševanje problema in mu je ■>pacifikacija« edini in dokončni cilj. V okviru teh dveh skrajnih meja se giblje torej odnos vo-^'-ov do de Gaullove deklaracije. Nedavno je Ferhat Abas iejal, da «mr ttofcafori ekstremistični krogi v Franciji še ovirajo začetek razgovorov za prekinitev ognja. Če so vesti o nameravani zaroti resnične, je zaskrbljajoča domala brezbrižna reakcija politične iavnosti, Če pa so pretirane, obstaja nevarnost, da bodo izgovar za zavlačevanje prvega koraka, ki ga je treba storiti, če naj ima de Gaul-lova deklaracija tudi praktično težo. M. š. Sporazum s Švico Bern, 23. okt. (Tanjug) Danost je bil v Bernu podpisan sporazum med Jugoslavijo in Švico, ki ureja švicarske predvojne finančne zahtevke nasproti Jugoslaviji ( KULTURA IN PROSVETA Lev Modic: UMETNOST VSEM LJUDEM V odgovoru na prvo vprašanj« «n. gre za tisti najbolj ne potrojen, pa tudi najbolj isJoren In preprost odnos do umetnostnega dela, ki ga boste v bolj ali manj razviti obliki našii pri vsakem človeku. Vzemimo za primer »Dnevnik Ane Frank«, eno najbolj branih knjig in eno najpogostnejših priredi;ev na naših odrih. Nedvomno je delo močna obtožba fašizma. To bro poznam« is revij« Mlada pota, kjer objavlja svoje skicir- j . ke, je tokrat razstavil številne ■ skiclrke, med katerenfl je ne-: kaj prav odličnih (Delavec), 1 j akvarele iz Dolenjske in olja. Med temi posebno ugaja Deček | z zelenim in rdečim ozadjem, za i katerega je mladi ustvarjalec l ! dobil drugo nagrado na nateča- 1 ju »Mladih potov«. Nedvomno ! j«, da se v Hočevarju skriva j slikarski talent, k: ga bo z aka- j demskim študijem, to si je za- \ st« vij za svoj dl j, še izobliko- j val m izpopodnil. »Zanimajo me obrazi z izrazitimi potezami, Dalmacija in dalmatinska mesta s svojimi ulicami ?n pejsaži. Prihodnje leto, ko bom spet razstavljal, se bom oddolžil tudi Zasavju«, nam j« dejal Hočevar. Gvido Burja razstavlja predvsem olja in akvarele iz Trbovelj; dela kažejo osmošolca Burjo kot prizadevnega ustvarjalca s precejšnjim talentom. Lahko rečemo, da nas je r**-stsva obeh nradih slikarj«* prijetno presenetila. P. IZ NAŠIH KRAJEV P B A Z NIK BREŽIŠKE OBČINE V znamenju novih uspehov '• &rlivci zavedajo, da je bik> sedaj tujcu zelo težko najti zaželeno številko. Uvedba ulic in novo oštevilčenje pa bo znatno olajšalo delo tudi poštarjem, zdravnikom ipd. J. S. O Do srede decembra bo dokončano upravno in poslovno po- V uredništvo našega lista je pisal volivec s terena Prule, da je trgovska mreža na predelu mesta med Starim trgom ln Karlovškim mostom zelo slaba. Pozanimali smo se' o tem tudi sami in zvedeli precej neprijetnih stvari. Sicer naj govore raje prebivalci: Danica Amalietti, gospodinja: »Izbira v trgovinah s špecerijo je enolična in premajhna. Kruh je slab, zato ga raje kupujem v mestu. Težko je z zelenjavo, ker je do glavnega trga, kamor Jo moramo hoditi nakupovat sedaj, daleč. Uslužnostnih lokalov je premalo, posebno ob Ljubljanici«. Joža Fijavževa. tajnica SZDL terena Prule: »Štiri .špecerijske trgovine, od teh samo ena razmeroma dobro založena, ena mesarija, ena mlekarna, ena slaba pekarna, en čevljar — to je premalo za teren Prule, ki ima 2500 volilcev. Potrebujemo še nekaj dobro založenih trgovin s špecerijo, trgovin z zelenjavo, mlekarno, predvsem pa sodobno urejeno pekarno. Načrt predvideva, da bodo v najkrajšem času začeli urejati Karlovško cesto. Hiše, ki »o napoti no- kupovali med tem časom, ko bodo podrti sedanji lokali, novih pa še ne bodo odprli?! J. S. Deset let »TELE« Danes proslavljajo člani delovnega kolektiva ljubljanske Tovarne električnih aparatov »TEL.A« desetletnico ustanovitve. V tem času so v podjetju dosegli lepe uspehe zlasti na področju relej-ske tehnike ln industrijskih kon-taktorjev. Tako so v teh desetih letih osvojili proizvodnjo vseh glavnih relejev za zaščito elektrarn, kakor tudi za zaščito dalj-I no vodni h transformatorskih postaj in drugih elektrogospodarskih naprav. Zadnja leta je »TEL.A« osvojila tudi nekatera specialna področja relejne tehnike: v signalizaciji in avtomatizaciji. Tako je podjetje iz leta v leto doseglo večje uspehe in dvigalo proizvodnjo, vendar zdaj še ne more zadostiti vsem naročilom, saj jih je dvakrat več. kot so zmogljivosti podjetja. In kakšna je perspektiva? Danes bodo v Dobrepolju na Dolenjskem odiprli nov obrat», kjer bodo izdelovali nizkonapetostna stikala, katera bodo lahko tudi izvažali. — Kmalu pa bodo začeli z rekonstrukcijo in novogradnjo podjetja. ki bosta omogočili proizvodnjo v vrednosti 2 milijard dinarjev letno. S tem podo razen kritja domačih potreb, lahko svoje izdelke tudi Izvažali. KOIM. liO lil jrvNiuvuu >< | - • slop j e veletrgovine »Prehrana« v j vemu cestišču, bodo podrli. In med njimi so tudi vse prodajalne, razen ene špecerije. Odgovorni -o-rgani obljubljajo, da bodo trgovsko mrežo uredili hkrati z gradnjo nove Karlovške ceste. Toda izkušnje na» uče, da bo na to treba čakati še precej časa. In tudi to: kje bomo Kersnikovi ulici, ki ga je začelo graditi GP »Tehnika« maja 1958. Stavba bo šestnadstropna. v kleti bodo skladišča, v pritličju delovni prostori za nakladanje in razkladanje, v vseh nadstropjih pa pisarne. Načrte ra zgTadbo je izdelal Inž. arh. Jože Mesar, veljala pa bo okoli 160 milijonov dinarjev. B V obeh ljubljanskih porodniš-n cah se je v četrtek rodilo osem deklic in deset dečkov. B Za natečaj za novo ime združenega podjetja »Ljubljana-trans-port In »Sap-Turlst biro« je prispelo doslej že okoli 200 pisem. — Pisma prihajajo še naprej iz vse Slovenije, največ pa seveda iz Ljubljane. Predlogi za novo ime še niso znani, ker bo odbor ob zaključku razpisa pregledal vše predloge hkrati. B Danes ob 1". url bo v prostorih Naravoslovnega muzeja odprt-. razstava »O nastanku vrst po naravnem izboru«, kakor se je imenovala tudi Darwinova knjiga. ki Je izšla pred sto leti. Razstavili bodo rodovnike rastlin, živali in človeka, dalje dokumentarni material k razvoju organizmov (okamenine. rekonstrukcija neandertalca, najpomembnejši odlitek krapinskega pračloveka itd.), več dioram (prikaz mrtvih živali v okolju), nekaj živih fosilij (riba resoplavutarica). dokumente Iz /oogeografije (avstralsko in južnoameriško živalstvo) ter naravni in umetni izbor ter variabilnost. — razstava bo odprta v Liubljanl r-iocec dni. nakar jo bodo prenesli v druge kraje Slovenije, Popravek V včeraj ua S. »tranj objavljenem članku »Nadomestila za zvišane najemnine« bi se moral prvi stavek drugega odstavka v četrti koloni pravilno glasiti. Th oprostitev se ne bi uporabila v primerih, kadar razlika med nadomestilom uporabnika to članov njegovega gospodinjstva ln povečane najemnine ne bi bile višje od 200 din mesečno. Blizu železniške postaje začel; pripravljati teren ¿a avtobusno postajališče. Odstraniti morajo precej hriba. Doslej se je izkopalo in odpeljalo že i več kot eno četrtino, drago oa nameravajo do prihodnje pomladi. Vse bodo opravi; pro^o-voljci, ki prihajajo na brezplačno delo skoraj vsak dan. Prihodnjo pomlad bodo začeli zidat j čakalnico, za kar imajo n°-kaj sredstev že pripravljenih. S prostora, kjer bo avtobusno postajališče, odvažajo zemljo le poreko ceste. Tam pripravljajo prostor za park v katerem bo g tal spomenik narodnoosvobodilne vojie. Od cestišča p-oti železniški postaji bodo spehali tudi novo ulico. Tudi to o->do začeli delati že prihodnjo pomlad. Tamkaj; kjer je zdaj Koio- jalcev so ustanovili tri porav- Uspešne poravnave dokazu-nalne svete. Prvi je določen za jejo, da si sveti pridobivajo za-obpiočje stanovanjskih skup- , upanje pri ljudeh predvsem za-nosti Trnovo, Kolezija, Tobač- • radi njihovega približanja lju-na tovarna in >*-Maiči Beličeve«, dem pri urejanju sporov na dvorska restavracija, nsm-ra-drugi za Vič, Rožno dolino, Br- življenjski način. D. L. vajo zgraditi sodoben h^*ei. do. Vrhovce in Kozarje, tretji pa za Brezovico, Vnanje in No-tranje gorice ter Plešivico. Preden so poravnalni sveti začeli z delom, je pravna služba občine Vič zbrala pismena navodila, pojasnila m rii torce. jiih pregledno uredila in izročila vsem predsednikom in članom teh svetov, Okrajno sodišče v Ljubljani pa je priredilo predavanje za predsednike in člane poravnalnih svetov. Na občino je bilo od ustanovitve svetov do njihovih prvih sej vloženih 35 predlogov v različnih zadevah, predvsem zaradi razžalitev. Prvi svet je obravnaval 12 sporov, od teh je uspešno poravnal 9, v dveh primerih se stranki nista odzval: pozivu, v enem primeru pa se ena stranka ni hotela poravnati. Drugi poravnalni svet je uspešno rešil oba spora, ki j jih je obravnaval; tretji prav tako. ! Bencinska črpalka v Gornji Radgoni, na križišču cest proti Mariboru in Murski Soboti je vedno dobro obiskana. Koristniki motornih vozil so pozdravili črpal no postajo na tem mestu. (Foto: M. Kos.) Preskrba Nove Gorice z ozimnico Prišel je čas, ko gospodinje razmišljajo kje se bodo oskrbele z oz-imnico. Ker je letos krompirja manj, kot prejšnja tijska zadruga Nova Gorica ima nalogo, da oskrbi prebivalstvo s sadjem in zelenjavo. Zvedeli smo, da je zadruga sklenila po- leta so mnoge zaskrbljene, kje j godbo s sosedno kmetijsko za- fT 1 dobiti to potrebno živilo. Kme- I 1 j druga Grgar za 60.000 kg fcrom-I pirja po dnevnih cenah, pri-! bližno 100.000 kg jim ga bo | nudila kmetijska zadruga Prestranek, nekaj sto metrskih centov pa ga upajo dobiti lz zadrug srednje vipavske doline. • S temi količinami bodo preskr-j beli prebivalce do spomladi. Več težav bo letos z jabolki, j Na Goriškem jih ni- Zato je za-i druga sklenila pbgodbo s po-i slovno zvezo Šmarje pri Jelšah, i ki jim bo nudila po dnevnih cenah vsaj dva vagona jabolk — Glede zelja zagotavlja zadruga, Poslopje nove osnovne šole v Paki pri Velenju, ki so ga svečano odprli otrokom minulo nedeljo. (Foto: F. Krivec.) Nova obratna menza v »Litostroju« Te dni so v »Litostroju« ponovno začeli deliti delavcem tople malice. Do letošnjega poletja s0 prodajali tople obroke Jeseniška »Železnina« pod prisilno upravo Trgovsko podjetje '»Železnina« na Jesenicah je prišlo pod prisilno upravo. Tržna inšpekcija je ugotovila, da je imelo podjetje 17 milijonov dinarjev čiste izgube, ki je maštala zaradi raznih malverzacij, osebnega izkoriščanja, škodljivih spekulativnih kombinacij, rie-kurantnega blaga itd. Tržna inšpekcija je namreč ugotovila, d»a je direktor podjetja U. A. delal r>a škodo podjetja in potrošnikov. Značilno je, da je imel v skladišču vajenca, vtem ko je bil sam -pomočnik« skladiščnika. Tako je imel možnost. da se je lahko osebno okoriščal: imel je proste roke pri navijanju cen in prisvajanju blaga. Zvečine je prodajal blago slabše kakovosti za boljšo. O vrsti špekulacij in osebnega okoriščanja direktorja U. A. bo razpravljalo sodišče, omenim naj le, da je bila materialna evidenca o obremenitvah in razbremenitvah skladišča zapletena in nepregledna. Kaže, da se je v tej evidenci dobro znašel samo U. A. Obračuni niso imeli nobene verodostojnosti ter so se presežki in primanjkljaji v skladiču tako zapleteno kombinirali in sproti menjavali, da je bilo nemogoče ugotoviti deisnsko c‘linje. Zaradi števili h »voljenih manipulacij j? mara’ bivši direktor zmerom kombi-ninirati knjižno stanje z dejanskim po inventuri. Ker ni hotel prikazovati ponekod prevelikega presežka, je iz inventure, ki je bila prepisana, pre-porsto izpustil razne materiale in izdelke, tako da si je ustvaril potrebne rezerve za nadaljnje manipulacije v naslednjem letu. Dejstvo je, da je z zelo nepravilnim poslovanjem prišlo podjetje pod prisilno upravo. Inšpektorji trdijo, da jim je uspelo ugotoviti le 30 odstotkov vseh nepravilnosti, staj se pri pomanjkljivi materialni evidenci in organizaciji dela pri neomejeni možnosti osebnega izkoriščanja pri najboljši volji ni dalo več ugotoviti. Zdaj je vprašanje, kdo bo konec koncev kriv velike izgube. Vso to zadevo bosta verjetno obravnavala Občinski zbor in Zbor proizvajalcev. Občinski sindikalni svet z ogorčenjem postavlja vprašanje, ali bomo res ves dopolnilni proračunski prispevek, ki ga plačujemo občini vsi zaposleni, dali kot prispevek za kritje te poslovne izgube? Imamo kopico nerešenih komunalnih zadev, zdaj pa naj gre ta denar za kritje poslovne 1« v Je-klolivarni ter «ivi livarni, od zdaj naprej pa tudi v obde-lovalnici, medtem ko dobivajo delavci iz pločevinarne in materialne uprave tople malice v tovarniški menzi. Abonenti plačajo za topel obrok enolončnice brez kruha 40. ostali pa 55 dinarjev. Pri vsefkem obroku abonenta regresira podjetje 12 din. Zelo pereče in zaskrbljujoče pa je vprašanje prostorov v tovarniški menzi. Doslej je glavni obrat družbene prehrane »Lito- Nova mostova čez Soro v Medvodah Zbore volivcev v medvoški občini so uspešno zaključili. Na njih je sodelovalo precejšnje število volivcev, ki so živahno razpravljali o naprednem kmetovanju, o dvigu proizvodnje in o komunalni dejavnosti. Kmetijsko posestvo Pirniče bo povečalo prihodnje leto število goved- za 200 glav. To posestvo se bo v splošnem usmerilo na živinorejo, in b0 tako dvignilo proizvodnjo mesa in mleka. Tudi kmetijsko posestvo Smlednik bo povečalo Število glav goveje živine na 400. Predvidevajo, da bodo v prihodnje povečali pro-izvodnjo vseh kmetijskih kultur, i pridobili nove površine za kme-! tijsko proizvodnjo in povečalj ■ krmsko bazo. Kmalu bodo pričeli tudi z večjimi komunalnimi deii. Zgradili bodo mostova čez Soro v Medvodah in Goričanah. Načrti za trgovska skladišča, dalje za novo mehanično delavnico na Klancu in za dve avtobusni postajališči v Medvodah so go- stroja« v razpadajoči leseni baraki, ki ne more ustrezati vsem sanitarnim in higienskim predpisom. Število abonentov pa stalno narašča. Tako so imeli leta 1956 za kosila 340 abonentov, letos pa je to število naraslo že na več kot 550. Podobno narašča tudi število večerij. Zato so v »Litostroju« izdelali načrte za gradnjo nove menze, v kateri bi bilo 420 sedežev in, ki bi pri 100% izkoriščenosti lahko pripravila 1400 kosil. Investicija za gradnjo, s katero naj bi pričeli že letos, bi znašala 112 milijonov dinarjev. pl da ga bo dovolj. (JP) Mimo gostinskih prostorov bo imel 20 ležišč za potnike in turiste. V bližini bodo začeli kmalu graditi trgovski dom. To poslopje bo najmodernejše v Gornji Radgoni. V spodnjih prostorih bo trgovina, zgoraj pa stanovanja. Hiša bo trinadstropna. Hkrati pripravljajo novo meritev katastrske občine Gornja Radgona. Stara, predvojna karta namreč ustreza stvarnost*, zato po njej ne morejo narediti dobrega urbanističnega načrta za vse mesto- V mestu so ustanovili tudi pripravljalni odbor za gradnjo vajenske šole. To šolo oodo gradili iz sklada za kadre, a tudi občan! so pripravljeni prispevati svoj delež, da bi ’o le zgradili čimprej. J-k T r s kmeti j s kivni PP Z Goriškega poročajo, da Je trgatev pri kraju in ponudba grozdja je dnevno manjša. Trg je bil dobro založen s povrtnino, jabolki, grozdjem in kostanjem. Cena solati na drobno, se je znižala za 5 din pri kg, cena krompirju pa povišala za 2 din pri kg. V maloprodaji je krompirja dovolj. Iz Celja poročajo, da se je cena krompirja znatno dvignila, ker ga oreskrbovalno podjetje uvaža lz Srbije. Se vedno primanjkuje goveje živine, ker jo odkupujejo znatno iznad dogovorjenih cen. — Teletine na trgu ni. svinjskega mesa pa je dovolj. Cena Jabolk narašča. Z Dolejskega poročajo, da so zaloge krompirja po kleteh dokajšnje, medtem ko mu na trgu cen* raste. OGLAS • V »DELU« • USPEH! tovi. V prvem polletju prihod-zgube, za poneverbe, za špeku- | njega leta bodo afsfaltirali lacije, za osebno okoriščanje, okrajno cesto Medvode . Preska Menim, da je vsak k^menfar - Goričane - Sora. Povečali bo-odveč. Franc? Leben do tudi občinsko poslopje. Jp ZUNANJETRGOVINSKO PODJETJE »KEMIJA — IMP£X« LJUBLJENA razpisuje NASLEDNJA DELOVNA MESTA: STRGKOVNO-TEKNIČNEGfl SVETOVALCU (znanje nemškega ali angleškega jezika in večletna komercialna praksa) ŠEFA POSLOVNICE po uvozu za kemično stroko (znanje nemškega ali angleškega jezika s komercialno prakso) VEČ REFERENTOV - KOMERCIALISTOV (znanje vsaj enega tujega jezika s prakso v komerciali) VEČ K0RESP0NDENTK (znanje nemškega, angleškega in italijanskega jezika s prakso) STROJEPISKE PLACA PO TARIFNEM PRAVILNIKU OZ. DOGOVORU. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in navedbo dosedanje prakse ter strokovne izobrazbe pošljite na naslov »KEMIJA-IMPEX, Ljubljana, Titova 25 — POB 418. 5047 Okraj Cena pr: KZ Cena na drob. Cena na deb. KROMPIR N. GoTica 17 20 Celje 30 28 Novo mesto 20 M. Sobota 14—15 18 ZELJE N. Gorica 13 18 Celje 20 18 Novo mesto 18 M. Sobota 16 20 Čebula N. Gorica 35 40 Celje 40 38 Novo mesto M M. Sobota 32 40 PAPRIKA N. Gorica 25 30 Celje 60 54 M. Sobota 45 50 SOLATA N. Gorica 40 50 Celje 36 42 Novo mesto 50 rdeča pesa CeJJe 34 30 Novo mesto 35 M. Sobota 26 30 JABOLKA N. Gorica la. & «0 N. Gorica Ha. 22 30 Celje 35—13 50—SO 46—55 Novo mesto 40 M. Sobota 25—30 3$ HRUŠKE N. Gorica 45 55 Celje 68 60 Novo mesto 65 GROZDJE N. Gorica (belo) 55 65 N. Gorica (črno) 35 45 Celje (namiz.) 70 62 Celje (industr.) 48 Novo mesto 100 KAKI N. Gorica 35 44 KOSTANJ N. Gorica 45 55 GOVEDO SRED. KVALITETE N. Gorica 125 310 Celje 150 310—360 N o v o mesto 145 280—250 M. Sobota 135—140 270—300 TELETA N. Gorica 220 405 Celje 220 360 Novo mesto 220 340—380 PRAŠIČI Celje 223 350 Novo mesto (mesnati) 205 330—350 Novo mesto (pitani) 195 330—350 M. Sobota 145—195 330—350 PIŠČANCI M. Sobota (kg) 270 350 JAJCA N. Gorica 27 Celje 19 28 Novo mesto 26 M. Sobota (kg) 270 (kom.) 20 MLEKO N. Gorica 28 34 Celje 36 Novo mesto 32 M. Sobota 22—2« B f DELO / SOBOTA. 24 OKTOBHA 1959 TELESNA KULTURA 21 kolajn |0b plenumu Partizana Slovenije v Ljubljani TRI PREKINJENE PARTIJE XXIV. IN XXV. KOLA Nepričakovan poraz BEOGRAD, 23. okt. Poročilo o nadaljevanju prekinjenih partij XXIV. jn XXV. kola kandidatskega turnirja je vsekakor treba začeti s partijo OLAFSSON : GL1-GORIC, v kateri je naš prvak nepričakovano po nepotrebnem doživel poraz. Islandski velemojster je zaupal kuverti potezo, ki mu je prinesla kmeta. Toda samo nekoliko potez pozneje jc vsa njegova vojska, figure kot kmetje, bila takorekoč patirana: lovec je moral braniti osvojenega kmeta na sedmi vrsti, kralj pa je stal v kotu, tako da je morala trdnjava ves čas braniti mat. Nasprotno pa so črn« figure maksimalno dejstvo-vale. Ta okoliščina je potem zapeljala Gl,gorica, da je začel igrati na zmago. Pri tem pa se je močn0 opekel, kajti nenadoma mu js Olafsson v veliko presenečenje ponudil žrtev trdnjave, ki je naš velemojster ni smel vzeti. Bele figure so s to potezo oživele ln črna pozicija se je sesula kot hiša iz kart. Za kmeta na sedmi vrsti je bilo treba dati trdnjavo, s tem pa tudi celo točko. Razočaranje v dvorani Je bilo resnično veliko. Takoj zatem je GLIGORlC igral ge partijo s FISCHERJEM. Tu se v trdnjavski končnici kljub kmetu več ni dalo nič narediti. Sicer sta velemojstra pospravila z deske še nekaj materiala, toda tudi kraljevska končnica s kmetom več je imela jasno remijsko obeležje. Zato sta se igralca takoj sporazumela za delitev točke. Materialni položaj v partiji TALJ — KERES je bil ob prekinitvi enak, toda Keresova pozicija je bila mnogo ugodnejša. To prednost je potem drugi na lestvici spremenil v višek dveh kme- tov in s precizno tehniko postavil končni rezultat malega dvoboja s Taljem na 3:1. I Vrstni red: Talj 18, Keres 16,5, Smislov 14, Petrosjan 13.5, Gligo-rič 11,5. Fischer 10,5, Olafsson 9 in Benko 7 točk. Jocićeva prvakinja ZAGREB, 23. okt. (Tanjug). Danes je bilo končano prvenstvo Jugoslavije v šahu za ženske. Prvo mesto ie osvojila Ljubica Jocič iz Sarajeva in si hkrati priborila naslov mojstra. Naslov mojstrskih kandidatov so osvojile Kitonič, Damjanov ln Piberl. Rezultati XV. kola so bili tile: Kazakova : Ml-ličič 0:1. Pongrac : Timet 0:1, Pi-haljič : Balaban 1:0, jocič : Damjanov remi. Nagy : Delak 0:1, Savič : Piberl 0:1. Velimirovič : Kitonič 1:0, Jovanovič : Ljiljak 0:1. Vrstni red je takle: 1. Jocič 10.5, 2. -3. Delak, Nagy 10, 4—7. Kitonič. Piberl, Miličič. Pihajlič 9, Damjanov 8,5. Velimirovič, Timet 7,5, Balaban 7. Ljiljak 6,5, Pongrac 6, Jovanovič 5,5. Kazakova 3, Savič 2. Kvalitetna udeležba na prvenstvu Slovenije Prihodnji pbtek (30. t. m.) se bo začelo v Ljubljani šahovsko prvenstvo Slovenije. To prvenstvo bo zlasti zanimivo zato, ker bosta tokrat prvič najboljša dva šla direktno na prihodnji šampionat FLRJ, naslednji trije pa na tako imenovani kvalifikacijski turnir za dopolnitev še zadnjih praznih mest na državnem šampionatu. Kaže. da bo prvenstvo LRS zato PO DOMAČIH KRAJIH v ven. Pod zvezni rokomet ljubljanskem rokometnem pr-u ?o bili v nedeljo izidi naslednji: člani — Papirničar : Borac 17:19, Slovan II : Rudar II 27:16, Šentvid : Olympia 9:8, mladinci — Papirničar : Svoboda 7:4. pionirji — Krim : Sava 19:2, Slovan : Odred 6:9, Svoboda : Papirničar 3:3. ženske — Storžič : Papirničar 8:3, Slovan II : Rudar 9:5. Rudar : Svoboda II 11:9. LJUBLJANSKI SREDNJEŠOLCI V ATLETIKI Ljubljanska Olympia je priredila atletsko prvenstvo za srednje šole in osemletke na katerem je sodelovalo okrog 300 pionirjev in mladincev. Po udeležbi je to vsekakor zelo lep uspeh. Največ tekmovalcev se je prijavilo za met krogle. saj jih je bilo na startu kar 37 01ympia : Lokomotiva- V nedeljo ob H. bo na igrišču 01ym-pije pod Muzejem NOB košarkarska tekma za pokal Jugoslavije med I. mladinsko ekipo 01ympije in bivšim članom zvezne lige Lokomotivo iz Zagreba- Vstopnina enotna 50 din. ovinotchnu Celje VELETRGOVINA S TEHNIČNO ŽELEZNINO IN KOVINSKIM BLAGOM razpisuje NASLEDNJA DELOVNA MESTA: POMOČNIKA GLAVNEGA DIREKTORJA POGOJ: Ekonomska fakulteta ali dolgoletna pruasa na vodilnih mestih v večjih gospodarskih organizacijah ali ustanovah POMOČNIKA DIREKTORJA KOMERCIALNE SLUŽBE POGOJ: Ekonomska fakulteta in daljša komercialna praksa v gospodarskih organizacijah POMOČNIKA DIREKTORJA RAČUNOVODSKE SLUŽBE ' POGOJ: Ekonomska fakulteta in daljša računovodska praksa v gospodarskih podjetjih EKONOMISTA ZA EKONOMSKE FINANČNE EKSPERTIZE POGOJ: Ekonomska fakulteta z daljšo nrakso v gospodarskih podjetjih. PONUDBE POŠLJITE NA KOVINOTEHNO« — Celje 5043 MICA SE JE ZNAŠLA še prav posebno močno, močnejše kot kdajkoli. 12 igralcev ima pravico nastopa že od prej. To so: velemojster Pirc, mednarodna mojstra Puc m inž. Vidmar, mojster Germek in mojstrski kandidati Bajec, Cuderman. Kržišnik, Njegovan Parma, Stupica. J. Tomšič in Vošpernik Ker za republiške polfinalne turnirje letos n, bilo časa, predvsem zaradi turnirja kandidatov za svetovno prvenstvo in zgodnjega roka državnega kvalifikacijskega turnirja, je SZS povabila na prvenstvo LRS še tiste mojstre in kandidate, ki so v zadnjih dveh letih nastopal; v republiškem ali državnem merilu. Beirut, 23. okt. — Kljub porazu v zadnji tekmi košarkarskega turnirja je jugoslovanska reprezentanca na tem tekmovanju zasedla prv0 mesto. V zadnjem kolu je Turčija premagala Jugoslavijo 74:71 (39:42). Libanon pa Španijo 72:59 (30:31). Srebrna kolajna je tako pripadla Spancem, bronasta pa ekip: ZAR. Četrt-, je bil L banon, peta Turčija :n šesta Tunizija V zadnjih atletskih disciplinah so Jugoslovani zabeležili še nekaj lepih uspehov Tako je Miletič zalučal kopje 73.80 m daleč' in se za Francozom Syrovatskim plasiral na drugo mesto ("4,10). Hafner je bil v teku na 3000 m z zaprekami tretji s časom 9:06.6. Zlato kolajno pa je v tej disciplini spravil prejšnji prvah Grk Papavasiliu s časom 9:04,0. Ostali pomembnejši izidi; 1.10 m ovire — Larsellos (G) 14,5, Duriez (Fr) 14.5. Campra (Sp) 15.4, 1500 m: Barris (Sp) 3:50,6 palica: Eustahiadis (G) 410 cm maraton: Bena.:ssa (Maroko) 2:24:14.8. V rokoborskih preskušnjah Je bil od Jugoslovanov Horvat prvi, Vukov drugi. Gološin pa četrti. V kolesarjenju so v zasledovalni vožnji zmagali Italijani pred Francozi in Marokom. Jugoslovani so na m. sredozemskih igrah skupno osvojili 2i kolajn. in sicer 7 ?latih. 9 srebrnih :n 5 bronastih Več skrbi za orodno vadbo Kakor smo že pisali bo danes popoldne v Ljubljani plenum Partizana Slovenije z zelo pomembnim dnevnim redom. Že danes na kratko povzemamo bistvene odlomke poročila republiškega odbora za vaje na orodju pri zvezi. Iz poročila je predvsem razvidno, da vaje na orodju niso bistveno napredovalet navzlic temu, da se nekateri člani odbora zelo trudijo in tudi ne varčujejo materialnih sredstev. Društva namreč vse premalo skrbe za orodno telovadbo, čeprav se mladina zanjo zelo zanima. Primanjkuje seveda tudi strokovnega kadra in orodja. Na terenu se nenehno pritožujejo spričo pomanjkanja ustreznih vodnikov in vodnic, tečaj zanje pa, ki bi bil moral biti v juliju, so morali odpovedati, ker odziv ni bil zadovoljiv. Na nedavnem psvetu odbora s strokovnjaki in tekmovalci iz vse republike so sklenili, da bodo skušali pripomoči napredku orodne telovadbe s tem, da bi v vsakem društvu vsaj en ¿lan uprave prevzel skrb in odgovor, nost za razvoj te panoge. Nadalje so sklenili, da bodo s smotrnim programom, s sistemom nagrajevanja, s prikazovanjem filmov, s pionirskimi tekmami v vajah na orodju med društvi in okraji, s stkorovnim izpopol- JUTRI V SOFIJI: POVRATNA N0G0M ETNA TEKMA ZA EVROPSKI POKAL Prednost dveh golov dovolj ? Naše radijske postaje bodo prenašale potek tekme (v drugem polčasu) od 15.15 dalje Po medlem nastopu naše olimpijske nogometne reprezentance v Tel Avivu čaka nekoliko okrepljeno jugoslovansko elito slednji, močnejši nasprotnik v konkurenci za evropski pokal — Bolgarija. To bo vsekakor težavnejša naloga, pa čeprav prihajamo na sofijski stadion z dvema goloma prednosti, s katerima smo lani v Beogradu premagali te sosede. Sofijska športna javnost pričakuje zmago svojih izbrancev tembolj, ker so pred kratkim premagali Francoze, hkrati pa jo navdaja optimizem spričo slabe igre in poraza Jugoslavije BILANCA TEKEM Zagreb. 30. v. 19~.6 3;1; Sofija, 15. V. 1227 2:0: Beograd 13 IV. 1930 6:l; Sofija. 15. VI. i93o 2:2; Sofija. 16 XI i9io 3:C; Beograd. 19. IV. 1931 1:0; Soiija, 4. X. 1331 2:3; Beograd, 30. VI. 1932 2:3; Bukarešta, 7. VI. 1933 4:0; Sofija, 18. III. 1934 2:1; Beograd. 1 IV. 1934 4:3; Atene. 25. X. 1934 4:3; Sofija, 24. VI- 1935 3:3; Tirana. 12. X. 1946 2:1; Zagreb. 19. X. 1947 2:1; Sofija, 4. VII. 1948 3:i in Beograd, 31. V. 1959 2:0. z Madžarsko. Splošno mnenje je, da so naši nedeljski nasprotniki v boljši formi, pa čeprav v poslednjih tekmah za trening nogometaši izpod Vitoše niso povsem zadovoljili. Pravijo, da zveznemu kapetanu in trenerju Ormandžijevu še zmeraj ni uspelo sestaviti enovite in učinkovite napadalne vrste. Zato Pa se posamezniki odlikujejo po ostrem startu in hitrih prodorih. Nekateri bolgarski • nogometni strokovnjaki so vzlic vsemu temu mnenja, da bo bržčas potrebna še tretja tekma na nevtralnem igrišču, seveda če bi domači zmagali z 2:0. Zanimanje za jutrišnjo sreča, nje je ogromno. Nad prireditelje se je zgrnila prava poplava prošenj in zahtev po vstopnicah, ki bi jih lahko prodali tudi nad 100.000. Stadion »Vasila Levskega« pa lahko sprejme samo 45.000 gledalcev. Bolgarija je premagala Jugoslavijo zadnjič pred 25 leti. Mimo tega pa so Bolgari in Jugoslovani že stari nasprotniki na zelenem polju. Ze celih 33 let poteka ta pritajena borba na nogometnem Balkanu, toda večino dvobojev je za zdaj odločila Jugoslavija zase. Doslel smo se srečali z njimi 17-krat. cd tega v 13 tekmah pred vojno. Bilanca je pozitivna; osem zmag. dva remija in trije porazi, količnik golov pa 36:20 v korist Jugoslavije. Bolgari so nas premagali zadnjič leta 1934. Po vojni smo se z njimi srečali sam0 štirikrat, vsakokrat zmagovito s skupno razliko 9:3. Jutri poj demo z njimi v osemnajsti spopad. ki je nedvomno najvažnejši izmed vseh dosedanjih. Ce se bodo želje Bolgarov uresničile, tedaj se bodo ne samo- kvalificirali v nadaljnje tekmovanje, temveč bo to hkrati tudi oddolžitev za mnoge neuspehe v zadnjih desetih letih. Nič man) zanimiva borba z žogo bo potekala tudi med B garniturama Jugoslavije in Bolgarije v Kragujevcu. Povsod še mnogo možnosti Stara telesnovzgojna trdnjava — Tabor v Ljubljani — Ima že drugi dan nevsakdanje goste; tečajnike tridnevnega republiškega seminarja za poživitev delavske športne dejavnosti. Steklena dvorana na Taboru jih je — skupno 19 — tudi drugi dan tega delovnega zbora priklenila na šolske klopi in sedeže za nekaj zanimivih ur. Predavatelji, najuglednejši slovenski te-lesnovzgojni strokovnjaki, Jim imajo povedati toliko novega, zanimivega in povrh seveda koristnega za vsakdanje delo med delavci-športnilki domačih sindikalnih podružnic. Iz posebne ankete v miniaturi, | rekreacijska tekmovanja ki jo je izvedla Komisija za raz- ...... — voj športa v delovnih kolektivih pri športni zvezi Slovenije v začetku tečaja, ppsnemamo še nekatere druge tehtne zanimivosti. Dobro polovico vseh tečajnikov so poslali v ta ljubljanski seminar občinski sindikalni sveti. To velja zlasti za one iz Ljubljane. Podatek kaže, da je za taka dostopna republiškem središču ogromno zanimanje, kar seveda zahteva večjo delovno vnemo prav občinskih sindikalnih forumov. Zato tako lep odziv iz posameznih ljubljanskih občin. Udeleženci II. seminarja za prireditelja delavskih športnih tekmovanj izpolnjujejo ob živahnem pomenku miniaturno anketo, ki nasploh opozarja na ugodne možnosti nadaljnjega razvoja delavskega športa Nič manj razveseljivo ,ni, da so omogočili obisk v II. republiškem seminarju svojim telesnovzgojnim referentom tudi nekateri večji slovenski delovni kolektivi, med njimi Kovinotehna (Celje), Telekomunikacije (Sežana). SGP Pionir (Novo mesto). Tovarna železniških vozil «Boris Kidrič« (Maribor), TAM (Maribor). Tovarna glinice ln aluminija Kidričevo. MTT (Maribor), Tovarna papirja in celuloze «Djuro Salaj« (Videm-Krško) itd. Sindikalne podružnice v teh velikih delovnih kolektivih bodo po tečaju dobili dobro poučene vodje delavskih športnih iger in tekmovanj, z njimi pa tudi ves kraj, v katerem Je tak kolektiv največkrat središče vsega družbenega življenja. Po poklicu so taborski tečajniki iz najraznovrstnejših strok. Največ je uslužbencev, kajpak ne manjka tudi neposrednih proizvajalcev — delavcev. To je drobec, ki že vnaprej zagotavlja uspeh, zlasti še. če upoštevamo, da je večina med njimi kdaj poprej gojila (ali pa jo še zdaj) kakšno — brez izjeme. Seveda so tudi vsi — bre zizjeme — že doslej po najboljših močeh pač delali za večji razmah športa med delavci. Prav posebej zanimive pa so postavke iz te ankete, ki obeležujejo priljubljenost posameznih športnih panog v -sindikalnih športnih aktivih. Na prvem mestu je v tem zaporedju odbojka, id jo igrajo v skoraj vseh kolektivih po Sloveniji. Potem sta z roko v roki namizni tenis in streljanje, nato pa kegljanje in balinanje. Sele na petem mestu je nogomet. Presenetljivo slab odziv med delavci pa je za nekatere panoge in igre, ki sodijo sicer med najbolj udomačene in najkoristnejše (kolesarjenje, plavanje, smučanje in prav nazadnje — atletiko). Ta skromna primerjava opozarja na to, da so delavske igre uspešne tam. kjer tekmujejo udeleženci v priljubljenih panogah z najmočneje poudarjenim razvedrilnim obeležjem. S tega vidika je ta ocena enaka zaključkom velike ankete. ki Jo Je izvedla Komisija za razvoj športa v delovnih kolektivih že pred tedni. Vsj anketirani so obenem še dodali, da po kolektivih že redno gojijo razne igre in panoge, poudarjajo pa. da- So skoraj povsod še nove možnosti za še večji razmah športa med delovnimi ljudmi obojega spola m vseh letnikov. njevanjem republiških prednja-kov ter s spretnejšo in tehtnejšo propagando poživili tovrstno dejavnost. Odbor za vaje na orodju pri zvezi je na primer že organiziral redno vadbo v študijski telovadnici v I jublja-ni za vse tekmovalce in druge, ki začasno bivajo v Ljubljani, mnogim pa priskrbel tudi brezplačna stanovanja in pomoč pri prehrani. Odbor svetuje tudi, da bi se mednarodnega turnirja v vajah na orodju, ki bo na Gospodarskem razstavišču 21. novembra, udeležilo čimveč telovadcev. BOGAT IN PISAN DELOVNI NAČET Na plenumu bodo razpravljali tudi o delovnem načrtu za l. 1960, ki je že sestavljen. To Je hkrati tudi koledar tekmovanj, tečajev in seminarjev, ki jih bo samo v januarju 10. da ne govorimo o društvenih, občinskih in okrajnih seminarjih ter tečajih za sankanje. smučanje ln drsanje, ki se bodo seveda nadaljevali tudi v februarju. Od najpomembnejših tečajev naj omenimo tečaj za vaditelje za orientacijski pohod, tečaj za vodnike in vodnice vaških društev, ki jih nameravajo ustanoviti, seminar za okrajne propagandiste, razne tečaje in seminarje, kar zadeva vaje na orodju, tečaj za vodje taborjenj, tečaj za prednjake iz društev ob tovarnah, seminar za gospodarje občinskih zvez ter niz tečajev in seminarjev’ za vodnike In vodnice plavalnih šol ter vodnike in vodnice drugih športnih panog. V nadaljnjem bo v novem letu več posetov in delovnih sestankov. Januarja bodo društveni občni zbori, prav tako tudi v februarju, ko bodo še tako kakor v marcu občinski in okrajni občni zbori. Prostor nam ne dopušča, da bi lahko našteli vse društvene, občinske, okrajne, republiške in zvezne tekme ter niz prireditev ob praznovanju državnih in občinskih praznikov, vsekakor pa bo med njimi ena izmed največjih in najzanimivejših Vn. zlet bratstva in enotnosti, ki bo junija v No- mWmmmÊm DANES ATLETIKA Ljubljana: odprto prvenstvo AK Svobode (ob 15. uri na stadionu ob Gerbičevi ulici) Celje: prvenstvo AK Kladivarja (ob 15.30) BOKS Ljubljana: Maribor ; Ljubljana (prvenstvo LRS) v Domu železničarjev ob 19.30 DELAVSKI SPORT Ljubljana: zaključek n. semi- narja za organizatorje delavskih športnih iger NAMIZNI TENIS Ljubljana: srednješolsko prvenstvo mesta (ob 18. uri v osemletki na Pral ah) Amsterdam, 23. okt. — V n. kolu mednarodnega ženskega šahovskega turnirja so bili izidi taki: Hemskerk : Larsen 1:0. Roodzant : Timotejeva 1:0, Bruce : Rinder remi. Malovredneži Nogometni šport je od sile priljubljen in na moč prikovan pri starih in mladih, hkrati pa daje tudi največ povoda za razne zdrahe in zamere zunaj travnikov. Pri nas — na Slovenskem, mislimo — za to dejavnost niso najplodnejša tla (ne za igranje in ne za spletkarjenje), toda kdaj pa kdaj nam naši vrli nogomet-niki tudi zagodejo kakšno, da nas je sram. Mariborski »Večer« piše v »komentarju« z naslovom »Četvorica na begu« o taki indijanski zgodbi, češ da so se tam pri Braniku kar čez noč izgubili štirje bolj ali manj slavni aktivni igralci slovenskega prvaka, Tri ga jutri čaka derby obdravskega mesta z rivali iz Studencev. Kakor kažejo nekatere podrobnosti, so se odločili za figarsko pot pobega od sedanjega gospodarja — od njih dva menda kar čez mejo. Mariborska, nogometna srenja se osupla vprašuje, kakšni so ti amaterski športniki, ki se iz same ljubezni do žoge selijo iz kraja v kraj, lepega dne pa jo kar uberejo čez. plot, ker jim nekje nekaj ni bilo pogodu... ¿n kaj je bilo v resnici? To bodo morda povedali kdaj oni sami ali kdo drug namesto njih, toda mi vemo za razloge brez tega. Krivo je vodstvo, ki bi moralo vedeti, da v slovenski conski ligi ni plačanih igralcev, krivi pa so seveda tudi igrala, sami, ker niso pri- ŠU v Maribor zato, da bi delali in si pošteno služili kruh, temveč z željo, da bi živeli od nogometa — a vsaj skromno in svojemu znanju primemo, temveč mnogo lepše in udobnejše po vzorcih, ki jih vidijo drugod okrog. Toda naš šport takih športnikov ne potrebuje — čimprej bomo to spregledali, tem bolje bo... Veljali pa bi moralo prav za vse! PARTIJE XXV, KOLA OLAFSSON—TALJ (Kraljeva indijka) L C4, Sf6 2. Sc3, g6 3. g3, Lg7 4. Lg2, 0—0 5. d4, d6 6. Sf3, Sc6 7. 0—0, a6 8. a3, Lg4 9. Le3, e5 10. dxe, dxe li. h3, Le6 12. Da4, Dc8 13. Kh2, Te8 14. Sd5, Ld7 15. Db3, Saš 16. Db4, Sc6 17. Db3, Sa5 *-emi GLIGORlC—FISCHER (Sicilijanka) L e4, c5 2. Sf3, d6 3. d4, cxd 4. Sxd4, Sf6 5. Sc3, a6 6. Lg5, e6 7. ti, Le7 88. Df3, Dc7 9. 0 0 0, Sbd7 10. g4, b5 1L Lxf6, gxf 12. f5, Se5 13. Dh3, 0—0 14. Sce2, KhS 15. Sf4, Tg8 16. Tgl, d5 17. fxe, dxe 18. Sd5, Dc5 19. Sxe7, Dxe7 20. Sf5, Dxe« L Dh6, Ld7 22. Td6, Sxg4 23. Txg4, Dxf5 24. Txg8+, Txg8 25. Txf6, Dd5 26. Td6, Df5 27. Tf6, DgS+ 28. Dxg5, Txg5 29. Txf7, Lg4 30. Kd2, Lf3 31. Ke3, Tgl 32. Lh3, Tel+ 33. Kf4, Ldl 34. Ke5, e3 35. Lf5, Tgl 36. Txh7-K Kg8 37. Tc7, Lg4 38. Lxg4, Txg4 39. Tc3, e2 40. Te3, Tg2 4L Kd4, elD 42. Txel, Txc2 43. Tbl, Kf7 44. a3, Ke6 prek. BENKO -SMISLOV (Retijevka) 1. d4, d5 2. Sf3, Sf6 3. g3, C6 4. Lg2, Lfa 5. 0—0, e6 6. C4, Sbd7 7. b3, Le7 8. Sc3, Se4 9. Lb2, Da5 10. Del, 0—0 11. Sxe4, Lxe4 12. Lh3, dxc 13- Sd2, Lg6 14. Lg2, cxb 15. axb, Dbs 16. e4, c5 17. do. exd 18. exd, Lf6 19. Lxf6, Sxf6. 20. Tei, ai 21. d6, Tfe8 22. Sc4, Txel+ 23. Dxel, a4 24. De7, Dxb3 25. Lxb7, Tb8 26. Sa5, Dd3 27. Dc7, Tf8 28. Dxc5, Se4 29. De3, Dxe3 30. fxe, Sxd6 31. Txa4, h6 32- Lf3. TbS 33. Sc4, Lc2 34. Sxd6, Lxa4 m beli se vda. PETROSJ AN—KERES (Damskj gambit) 1. C4. e€ 2. Sf3, Sf6 3- Sc3, C5 4. ?3, SC6 5. Lg2, d5 6. cxd, Sxd5 7. Le7 8. d4, 0—0 9. Sxd5, sxd 10. Le3, C4 11. Se5 Sa5 12. Ld2, SC6 13. Sxc6, bxc 14. Lc3, Tb8 15. Tel, Lf5 16. b3, cxb 17. axb, DM 18. b4 remi á ELEKTRIKA iz Človeškega srca opozarja NA NJEGOVE BOLEZNI Srce in d iug e mišice so m a j hn e•e 1 e k t r arn e HE Moste — 110 kV stikališče Na letošnji razstavi Sodobne elektronike v Ljubljani so obiskovalci prvič mogli občudovati v Jugoslaviji izdelane elektro-kardiografe, naprave za opazo-vaje elektrike, ki jo proizvaja človeško srce. Elektrika v človeškem srcu? Da je človeško telo občutljiv© za elektriko, to vemo. Marsikateri bralec je morda že v mladih letih to praktično poskusil na sebi, ko ga je velika podjetnost zapeljala k vtikanju žebljev v električne vtične doze. Močan sunek — če ne kaj hujšega — ga je poučil, da naše telo ni ravodušno proti elektriki. S stvar lahko tudi obrnemo. Vsakdo je že slišal o električnem skatu, ki s posebnim organom proiTvaja tak0 visoke električne napetosti, da udarec ob dotiku prežene požrešnega napadalca. No, če že skat proizvaja električne napestosti, ali ne bi smeli pričakovati, ds. se tudi pri drugih živalih in pri človeku pojavljajo slične napetosti? Da, že prav dolgo je tega, kar s0 prvič opazili, da se v nem. Mnogoletna izkustva so strokovnjake naučila, da znajo iz nepravilnosti električnih napetosti sklepati na obolenje srca. 2e iz majhnih razlik med normalno, pravilno obliko elek- vsaki mišic^, kadar jo napnemo. i tričnih napetosti in ono. ki jo ENAKOMERNO NAPAJANJE ELEKTROENERGETSKEGA PRENOSNEGA OMREŽJU SKOZIVSE LETO JE ŠE VEDNO MED OSNOVNIMI PROBLEM NAŠEGA ELEKTROGOSPODARSTVA Uporaba električne energije ■. posega tako globoko v naše : živ.jenje — tako srno nanjo na- j vezam, da vsak izpad že takoj , občutimo kot neprijetno mot- ; njo. industriji pa prizadene j težke izgube v proizvodnji. j Zato je potrebno, da se po- j trošni k vsaj nekoliko pobliže j seznani s problematiko elektro- j gospodarstva, katerega naloga je skrb za redno In nemoteno dobavo električne energije. Elektroenergetskemu sistemu upravljajo kolektivi elektrogospodarskih podjetij, združeni v Elektrogospodarsko skupnost. Elektroenergetski sistem je dejansko en obrat, ki pa je razširjen po vsej naši republiki. Seveda ni osamljen, temveč je dei našega skupnega jugoslovanskega sistema. Ima pa tudi zveze s podobnimi sistemi v Avstriji. Madžarski in Italiji, s katerimi po potrebi tudi skupno obratuje :n menja pretok energije. Elektrarne so povezane med seboj z omrežjem visoko- napetostnih daljnovodov. Na to j padavinskih sprememb, ker omrežje so preko razdelilnih in • proizvajajo lahko le po vodnem Nenavadno jezero Na otoku Kikidin ob severni obali SZ so našli jezerce, ki ga od-ikuje prav posebna zanimivost; voda tega jezerca namreč tvori pet povsem različnih plasti, kar je vsekakor svojevrstna naravna redkost. Prvo plast vode tega jezerca tvori sladka voda in v njej živijo običajne sladkovodne rib«. Druga plast je plaat le malo slane vode, ki v njej Živijo meduz« In rakci. Tretja plast j« slana voda, ki je enaka morski, in v njej živijo manjše vrst« morskih rib, aktinije ln ' pa morske zvezde. Četrta plast j vode ima temno rdečo barvo j zaradi tako imenovanih pur- ! pum ih bakterij, ki so se tam i posebno gost0 namnožile, peta j _ zadnja plast pa je plast i vode. ki je okisana z žvepleno j kislino. transformatorskih postaj pri- j ključeni potrošniki.* to pred- i stavlja elektroenergetski sistem. ! Druga značilnost takega siste. j ma je tudi ta, da elektrarne ! lahko proizvajajo le toliko j električne energije, kolikor jo j tisti trenutek potrošniki potro- i šijo . Električne energije ni mogoče ! vskladiščiti in v tem je glavna j težava elektrogospodarstva. Potrošnja namreč ni enakomerna; spreminja se preko dneva in tudi preko leta. v elektroenergetskem sistemu moramo imeti take elektrarne, da te spremembe lahko spremljajo. Iz ekonomskih razlogov pa morajo pokriti potrošnjo one elektrarne, ki imajo najcenejšo proizvodnjo, seveda pod pogojem, da imamo dovolj elektrarn na voljo. Izkušnje pa nam kažejo, da zaenkrat pri nas tega še ni — potrošnja raste tak0 naglo, da jo z gradnjo novih elektrarn ne dohajamo. Poglejmo nekoliko pobliže, kako obratuje tak elektroenergetski sistem in njegovo problematiko. Hidroelektrarne so povsem odvisne 0d hidroloških razimer, to je od padavin. Za te pa vemo, da se spreminjajo od meseca do meseca, prav tako tudi v vsakem letu niao enake. Pogoji proizvodnje »e tor«j ne krijejo s potrebami proizvodnje, kar je tudi glavni nedostatak hidrelektram. Na drugi strani Pa je velika prednost v tem, da je njihova proizvodnja zelo poceni, da so 3troškj v glavnem odvisni ie od investicijskih stroškov. Razlikujemo dvoje vrst hidro- ; elektrarn; pretočne 'n akumula- ; cijske elektrarne. Pretočne j i elektrarne so najbolj odvisne od ! dotoku v določenem trenutku — te morejo slediti obtežilnim spremembam najmanj. Naše slovenske elektrarne so v glavnem pretočne. To so elektrarne na Dravi, Soči in Savi. Akumulacijske elektrarne 1«“ hko v svojih zajezitvenih bazenih akumulirajo vodo in jo po potrebi izkoriščajo. S takimi elektrarnami tak© pokrivamo obtežilne konice ali primanjkljaje pri pretočnih elektrarnah v sušni dobi. Te elektrarne imajo sorazmerno visoke investicijske stroške, sorazmerno nizko proizvodnjo in zato drago energijo, seveda pa PO drugi strani tudi najbolj visokovredno. Pravih akumulacijskih elektrarn v Sloveniji nimamo, pač pa jih imajo druge naše republike — v Hrvatski n- P*. HE Vinodol, HE Gojak in druge. Take bodo tudi naše največje elektrarne HE Split in HE Du-brovrfik. Pretočne in akumulacijske elektrarne se med seboj lahko zel0 lepo dopolnjujejo. Ob dovoljnih kapacitetah takih objektov bi bilo obratovanje idealno. Vendar se to redko dogaja. Zato vključujemo v elektroenergetski sistem tudi termoelektrarne. Termoelektrarne imajo »lcer n* splošno nizke investicijske ftroške. Zaradi porabe goriva v proizvodnji energij« Je Pa ta dokaj dražja od tiste v hidroelektrarnah. Termoelektrarne gradimo predvsem tam, kjer »o na voljo manj vredne vrste premoga. Zelo ugodna Je proizvodnja električne energije v termoelektrarnah, če se ta združi s proizvodnjo pare za industrijske svrhe in tople vode za ogrevanje stanovanjskih in poslovnih prostorov — to so toplarne. V teh so proizvodni stroški za električno energijo zelo nizki. Tako toplarno že grade v Zagrebu, predvidene pa so še v Beogradu, Ljubljani, Kranju, Celju in tudi drugje, kjer so za to pogoji. Termoelektrarne ne moremo porabiti uspešno kot elektrarne za obratovanje v konicah, Čeprav bi bilo to zelo ugodno zaradi prihranka na gorivu. Termoelektrarne obratujejo najbolje in ekonomično le pri stalni trajni obremenitvi. Zelo lepo se dopolnjujejo v sistemu hidroelektrarne, ki imajo različne hidrološke pogoje, da tedaj, ko v nekem letnem času enim vode primanjkuje, jo imajo druge dovolj in obratno. Tak primer imamo v naši državi. Naše slovenske reke, predvsem Drava, imajo zaradi talečega se snega in ledu v Alpah poleti dovolj vode, tedaj pa je primanjkuje v naših južnih predelih. Zato bo potrebno gradnjo elektrarn na Dravi nadaljeval (Hajdoše). Nasprotno imajo južni predeli pozimi več dežja in zato dovolj vode, Drava pa ima zaradi nizkih temperatur v Alpah pozimi malo vode. D« v jeseni nastopi doba, ko zaradi izostalih padavin nastopi pomanjkanje tako na Dravi, kot na jugu, to pa bomo morali pokriti še z večjo gradnjo akumulacijskih in termoelektrarn. Mil« vozel, Elektranu Medvode Električne signale iz srca pisalo beleži na papirni trak. Zroro.ji del slike kaže elektriko zdravega, spodnji pa elektriko bolnega srca. Iz razlike obeh krivulj in Iz izmaličene oblike spodnje krivulje zdravnik-specialist sklepa na obolenje srca pojavi električna napetost. Mišice so torej proizvajalci, generatorji električne napetosti, elektrarne v malem! Človek predstavlja torej na stotine in nemara tisoče elektrarn — ne da hi se tega zavedal ali to občutili Saj to je imenitno! — tako bi utegnil kdo pomisliti. Bomo kar žarnice privezali na mišico, pa bomo imeli zastonj razsvetljavo! Zal z mišicami ne moremo svetiti. Električne napetosti, ki s« pojavljajo v mišicah, - so zelo, zel0 majhne. V primerjavo naj povemo, da bi bilo treba teoretično 100.000 nog električno zvezati med seboj, da bi zagorela ena sama žarnica, kakršne svetijo po naših stanovanjih. Praktično je pa vse skupaj še dosti bolj zapleteno. Mala žepna baterija ima še vedno nekaj tisočkrat višjo električno napetost, kot se pojavlja v naših mišicah. Brez vrednosti pa odkritje elektrike v mišicah vendarle ni bilo. Medicina danes študira mnoge pojave v mišicah, zlasti delovanje zdravil In strupov prav s pomočjo elektrike, ki j0 mišice proizvajajo. Najlepše, kar nam je prineslo odkritje električnih napetosti v mišicah, pa smo izkoristili pri zelo važni mišici — namreč pri srcu. Srce je mišica, ki dela v običajnih razmerah prav enakomerno. In Prav v istem ritmu, kakor utripa srce, se pojavljajo i izginjajo električne napetosti na njem. 2e gamo opazovanje električnih napetosti nam točno pove, v kakšnem ritmu bije srce! Pa elektrika pove še več. Oblika električnih valov, ali, bolje rečeno, sunkov, impulzov, ki nastadajo ob vsakem utripu rrca, ja prav posebna, značilna za srce. Pri zdravem srcu ja drugačna* kakor pri bol- PEGISTRlRNt PAPIR Električne napetosti, ki jih proizvaja srce, vodimo po žicah v ojačevalnik, kjer jih elektronke močno ojačajo, nato jih pa pisalo zariše na trak papirja zdravnik-specialist opazi pri pa. cientu, je često mogoče ugotoviti napake na srcu. Tako se je razvila zelo važna diagnostična veda— pravijo ji elektrokardiograma — ki iz električnih napetosti srca postavlja diagnozo njegovega morebitnega obolenja. Bralec, ki še ni imel resn0 bolnega srca in ki se še ni srečal z elektrokardiografijo, si zdajle nemara z grozo predstavlja. kako mu krvoločni zdravnik vrta proti srcu, da bi tam na licu mesta iz-meril elektriko. vse naokrog pa j® seveda ozačiti šibke napestosti in jfll napraviti vidne. Vsak elektro-kardiograf ima zato film ali papirni trak. na katerem primerna pisala rišejo obliko električ-nih napetosti srca. Pogosti pa »o primeri, ko zdravniki ne potrebujejo po več metrov dolgih trakov z narisanimi napetostmi, temveč jim ; zadostuje že samo opazovanj« teh napetosti. Zlasti je to često pri operacijah, ko j® potrebna samo stalna kontrola srca, ali pri predavanjih in demonstracijah v predavalnicah. Za tak« primere uporabljamo danes naprave s katodnimi cevmi, kjer se na zaslonu cevi, slično, kot pri televizijskem sprejemniku, nenehoma riše krivulja napetosti. Na sliki je na desni strani vidna taka kompletna naprava, kot jo izdeluje jugoslovansko podjetje »Elektromedicinac ▼ Ljubljani. Spodaj pred napravo vidimo v svitek položene dovodne žice, ki peljejo elektriko od pacienta v napravo in v sredini slike spodaj tri kovinsk* ploščice, k{ jih z gumijastimi trakovi, prav tak0 vidnim*, n« sliki, pritrdimo na pacienta. Levi del slike pa kaže dodatno napravo, ki predstavlja en«, ga naj lepših praktičnih uspehov jugoslovanske elektromedicine. Medicina je šla namreč s svojimi zahtevami še dalje. Prav med operacijami se mora zdravnik često tako poglobiti v svoj« delo, da bi mu mnogo bolj ugajalo, če bi mogel električne napetosti srca poslušati, ne pa gledati. Tako, bi že iz jakosti zvo- Na desni strani je ojačevalna naprava s katodno cevjo na zaslonu katere opazuje zdravnik električne napetosti srca. Na levi Je naprava, ki električne napetosti srca spreminja v zvočne signale ena sama luža krvi. Huda smo. ta! Pacientu preprosto pritrdimo na roki in nogi in včasih na prsa majhne kovinske ploščice, s katerih napeljemo žice v posebno 'ojačevalno napravo, kjer moramo šibke srčne napetosti primemo ojačiti. Električni tok steče sedaj od srca skozi telo, kovinske ploščic« in žic« y ojačevalno napravo in a« tam ojači. Ojačevalna naprav« Ima pravzaprav isto nalogo, kot radijski aparat. Kot morajo v radijskem aparatu elektronke močno ojačiti šibke radijske valove fn jih kočno spremeniti v zvok, tako moramo tudi v elektrokardio-grafu, kot imenujemo celotno napravo za opozavonje in beleženje elektrike v srcu, močno V PAJČEVINI NEVIDNIH VALOV Ct bi Paul de Kruli It enkrat pisal svojo slovito knjigo »Borci proti smrti«, v kateri opisuje velike uspehe in ossbnosti s področja biologije in medic;ne, bi vanjo prav gotovo uvrstil tudi poglavje pod naslovom, ki bi bil enak ali podoben današnjemu. Morda ne bi mnogo zgrešili, če bi Imenovalj obdobje konec prejšnjega in v začetku našega stoletja »medicina in kemija«, obdobje, v katerem živimo pa »medicina in elektronika«. Kemija je bila'prva izmed tehničnih panog znanosti, ki je priskočila na pomoč sodobni medi. cini in zdravilstvu. Elektronika je bila druga. Začelo se je z rontgenskim; aparati, kj so danes že tako razširjeni in tako znani, da jih skoraj ni treba opisovati. Sledilo je dognanje, da elektromagnetno valovanje segreva živo tkivo, v katerega prodira, ko je radiotehnika osvajala področje vedno krajših valovnih dolžin in končno še področje ultrakratkih in končno meter-skih in centimeterskih valov, s« je izkazalo, da so elektromagnetni valov- teh valovnih dolžin za segrevanje še priklad-nejši. Danes razini diatermični in podobni aparati v medicinski praks; niso več potrebni. Ker «ega toplota, ki jo prinašajo elektromagnetni valovi v človeško telo, gloooko pod površje Id se enakomerno razdeljuje po tkivu, jo medicina lahko izrab-fe mnogo koristneje, kot toplo- ELEKTRONIKA V ROKAH BORCEV PROTI SMRTI to, ki jo je nekoč lahko dovajala na površino telesa z obkladki in podobnimi načini segrevanja. To pa Je bil gele začetek in prav za prav niti ne posebna 1’ucii naša domača industrija že krepko posega na področje medicinske elektronike. Poleg ljubljanske Industrije za elektro-zveze in beograjske Avale «e uveljavlja zlasti podjetje Elek-tromedicina iz Ljubljane. Tudi aparatura sa visoko frekvenčno segrevanje Osciloterm 400 je njen Izdelek novoat — «aj uporabljamo elektromagnetne valove za segrevanje umetnih mas pred obdelavo in podobno. Mnogo bolj dalekosežno je bilo odkritje, da se pri prevajanju dražljajev skozi živce in prj krčenju mišic pojavljajo majhne električne napetosti, da torej električni pojavi spremljajo in uravnavajo potek številnih dognanj v človeškem telesu. To je namreč pomenilo, da bi lahko zasledovali delovanje srca, centralnega živčnega sistema — možganov! — in mišic, če bi lahko merili majhne električne napetosti, ki pri tem nastajajo. zasledovali neskončno bolj natančno in enostavno, kot s prej poznanimi načini. Izkazalo se je, da je elektronika na take zahteve že dobro pripravljena. Ne samo, da j« razpolagala z vrsto odličnih merilnikov napetosti, s katerimi »o napetosti pri delovanju živcev in mišic lahko prav dobro zaznavali kar od zunaj, s površin« telesa, ¿e več: elektronik« je ime!a že precej česa v rokah uporabne naprav» z® opazovanj» oblik«, v« liko rti t* časov- nega poteka teh napeto®*!» elektronske osciloskope. Seveda so morali te naprave prilagoditi značaju napetosti, ki so zanimale zdravnike — vendar to ni bil0 posebno težko. Na neštetih klinikah, v številnih ordinacijah in operacijskih dvoranah danes že stoje elektronske naprave za nadzorovanje delovanja srca — elektrckardiogra-fi — za opazovanje dela živčevja, predvsem možganov — elektroencefalografi — in za nadzor nad delovanjem mišic — elektromiografi. Te naprave^, so že v desettisočih primerov omogočile dovolj zgodnje in pravilno spoznavanj© bolezenskih sprememb, pomagale prt zdravljenju in rešile nešteta življenja. Zdravniki pa se niso zadovoljili s tem, da lahko opazujejo potek različnih električnih pojavov v človeškem telesu, temveč so hoteli mednje tudi sami poseči. Elektronika je bila kaj kmalu nared; borci proti smrti so dobili v ro^e številne izvore električnih napetosti — stimulatorje — s katerimi lahko pošiljajo v človeško telo električar tokov«. S «timulatorji lahko uspešno ugotavljajo razna obolenja živcev in mišic že mnogo prej in mnogo točneje, kot so to mogli prej. Z drugo vrsto stimulatorjev lahko povzroče tudj nenaden silovit električni pretres živčnega sistema, ki ga poznamo pod imenom »elektrošok« in ki je pomagal že marsikateremu živčnemu bolniku. Posezimo še nekoliko bolj v bodočnost: videti je namreč, da bodo elektronske naprave, ki so nastale na zahtevo zdravnikov, te v marsičem celo prekosile in deloma zamenjale. Sodobni elektronski računski stroji, kd imajo fantastično obsežen »spomin« in jzredne sposobnosti za primerjanje posameznih podatkov, bodo verjetno že v bližnji prihodnosti igrali veliko vlogo pri spoznavanju bolezni. Prvi poizkusi na tem področju so že dali izredno zadovoljive rezultate: zdravnik vloži v računski stroj podatke 0 preiskovani osebi — puls, temperaturo, zunanje znake, rezultate podrobnih preiskav in še druge podatke — stroj pa jih vse primerja ■ podatki, ki so mu jih prej vtisnili v njegov »spomin« Ja končno Pove »vod« mišljenj« o bolezenskih iapremembah pri preiskovani osebi, ki imajo lahko za posledico dobljene podatke! Ustvarjanje novih elektronskih naprav za potrebe zdravnikov pa ni enostaven posel. Elektronika res posega že na številna druga področja, ki pa so večinoma v precej tesni zvezi s tehniko — tako pri avtomatizaciji v industriji. Medicina pa Je vse nekaj drugega; zdravniki vedo običajno le malo o tehniki in še posebej o elektroniki, tehniki pa skoraj nič o medicini. Zaenkrat skušajo reševati vprašanja s tega področja s tesnim sodelovanjem strokovnjakov za elektroniko in medicino, v bodočnosti pa bo verjetno nastala potreba po posebni strokovni panogi — po zdravnikih elektronikih. Tako je ponekod že sedaj: gradnjo in UP°-rabo medicinskih elektronskih naprav na sloviti kliniki Mayo v ameriški zvezni državi Mines-sota vodi zdravnik, fc ima tud: diplomo inženirja elektrotehnike. Narobe pa bi bilo, če bi pričeli bolniki širom po svetu gledati v elektronskih napravah za medicino nekakšno univerzam-zdravilno sredstvo, ki jih lahk. reši vseh njihovih tegob Med cins-ka elektronika Je še v za četku razvoja; poleg tega h lahko uporabljamo le v nekaterih primerih in ne v, vseh — kdaj in kje, pa ved0 najbolje n*ši veliki prijatelji v belih halj«, borci proti smrti Ing. mt ka mogel sklepat» n® Jakost srca in iz zvočnih sprememb bi bii pravočasno opozorjen na nevarnosti pri srcu — in vse to, ne da bi dvignil pogled od svojega dela. V ta namen Jo bila na Oddelku za elektrotehniko univerze v Ljubljani po obsežnih poskusih zgrajena ozvoče-vala naprava, ki spreminja električn« napestosti «rca r glasnejše in šibkejše tone. Napravo, ki J« v inozemstvu vzbudil a znatno pozornost, »o tudi domači strokovnjaki sprejeli z velikim zanimanjem, tako, da jo je podjetje »Ee-ktromedicina« moralo pričeti serijsko izdelovati. Naprave za opazovanj« elektrike v človeškem srcu.— elek-trokardiografe — srečamo danes v vsaki bolnišnici in vsaki-večji ambulanti. Tudi število zdravnikov - specialistov, ki s» bavijo z analizo srčnih napetosti stalno narašča. Tako je človek znal ob pomoči najmodernejših elektronskih metod, izkoristiti celo male, komaj zaznavne električne napetosti v človeškem srcu za boj zoper bolezni in za daljše življenje. Dr. inž. Aleš Strojnik Tranzistorski aparati tudi pri nas Industrija radioaparatov uporablja danes tranzistorje že v precejšnji meri pri izdelavi prenosnih radioaparatov. Tudi naša domača podjetja, predvsem Telekomunikacije iz Ljubljane. Pa tudi Nikola Tesla iz Beograda, Rudi Cajavac iz Banje že priZ.-eGAumlmiimlmlmlhml Luke in RR - zavodi iz Niša »e že pripravljajo na proizvodnjo domačih transistorskih sprejemnikov. Na beograjskem in zagrebškem velesejmu so ta podjetja pokazala vrsto tip takih sprejemnikov. Zaenkrat so transistorjj v njih še uvoženi, vendar se bom0 tudi na tem področju že kmalu osamosvojili, saj lahko izdeluje ljubljanska industrija IEV že sedaj serijsko nekatere tipe tranzistorjev, proizvodnjo ost-lih tipov, ki so potrebni za radioaparate. pa pripravljajo. Transistorski prejemniki s© zelo majhni in lahki, za pogon ->a potrebujejo večinoma le dve loščat; žepni bateriji ki zadoščata za več sto ur obratovanja. r,’di cene so dokaj zmerne — ?lbljejo se m^d 26.000 d:n za '-prejemnik »BI* d«, ljv.hM?»n -P.Taši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.15 Obvestila ta zabavna glasba 13.3G Za našo vas 13.45 Lahek koncert 2» podeželje 14-15 Naši poslušalci čestitajo io pozdravljajo — II. 15.15—16.20 Prenos II. polčasa nogometne tekme državnih reprezentanc Bolgarije .n Jugoslavije iz Sofije 16.20 Kitarist Alberto Pizzigoni 16.35 Carl Zel le: Pti6a»r (odlomki iz operete) 17.00 Promenadni koncert pihalnega orkestra Ljudske milice pod vodstvom Rudolfa Stariča 17-30 Fràn 2:žek; Goldoni (ponovitev). Režija; Fran 2i-žek 16.27 Peter Iljič Čajkovski: Serenada za godala (Simfonični orkester Hamburškega radia, dirigira Hans Schmidt Isserstedt) 19.00 Obvestila, reklame ln Športna poročila 19.30 Radijski dnevnik in športna poročila 20.05 Revija zabavne glasbe 21.00 Skice iz življenja Richarda Wagnerja — I. 22 15 Pl es n a glasba 23.10 Popevke na tekočem traku 28.40 Stjepan Su!ek: m klasični koncert (Zagrebški soli-«tl pod vodstvom Antonia Jecigra) PONEDELJEK 26. OKTOBER 5.00 — 8.00 Dobro jutrol (pisan glasbeni spored) 8.05 Skladoe grških avtorjev izvaja pianistka Jenny Pro-tojpapa 8.23 Zabavni ork##t#r Raphael* 8-40 Zenski zbor »Svoboda« Laike poj« umetne in narodne pesmi pod vodstvom Julija Goriča »J» Naš podlistek — Dr. Ivan Ribar: O sinu Loll — L 9.20 Iz filmov ln glasbenih re-Vij 9.40 Od popevke do popevke 10.10 Iz ostaline Johana Sebastians Bacha 10.40 Pet minut za novo pesmico in pozdravi mladim risarjem 11.00 Klavirski intermezzo 11.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 2ivali se pripravljajo na zimo 11.35 Nekaj odlomkov iz Smetanove opere Prodana nevesta 12.00 Trio Dorka Skoberne ta 12.15 Radijska kmečka univerza — Ing. Lojze Hrček: Intenziviranje vinogradniške proizvodnj e 12.25 Dalmatinske narodne pesmi 12-45 Zabavni orkester p. v. Ferda Pomykala 13.30 S popevkami po Evropi 14.00 Antonin Dvorak: Jakobinec, simfonična suita 14.25 Radijska šola za višjo stopnjo: Od narodne pesmi do simfonije 14.55 W. Bochmann: Kapriciozni valček 15.40 Listi iz domače književnosti 16.00 V svetu opernih melodij 17.10 Srečno vožnjo! (šoferjem na pot) 18.00 Radijska unIverja — Wil-heimina Iwanowska: Zvezde — kozmični laboratorij — IV. 18.15 Poje učiteljski pevski zbor Emil Adamič p. v. Jožeta Gregorca 18.30 Športni tednik 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Petnajst minut z basistom Ladkom Korošcem 20.15 Kulturni globus 20.30 Koncert orkestra Radlo-te-levizije Ljubljana 22.15 Zabavni koktajl 23.10 Gražyna Bacewlcz: Klavirski kvintet 23-35 Ameriški plesni orkestri 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaj« i o B e H 27. OKTOBER 5.00 — 8.00 Dobro jutro (pisan glasbeni apored) 8.05 Simfonična matineja 9.00 Zabavna ruleta 9 35 Veliki prizor iz Puccinijeve »Turandot« — Solt«ti: Ingt Borkh, Mario del Monaco, Renata Tebaldi, Gaetano FanelH 10.30 Potpourri zabavnih zvokov 11.00 Skladbe Danila Švar«, Branimirja Sakača in L. M-Skerjanca 11.30 Oddaja za otroke a) Po Urhu Harhuminske-mu: Tekač Yrj6 b) Iz albuma otroških, pesmi (Avtorji; Josip Pavčič, Slavko Mihelčič in Janez Kuhar) 12.00 Domače polke in valčki 12.15 Kmetijski nasveti — Dr. Albina Sedej: Letošnje zaščitno in razpoznavno' cepljenje živine 12.25 Pet pevcev — pet popevk 12.40 Venček slovenskih narodnih 13.30 Pester spored opernih arij 14- 25 Zanimivosti iz znanosti in tehnike 14.40 Naši poslušalci čestitajo m pozdravljajo 15- 40 Naši popotniki na tujem — Branko' Perko; P0 gorah Himalaje 16.00 Cirii Cvetko: Prleško gostovanje (Akademski pevski zbor »Tone Tomšič« 16.25 Vedre melodije 17.10 Razgovori z volivci 17.20 Robert Schumann: Simfonija št. 2 v C-duru 18-00 Iz zbornika spominov 18.20 Kotiček za mlade ljubi-bitelje glasbe (ponovitev) 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih 20.00 Poje pomnoženi zbor RTV Ljubljana p. v. Rada Simonitija 20-30 Radijska igra — Milan Be-govič: Brez tretjega — Režija: Jože Babič 21.16 Anton Lajovic: Adagio 21.30 Plesni orkester RTV Ljubljana 22-15 Iz jugoslovanske komorne ustvarjalnosti — IV. oddaja 23.10 Francoska pevka Dalila 23.30 Lahko noč vam želi črnski pevec BUly Eckstine 28.45 Art van Damme s svojim kvintetom 2400 Zadnja poročila m zakflju-6#k oddaj* S B £ D & 28. OKTOBER 5.00 — 8.00 Dobro jutro (pisan glasbeni spored) 8.05 »Prvi koraki v glasbeni svet« — Nastopajo solisti in orkestri z glasbenih šol 8.30 Od tu in tam 9.00 Jezikovni pogovori (ponovitev) 9.15 Klavirske etude velikih skladateljev 9.40 Pevca Gabi Novak in Dušan Jakšič 10.10 Iz jugoslovanskih orkestralnih partitur 11.00 Priljubljene popevke 11.25 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev); Od narodne pesmi d0 simfonije 11.55 Sto taktov zabave 12.00 Prizor iz opere La Glocon-da Amilcara Ponchiellija 12.15 Radijska kmečka univerza — Ing. Marjan Presečnik: Mehanizacija v gozdarstvu 1-2.25 Pisani zvoki * Dravskega polja 12.45 »Pozdravi z gora« (Instrumentalni kvartet »Skrjan-Ček« ln Marko Udovič: citre). 13.30 Trio Avgusta Stanka 13-45 Will Glahe s svojim ansamblom 14.00 Komorni zbor RTv Ljubljana izvaja pesmi čeških skladateljev 14.25 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev) — Živali se pripravljajo za zimo 15.40 Novost na knjižni polici — Alberto Moravia: Rimske zgodbe 16.00 Koncert Po željah 17.10 Sestanek ob petih 17.30 Veliki zabavni orkestri 18.00 Kulturna kronika 18.20 Slavni skladatelji igrajo lastna dela 18.30 Prenos II. polčasa medmestne nogometne tekme Barcelona : Beograd 18.45 Domače aktualnosti 20.00 Marij Kogoj: Dve skladbi za klavir (Marjan Fajdiga: klavir) 20-10 Marij Kogoj: Crne make, radijska priredba opere Zbor in orkester ljubljanske Opere, dirigira Samo Hubad 22.15 Popevke in melodije velikih mest 23.10 Dimitrij Šostakovič: De#*-t* simfonija 24.00 Zadnja poročil* ln zafcju-6#k odda* * CETBTEB 29. OKTOBER 5.00 — 8.O0 Dobro jutro (pisan glasbeni spored) 8.06 Lahka glasba 8.40 Nastopa Ljubljanski vokalni oktet 9.00 Simfonični pl*#i 9.45 Četrt ur« * kvnltetom orglic Branka Kralja 10.10 Nekaj slovenskih samospevov. Izvajajo sopranistki Nada Zrimšek in Rezika Koritnik ter tenorist Miro Brajnik 10-30 Za vsakogar nekaj iz zabavne glasbe 11.00 Dvospevi iz francoskih oper 11.30 Oddaja za cicibane a) Aleksander Popovič: Prijatelj Tik-tak b) Od pesmice do pesmice 12.00 Trio Bardorfer 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Mirko Peternel: Ozka grla v živinorejski proizvodnji 12-25 Peta* Dumičič: Suita za j godalni orkester (Godalni : orkester Slovenske filharmonije, dirigira Samo Hubad) 12.40 Ansambel Milan Stante « solisti iz-vaja pesmi jugoslovanskih narodov 13.30 Iz solistične glasbe Marka Tajčeviča, Borisa Papan-dopula in Marjana Lipov» ška 14.00 Popevke iz San Rema 1959 14.25 Sport m športniki 14.40 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.40 S knjižnega trga 16.00 Šestdeset minut prijateljem zabavne glasbe 17- 10 Heribert Svetek Vokalno instrumentalna suita. 17.30 Evropski plesni orkestri 18.00 Turistična oddaja 18.15 Spoznavajmo r.aš- umetnike. Sopranistka Ondina Otta-Klasinc 18- 45 Radijska univerza — Dr. Stanko Lajovic: Med.cina in storilnost pri delu 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Zabavni orkester Jackle Gleason 21.00 Povej Golia — Vitez neznane garde 21.40 Komorni interinezzo 22.15 Po svetu jazza »Jazz pod drobnogledom« 23 10 Napevi Latinske Amerike 23.35 Ivo Petrič: Simfonija »Goga« 24.00 Zadaj* poročil* m zalclju-*#k oddaj« PETEK 80. OKTOBER 5.00 — 8.00 Dobro jutro (pisan glasbeni spored) 8.05 Poje zbor Madrigalistov i* Celovca pod vodstvom Gtlutherja Mittergradneg-g«rja 8-30 Zabavni orkester Alfred SchcOz 9.00 Naš podlistek — Dr. Ivan Ribar; o «inu Loli — II- 9.20 Skladbe za violo igra violist Pal Lukač« 9.45 Kotiček z* mlade ljubitelje glasbe 10.10 Izbrali smo za vas 11.00 Pol ure pri »papanu« Hay-dnu 11.30 Družina ln dom 11-45 Kvintet Niko Štritof poje ob spremljavi Š>tlrih fantov pesmi iz Slovenske Benečije 12.00 Vokalni trlo Los Caribes 12.15 Radijska kmečka univerza Ing. Franc Potočnik; Odkod dobi Slovenija vrtna in cvetlična semena 12.25 Orkestralni operiti odlomki 13.30 Lahek spored Izvaja Ma-ribonski instrumentalni arjsambel 13-50 Narodne pesmi za glas in harmoniko 14.10 15 minut s Kmečko godbo 14.25 Radijska šola za nižjo stopnjo: Spomini 1 14.55 De Micheli: Poljub v temi 15.40 Iz svetovne književnosti — Konstantin Panstovski: Čipkarica s severa 16.00 Petkov koncert ob štirih 17.10 Razgovor z volivci 17.20 Zabavni orkester RTV — Ljubljana 17.40 Poje obrtniški zbor »Enakost« iz Kranja 18 00 Človek in zdravje — Dr, Bogdan Tekavčič: Spočet naj bo zaželen otrok — II. 18.10 Kvintet Avsenik vas bo zabaval 18 30 Iz naših kolektivov 20.00 Novi posnetki orkestra Frank Chacksfield z zborom 20.15 Tedenski zunanje politični pregled 20.30 Mozartovi koncerti — 3. oddaja. 20.57 Glasbena medigra 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Domači ansambli v plesnem ritmu 22 35 Popularen opernJ koncert 23.10 Nočna komorna glasba 24.00 Zadnja poročila ir» zakllu-M oddaj« SOBOTE 31 OKTOBER 5.00 — 8.00 Dbbro jutro (pisao, glasbeni spored) 8.05 Skladbe srbskih avtorjev 8.35 Od polke do rumbe 9.00 Radijska šol* z« nižjo stopnjo (ponovitev); Spomini 9.30 Zbori Zorka Prelovca 9.45 Igra' kvintet Jožeta Karo-piča 10.10 Z našimi pevci v priljubljenih operah 11.00 Zabavni zvoki 11.30 Pionirski tednik 11.50 Anton Schwab; Sonček moj 12.00 Jakov Gotovac: Pesem in ples z Balkana 12.15 Kmetijski nasveti — Jaka Bogataj: Klubi mladih proizvajalcev na družbenih posestvih 12- 25 Domači napevi izpod ze- lenega Pohorja. Sodelujejo: Pohorski fantje, pojeta Sonja in Milan, Dravski Gosarji, poje Miro Gregorin 12.45 Koračnice z Bostonskim promenadnim orkestrom 13- 15 Obvestila in zabavna glas- ba 13.30 Narodne za soliste in orkester v priredbi Filipa Bernarda 13.55 Pol ure s skladatelji romantike 14.25 Zanimivosti iz znanosti in tehnike 14.40 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15-15 Reklame in zabavna glasba 15.40 Na platnu smo videli 16.00 »Slovenska pesem izza zahodne meje«. (Posnetki z revije pevskih zborov na Tržaškem dne 9. maja 1959 v Trstu) 16.30 Za prijetno razpoloženje 17.10 Melodije za vas 18.00 Jezikovni pogovori 1 18.15 Koncert Slovenskega okteta 18.45 Okno v svet 19-00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 19.3u Radijska dnevnik 20 00 Pokaži, kaj znaš. (Prenos javne oddaje iz velike Filharmonične dvorane v Ljubljani) 21.30 Melodije za prijeten konec tedna 22 15 Odda;* z a naš** izseljene# i 23 in r>. oolno^j v plesnem it-mu j 24 00 Zadnja poročila in zakljtfr» ček odda;e OGLASI Dimi OGLASI SLIKE ZA LEGITIMACIJE izdela najhitreje Foto Holynski, Ljubljana. Cankarjeva 8, tel. 21-689. 10319-2 ŠIVILJO za konfekcijo iščem takoj. Naslov v ogl. odd. 13457-1 PRODAM osebni avto. zelo dobro ohranjen. — Ogled- Lavričeva 3 fSkof). 13484-4 AVTO štirisedežnl, zelo dobro ohranjen, prodam za 350.000 din. Cene Vrščaj Smartinska 30. 13451-4 VOZNIK motornjh vozil D kategorije z daljšo prakso in diplomo visokokvalificiranega delavca. išče primemo zaposlitev. — Naslov v ogl. odd. P 1242-2 ŠTIRI konfekcijske police m dve izložbeni pupi prodamo. Naslov v ogl. odd. P 1244-4 PRODAM vseljivo enosobno stanovanje s pritiklinami. 5 minut od postaje Celje. Naslov Delo, Celje. P 124-7 PODJETJE potrebuje kot stalni delovni moči dve po možnosti polkvalificirani točajki in eno kvalificirano točajko ali stre-žajko. Nastop službe Je mogoč takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku oziroma po odstotnem sistemu. Hrana in stanovanje preskrbllena v podjetju. Gostinsko podjetje Pivka. K 5042-1 VISOKOKVALIFICIRANEGA električarja m šoferja C kategorije spfreime industrijsko podjetje v jčubljani s takojšnjim nastopom. Stanovanj nimamo. Naslov v ogl. odd. K 5040-1 KLJUČAVNIČARJA in navadne de;avce za delo v proizvodnji :n skladišču sprejme Združeno pod-jetje TEOL-OLJARNA, Ljubljana Zaloška cesta 54. Stanovanj nimamo. Možen takojšnji nastop službe. K 5M0'1 KMETIJSKA ZADRUGA LUCE Ob Savinji proda skobelni stroj z elektromotorjem, menja In-, k: za frn'--og. interesenti naj se zgia-se pri KZ LuCe ob Savinji do 25. 10. 1959. . K KUPUJEM baročni tabernakelj, stole lii drugo antično pohištvo. Ponudbe pod »Antika« v ogi.od-d®tek K- BOLNIŠNICA za tuberkulozo v Sežani razpisuje: 1. niesto H- nsnčnega knjigovodje s srednjo strokovno izobrazbo: 2. mesto Slaščičarke - pogoj: kvalificira-n= ali polkvalificirana slaščičarka Za obe mesti sta prehrana in samsko stanovanje zagotovljena. Nastop službe najkasneje L 12- i 1959. Prošnje sprejema uprava . Bolnišnice za tuberkulozo v Sežani do 10. 10. 1959. K 50^6-1 DELAVCE za priučitev v Proizvodnji sprejmemo. Nasiov v ogi. odd. 133 vi1 I KURJAČA sprejmemo za visokotlačni parni kotel. Naslov v ogl. odd 133 <6-1 KLJUČAVNIČARJI, varilci m že-lezostrugarji dobijo dobro zapo-slitev v tekstilni tovarni v Ljubil ani. Naslov v ogl- odd. 13356-1 FIAT 690, malo vožen, prodam. — Ogled v garaži Union v nedeljo in ponedeljek- 13430-4 MOPED JAW A poceni prodam. — Rudnik 73. 13398-4 PEC na žaganje m gašperček. novo. prodam. Holzapflova 3. PRODAM ameriški bizam plašč. Ogled pri krznarju Smoletu na Titovi cesti. 13373-4 SORO v strogem centru zamenjam za sobo v mestu ali na periferiji. Naslov v ogl. odd. 13377-9 SPREJMEMO šoferja za tovorni avtomobil, ki je istočasno tudi avtomehanik. Pismene ponudbe pošljite na upravo inštituta letalske zveze Slovenije. Ljubljana. Celovška c. 258. K 5014-1 ZDRUŽENI PODJETJI »Ljubljana-transport« in SAR-turist biro, Ljubljana. Celovška cesta 1S4, sprejmeta; 1. večje število šoferjev D-E ¡n C-E kategorije za mestni in potniški promet; 2. dva polkvalificirana ali kvalificirana kurjača za centralno kurjavo: 3. večje število kvalifičinih avtomehanikov in avtoelek-tričarjev. — Interesenti naj se osebno ali pismeno zglasijo v uorav-; podjetja. K 4981-1 Z DOBRIM avtokaroserijskim in avtomehamčnim kadrom sprejmemo takoj v delo vsakovrstna karoserijska in avtomehanična dela. Za točno in solidno izdelavo jamči in se priporoča delovni kolektiv Avtoservis, Rakek. K 5009-1 DVA LESOSTRUGARSKA pomočnika in dva vajenca dobita stalno službo Pri Višnar Drago, Jesenice. P 1239-1 SPREJMEM mizarskega pomočnika za furnirana dela. plača 80 dinarjev. Naslov v ogl» odd. 13292-1 TAKOJ SPREJMEMO kvalificirano kuharico za restavracijo in mlajšo točajko-natakarico. Naslov v ogl. odd. 13282-1 TEKSTILNO industrijsko podjetje v Ljubljani išče kvalificiranega zidarja. Plača je po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj. Ponudbe pošljite v ogl. odd. pod »Kvalificirani zidar«. 13206-1 PODJETJE »Surovina« Ljubljana, Cesta dveh cesarjev 37a, sprejme varile» za rezanje starega železa. 13234-1 KEMIJSKI TEHNIK z daljšo prakso išče službo v Ljubljani, Kranju ali v bližnji okolici. Naslov v ogl. odd. 13227-2 SPREJMEM vajenca. Ključavničarstvo Velkavrh, Smartinska 22, Ljubljana. 13235-3 ISCEM žensko z znanjem kuhe za dopoldanske ure k dvočlanski družini. Vprašajte: Radovanovič. Belokranjska 4-1., od 12. do 16. ure. 13345-4 CIGARETO »FILTER«, zelo dobre kvalitete, smo dali v prodajo. — Duvanski kombinat, Titograd. K 4995-4 CIGARETO »FILTER« standardne kvalitete kadite tudi vi. — Popularna cena 55 din. K 4996-4 ŠTEDILNIK, desni, na dve in pol plošči, z belimi ploščicami, prodam. Čeme Franc, Litijska cesta ta. Ljubljana. 13312-4 FRANCOSKO športno kolo, moško, trpežno, ter namizno tehtnico za 15 kg prodam. Koman, Titova 181. Stožice. 13309-4 150-LITRSKI hladilnik prodam. — Rožna dolina cesta vm. št 9. 13308-4 ELEKTROMOTOR. 220 V, 100 W, ugodno prodam. Sostar. Stud. naselje 2-303. 13248-4 VESPO 125, tip 1955, brezhibno, prosto carine, cena po dogovoru, prodam. Gostilna Bavdaž, Goriška brda. P 1237-4 NSU PRIMA prodam. Ogled pri bencinski črpalki na Viču v nedeljo od 9.—10- ure. 13181-4 NSU PREMA prodam. Ogled pri bencinski črpalki Celje v nedeljo od 12.—14. ure. 13180-4 KUPIM vsako količino prvovrstnih bprovih in mecesnovih plohov. Dobrajc Leopold, Ljubljana, Rožna dolina c. H-36. 13079-5 KUPIM nnaloTi tračni štlrisedežni avto. Ponudbe pod »Delno na obroke« v ogl. odd. 13053-5 ENODRUŽINSKO takoj vseljivo hišo prodam. Pogoj: gotovina. •Naslov v ogl. odd. 13288-7 PRAZNO ali opremljeno sobe iščem. Pomagam v gospodinjstvu popoldne. Ponudb« v ogl. odd. pod »Dogovor«. 13024-9 INSTRUIRAM vse predmete, razen jezikov, za sobo. Naslov v ogl. odd. 13155-9 ISCEM sobico, pomagam v gospodinjstvu. Ponudbe pod »Pošteno delo« v ogl. odd. 13260-9 SKROMEN študent nujno Išče sobo. Ponudbe pod »Mariborčan« v ogl. odd. 13275-9 V DELNO OSKRBO oddam ta mesecev starega otroka- Pismene ponudbe pod »Zdrav« v ogl. oddelek. 13325-11 PODPISANI Hribar Alojz. Ihan 13. izjavljam, da nisem plačnik dolgov, katere bi napravila moja žena Hribar Marija. Ihan 13. 13322-11 OPOZARJAM VSE, ki me namerno zamenjavajo z mojim pokojnim bratom Valand Alojzom, poročenim, očetom več otrok, da bom prisiljen v nadaljnjem zahtevati pojasnitev na sodišču. — Valand Albin, neporočen. Videm-Krško. P 1236-11 PODJETJE »Elektrosignal«, Ljubljana, Parmova 33, sprejme» 1. dva elektrotehnika s prakso v projektiranju, 2. tehničnega risarja s prakso v elektrostroki 3. 10 nekvalificiranih delavk — pogoj; do starosti 25 let, 4 razr gimnazije, nad 26 let brez formalne Izobrazbe. 4. več kvalificiranih ln visokokvalificiranih monterjev za montažo, 5. več ne kvalificiranih delavcev za priučitev. K 5908-1 NOV MLIN ugodno prodam za vse kmečko mletev. Naslov v ogl odd. P 1240-4 Upravni odbor in Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri GOZDNEM GOSPODARSTVU LJUBLJANA LIK0ZSRJEVA 13, p. p. 258 razpisujeta naslednja delovna mesta: 1. OSREDNJA UPRAVA V LJUBLJANI: a) mesto stenografinje, b) mesto strojepiske. Pogoj: ad a) nepopolna srednja šola z znanjem stenografije. ad b) nepopolna srednja šola z znanjem strojepisja. 2. GOZDNI OBRAT LITIJA: a) mesto pomočnika šefa obrata. Pogoj: diploma AGV fakultete ali gozdarski tehnik s strokovnim izpitom in petletno prakso ali oseba, ki ima izpit za gozdarskega nadzornika in 10-letno prakso. 3. GOZDNI OBRAT TRBOVLJE: a) mesto šefa obrata, b) mesto skladiščnika, c) 3 mesta looarjev za logarske revirje Knezdol, Dobovec in Znojile, d) mesto materialnega knjigovodje, e) mesto obratovnega knjigovodje. Pogoj: ad a) diploma AGV fakultete in strokovni izpit ali gozdarski tehnik s strokovnim izpitom in 10-letno prakso, ad b) nižja gozdarska ali lesnoindustrijska šola in 5-Ietna praksa v gozdarstvu ali lesni stroki, ad c) nižja gozdarska ali njej sorodna šola s strokovnim izpitom iz gozdarstva, ad d) in e) popolna srednja šola ali štiri razrede srednje šole in 5-let prakse ter strokovni izpit iz knjigovodske stroke. Prejemki po tarifnem pravilniku, nastop službe na osrednji upravi v Ljubljani takoj, na Gozdnem obratu Litija in Gozdnem obratu Trbovlje s 1. januarjem 19B0. Šefu gozdnega obrata v Trbovljah je zagotovljeno družinsko stanovanje. Pismene ponudbe z opisom dosedanjih zaposlitev pošljite na upravo podietja v Ljubljani, Likozarjeva ulica 13. najkasneje do 15 novembra 1959. 5044 ZUNANJETRGOVINSKO PODJETJE v Ljubljani sprejme tajnico podjetja Pogoji: znanje nemškega jezika, stenografije in strojepisja. Prednost bodo imele kandidatke, ki so že bile zaposlene v zunanji trgovini. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Ponudbe pošljite v oglasni oddelek »Dela« pod »555«. 5031 PRODAMO cca 150 m’ 2UNDR1NE VOLNE, slabše kvalitete, v razsutem stanju, zelo primerna za toplotno zaščito stropov v stanovanjskih hišah Cena samo 1000 din za 1 m3 Prevzem neposredno v obratu Bodovlje nad Škofjo Loko Informacije na upravi podjetja »TERMIKA« — Ljubljana, Titova 20-b, tel. 20-058 ali v obratu Bodovlje nad Škofjo Loko, tel. 945—284. 5030 USNJARNA IN PARNA ŽAGA LENART SLOVENSKE GORICE prodaja naslednja osnovna sredstva: polnojarmenik — žaga ESTERER« 60 X 60 cm, kompletno ohranjen osebni 5-sedežni avto »Skoda«. 32 ks, dobro ohranjen Prodaja zgoraj omenjenih osnovnih sredstev je do 10. novembra 1959. Cena po dogovoru. Imenovana osnovna sredstva si lahko ogledate vsak delovni dan do 10. novembra 1959, od 6. do 14. ure. Interesenti vljudno vabljeni! 5032 PIRAN praznuje \ Kolektiv »JADRANKE« tovarna kemičnih in pralnih izdelkov PIRAN pošilja vsem občanom iskrene čestitke za občinski praznik 24. in 25. OKTOBRA Priporoča svoje neprekosljive izdelke: več vrst toaletnih mil, pralno milo in pralne praške GOSTISCE »NA KLANCU« Jernej pri Portorožu čestita vsem svojim gostom in občanom za praznik občine PIRAN Priporoča se za obisk v novourej enih prostorih. — Naša specialiteta so ob vsakem času domači piščanci. Točimo pristna domača istrska vina. Za sladokusce imamo kraški pršut Kolektiv veletrgovine KOLEKTIV »PRERAD« PORTOROŽ Uprave komunalnih dejavnosti ☆ PIRAN 1 čestita vsem svojim odjemalcem in prebivalcem občine PIRAN za občinski praznik ☆ pošilja vsem prebivalcem občine iskrene čestitke ZA OBČINSKI PRAZNIK DELOVNI KOLEKTIV DTT1WTI/ Ji crmuT tu KUDmKA čestita vsem občanom ohUUVLJh ZA PRAZNIK OBČINE PIRAN DELAVSKI SVET »PIRANSKIH SOLIN« PORTOROŽ čestita ZA PRAZNIK OBČINE PIRAN dne 24. in 25. OKTOBRU Obenem posebno opozarja gospodinje 9 NA ZDRAVILNO MOC MORSKE SOLI Q DA LAHKO DOBIJO V TRGOVINI KVALITETNO DOBRO MLETO SOL V KILOGRAMSKIH VREČICAH KINEMATOGRAFSKO PODJETJE PIRAN čestita vsem svojim obiskovalcem in občanom ZA OBČINSKI PRAZNIK Priporoča obisk kino predstav v kino dvoranah v Piranu, Portorožu in Sečovljah PEKARNE m SLAŠČIČARNE PISAN iskreno čestitajo prebivalcem občine za prvi OBČINSKI PRAZNIK Kolektiv kmetijskega posestva »S E Č S« Jernej pri Portorožu pošilja iskrene čestitke vsem delovnim ljudem občine Piran ZA OBČINSKI PRAZNIK Prebivalcem piranske komune za prvi občinski praznik iskrene čestitke in najboljše želje za nadaljnji proevit komune KOLEKTIVI: SPLOŠNA PLOVBA PIRAN LADJEDELNICA PIRAN CVETJE, PORTOROŽ KMETIJSKA ZADRUGA, LUCUA JADRO, PIRAN KOLONIALE, PIRAN DELIKATESA, PIRAN RIVIERA, PIRAN NA OBALI, PIRAN PRI TREH VDOVAH, PIRAN PRI PRIJATELJU, LUCIJA METROPOL, PIRAN PALACE, PORTOROŽ ZAČIMBA, PORTOROŽ SOK, PIRAN ISTRAMETAL, PIRAN KONSTRUKTOR, PIRAN MESO, PIRAN BRIVNICA IN ČESALNICA, PIRAN ČEVLJARSKO ORTOPEDSKA DELAVNICA, PIRAN ELEKTR0 RADIO PIRAN FOTO GALEB, PIRAN MODNO KR0JAŠTV0, PIRAN TAPETNIŠTVO, PIRAN ZLATARSTVO, PIRAN ŽENSKO MODNI SALON, PIRAN MODNO KR0JAŠTV0 ELITA, PORTOROŽ SPLOŠNO ČEVLJARSTVO, P0ET0R0Ž 24. IN 25. OKTOBRA BOGAT SPORED VSI VLJUDNO VABLJENI KOUSI) AR ftobotJL, M. oktobra: Raiael. ZDRSUniŠHROBZURIIO KOČNA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU OD 2*. DO 7. URE ZJUTRAJ. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN-Edra\’stveni dom CENTER; Dr. S;rukei: Milan, Miklošičeva 24 tel. 39-151. Za obisk« otsplc Ista tel. številka. Zdravstveni dom SiSKA: Dr. Gaš-perl.n Janez. Černetova 31, tel. 22-331. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 20-800. Zdravstveni dom BEŽIGRAD: Dr. Sirks Z:na:da. Lavričeva 5/a, tel. 31-286. V odsotnost: zdravnika kličite tel. LM 30-800. Zdravstveni dom MOSTE: Dr K:kei: — Dolgan Nada, Koblarjeva 17, tel. 32-449. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-300. Zdravstveni dom VIC: Dr. Stok M.loš. Cankarjeva 10, tel 21-519 Nedeljska dežurna šiužba v ambulant; Mirje Trg miad delovnih brigad od 8. do 12. ure. tel. 21-797. Zdravstveni dom RUDNIK: Dr Mal Mi raft. Wolfova 5/1, tal. 22-c->4 V necel;o dežurna služba v ambulant: Ižanska c. 3. od 9. do H- ure samo za nujne primere. V odsotnosti zdravnika kličite tel LM 20-590. Zdravstveni dom Ljubljana-Polje: Dr. Vidmar Roman. tel. 383-220. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 383-100. Tovarišu P05CHL Rudolfu k n-o.gov. «Metnici želijo Se mnogo tdrav.h let. — Prijatelji! PODJETJE TEOL. tovarna tek- Ir..h in usnjarskih pomožnih sredstev v Ljubljani Zaloška 54 t.r OLJARNA, tovarna tehničnin in -ed inih olj v Ljubljani Tovarniška ul 48. sporočata cenjenim odiemalcem dobaviteljem in po-s' vr..m pisateljem. da sta se oodjetj združili rine 1. 10. 19o9- T rma združenega podjetja se gla-e -Združeno podjetje TEOL -6l JAKNA L-ubijan a- Sedež pod-jeria je v Ljubljani Zaloška 54. Občni zbor Društva matematikov tn fiziko, LRS bo v soboto 24 ¡o 1959 ob 18 url na bivši p -anskt g.mnaztji Član: vljudno vabi-eni. °db0T združeni podjetji SAP-TURIST IN LJUBLJANA-TRANSPORT V LJUBLJANI obveifiatai Za občinski praznik občine Piran. v dneh 34 in 25 oktobra 1959. katerega največja privlačnost bo ogled nove jugoslovanske tovorne ladje »PIRAN«, ki bo v teh dneh prvič prispela v matično luko. prirejata Združen: podjetj; SAP-TURIST In LJUBLJANA-TRANSPORT enodnevni m dvodnevni izlet y Piran po izredno ugodnih cenah Zahtevajte programe v turistični poslovalnici na Miklošičevi cesti It. 17 Prijavit^ se takoj za ta zanimivi, prijetni in ceneni Izleti Pie» vsako soboto od 20.30 do 1. ure ponoči v prenovljenih prostorih Restavracije «Triglav« — Vstopnine ni. NOVOST! BELO LIČILO «EVELINE« ščiti ustnice pred razpoka-njem in omogoča, da samo z eno barvo ličila dobite vse nijanse. S preparatom »FLEX« lahko čisti madeže vsak otrok »FLEX« ni vnetljiv, ne pušča robu okrog madeža l *FLEX« dobite v vseh drogerijah. KROSAN preprečuje gnitje krom-I pirja zato ga ne pozabite posuti, ko ga spravite za zimo. Dobite ga v zadrugah semenarnah In drogerijah Obrtne delavnice — pozor! »POLTSTIRON* v vseh barvah, dobite po ugodni ceni v drogeriji »MAJDA« — Zidovska 1. ZA NEGO LICA SAMO KVALITETNA KREMA 1 Obveščamo potrošnike gradbenega materiala, da od 1. novembra 1959 dalje Goriške opekarne prod ;ajo svoje proizvode za široko potrošnjo samo v naslednjih trgovskih podjetjih: TRGOVSKO PODJETJE »KUiUVOPEODlUJi« — Ljubljana TRGOVSKO PODJETJE e HUBELJ« — Ajdovščina TRGOVSKO PODJETJE »KUHIVO-GORICfl« — Nova Gorica TRGOVSKO PODJETJE »ViPMKJU — Renče ----------* — TRGOVSKO PODJETJE VIPAVA TRGOVSKO PODJETJE »PRESKUSA« - Sežana« GORIŠKE OPEKARNE VOLCJflDEAGS 5036 Nudimo Vam naj novejše modele 1960. leta •GRAETZ« televizijske in radijske aparate, ki *o po kvaliteti najboljši na nemškem tržišču Opozarjamo, da s televizijskimi aparati •GRAETZ« lahko gledate tudi program Madžarske televizije, z delom, ki je po naročilu specialno vgrajen Ra-zen tega prodajamo tudi vse tehnične artikle: gospodinjske aparate, avtomobile, motorje — nove in rabljene. ¿a poljedelce imamo v zalogi vse vrste kmetijskih stro ev, novih in rabljenih. — Eksportni popust je 30°/®! Za vse informacije se obrnite na: ■ ENERALNO ZASTOPSTVO TOVARNE »GRAETZ« ZA JUGOSLAVIJO. MÜNCHEN XV, LANDWEHRSTRA8SE 44 - telefoni: 531732 to 531507 eieodiisce KEFERT O Aat DRAMA LJUBLJANA J* £kt' 0t> iy’30; Rose~ Budjuhn: »Dvanajst porotnikov« uven in z« podeželje. (Vstopnice so že v prodaji.) Nmhna* ?? °kt ot> 15; Rose-Bua-juhn: »Dvanajst porotnikov«, izven m za podeželje. (Vstopnice so še v prodaji.) Ob 19.30. Fiscner; »Prosti dan« Izven m za podeželje. (Vstopnice ■o se v prodaji.) Ob 19JO „ Open: O'Neui; «Dolgega dneva potovanje v noč« - Gostovanje J ugoslo venskega dramskega pozonšta iz Beograda Izven tn za podeželje. (Vstopnice so že v prodaji.) V nedeljo 25. oktobra zvečer gostuje v Ljubljani Jugoslovensko dramsko pozorište iz Beograda Gostje bodo uprizorili O’Neillovô dramo »Dolgega dneva potovanje 'DnočV Y, g!avni vl°Si b<> nastopila Ančka Levarjeva. Posebej opozarjamo na enkratno gostovanje z eno samo predstavo ki bo v operni hiši! Veljajo običajne ne-zvisane dramske cene Vstopnice za gostovanje Jugoslo-venskega dramskega pozonšta in za tri izvenabonmajske predstave, za prv0 reprizo »Porotnikov« danes zvečer za drugo reprizo »Porotnikov« v nedeljo popoldne in za »Prosti dan« v nedeljo zvečer »o ž« v prodaji. OPERA Sobota, 24. okt. ob 19.30: Egk: RE-vizor. Izven In za podeželje. (Vstopnice še lahko dobite.) Nedelja. 25 okt ob 19.30: Gostovanje Jugoslovenskega dramskega pozonšta iz Beograda: O'Ne-ill: »Dolgega dneva potovanje v noč«. Izven in za podeželje. (Vstopn;ce še lahko dobite po nezvišanih dramskih cenah.) MESTNO GLEDALIŠČE Ljubljana — Gledališka pasaža Sobota, 24. okt. ob 20: Priestley: »Steklena kletka««, izven Nedèlja, 25. okt. ob 15.30: Priestley; »Steklena kletka«. Gostovanje v Pirničah. Ob 20; Max Frisch: »Dobmik in požigalci« Abonma Kolektivi G. Vstopnice so tudi v prodaji. Torek. 27. okt. ob 20: Priestley: »Steklena kletka«. Gostovanje v Škofji Loki. Šentjakobsko gledališče Ljubljana. Mestni dom Sobota. 24 okt. ob 20. uri: »Tri vesele« slovenske enodejanke iz prejšnjih časov s pesmijo in plesom: Levstik; »Juntez«, Vošnjak; »Resnica bode v oči«, Ogrinc: •Kje je meja« — Red B. Vstopnice so tudi v prodaji. Nedelja 25 okt ob xB: »Tr; vesele« Red Nedelja — popoldanski Vstopnice so tudi v prodaji Popoldanska predstava. Ob 19 30 »Tri vesele« Večerna predstava Izven. MLADINSKO GLEDALIŠČE Ljubljana — Kino dvorana »Soča« Nedelja. 25. okt. ob 10.30- Dickens: »OLIVER TWIST«. Opozarjamo na prvo ponovitev Dickensovega »Oliverja Twista« v novi sezoni. Vstopnice so v prodaji jutri od 9. ure dalje pri blagajni kina Soče. rezervacije po tel 22-011. OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE Nedelja, 25. okt ob 17. url: Cankar: »JAKOB RUDA« Gostovanje v Mengšu Predprodaja vstopnic v trafiki. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov trg št 2 Sobota, 24 okt ob 17. in 20.30 url; O Wilde: »SREČNI PRINC«. Večerna predstava le namenjena odraslim Nedelja. 23 okt. ob 11 url: J. Malik: »20GICA MAROGICA«. Ob 15 url- J Dobeic: »DVA POTEPINA« ROČNE LUTKE Resljeva c. 36 Nedelja. 25 okt ob 17. url; N. Simončič — J Pengov: »MEDVEDA LOVIMO« Prodaja vstopnic na upravi Resljeva c. 36 od 10.—12 ure (razen nedelje) m pol ure pred začetkom predstave pr- gledaliških blagajnah. Rezervacije na tel 32-020 SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Sobota. 24 okt ob 20 un; Bratko Kreft: »Kranjska komedijanti« Izven Vstopnice lahko dobite Nedelja. 25 okt ob 16 url Erwln Sylvanus: »Korczak ln otroci« Ob 19 uri: Bratko Kreft: »Kranjski komedijanti« Gostovanje v Kostanjevici na Krki PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Nedelja. 25 okt. ob 16. url; B Nušić: »2ALUJOCI OSTALI«. _ Izven. Torek. 27. okt. ob 16. url. B Nušić- »2ALUJOCI OSTALI« Red: KOLEKTIVI - Iskra. Vstopnice lahko dobite v pisarni gledališča dnevno od 9.—12. ure ter na dan predstave od 13 —15 ure. Lahko Uh Pa tud: telefon ;£n« rezervirate n p tel 355 H OnCBRTI DANES bo v okviru mednarodnega kongresa predstavnikov velesejmov priredila SLOVENSKA filharmonija S svojim ničnim otkestrom pod vodstvom dirigenta SAMA HUBADA koncert v POSTOJNSKI JAMI. c rt JUTRI v nedeljo dne 25 t. m gostuje SLOVENSKA FiLHARMO-ntja s svojim simfoničnim orke-strom pod vodstvom tiiricenta BOGA LESKOVICA .n ob sodelovanju prvakov ljubljanske opere Nade Vidmarjeve, Draga Čudna, Alija Dermelja in Ladka Korošca ob 16.30 url v Delavskem domu v žerjavu m ob 19.30 uri v Titovem domu v RAVNAH NA KOROŠKEM. Na sporedu bodo skladbe Donizettija, Leoncavalla. Leskovica. Kozine Masseneta. Rossinija, Škerjanca in Verdija’. k RADIO-TELEVIZIJA Ljubljana priredi v nedeljo 25. X. ob 20.30 v Narodni galerij; koncert del slovenskih skladateljev iz konca 18. In začetka 19. stoletja. Spored obsega uverturo Jurija M.hevca (1805—1882), dva samospeva za sopran in čembalo Antona Tomaža Linharta (1756—1"95). scensko glasbo, ki jo je pod naslovom »F: g aro« napisal k Linhartovem »Matičku« Janez Krstnik Novak (1756—1833) in simfonijo Leopolda Ferdinanda Schvverdta (1770—1854). Vstopnice za ta izredno zanimivi koncert ki ga bodo izvajali izbrani solisti ljubljanske opere in ORTVL pod taktirko Uroša Prevorška. lahko dobite pri blagajn; Slovenske Filharmonije in pel ure pred začetkom koncerta v Narodni Galeriji K OBVESTILE Pogrebni zavod Celje poziva vse svojce umrlih, da do 30. t. m. ^čistijo in popravijo svoje grobove na celjskih pokopališčih. Zapuščeni grobovi pridejo v last zavoda in bodo prekopani. Obenem obveščamo, da ima zavod zadostno količino sveč in jih prodaja na tržnici na dan mrtvih pa na vseh pokopališčih. * Ker bo zavod na novem delu pokopališča v Cretu gradil večjo količino grobnic pozivamo reflek-tante naj se do 30. t. m. zglasijo v pisarni zavoda * zaradi prijave oz. kupnine. Cena grobnic bo cca 200.000 din. Pogrebni zavod Celje O siii2i?u§a UO Lekarne »Zlatorog« Bled razpisuje mesto MAGISTRA FARMACIJE Pogoji: Večletna praksa z opravljenim strokovnim izpitom in znanjem vsaj dveh' tujin jezikov. Temeljna plača po Z JU dopolnilna plača po Pravilniku o plačah. Nastop službe po dogovoru. R Kmetijski Inštitut Slovenije — Ljubljana. Hacquetova 2 razpisuje na podlagi čl. 156 Uredbe o Izvrševanju proračunov in raču-novodstvenem poslovanju organov In zavodov (Ur. list FLRJ št. 35-55) USTNO LICITACIJO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: - ' - 1. Analitska tehtnica — Pretnar, 2. Analitska tehtnica Josip Ne-metz, 5. Analitska tehtnici Sartorius St. 8889, 4. Tehtnica Heidelberg št. 585, 6. 2 aparata za določanje točke plamtišča, 6. Tehtnica decimalna do 2o kg, 7. Termostat suhi, električni, domače izdelave 36—150 stopinj C, 8. Analitska tehtnica Rupret & 8o-hnu Wien, Licitacija bo v prostoru inštituta dne 7. ll. 1969 od 9—11 ure. Omenjena osnovna sredstva bomo v prvi vrsti prodali družbenemu sektorju in iele nato privatnikom. R Vsem sorodnikom in znancem sporočam žalostno vest, da je po dolgi, mučni bolezni umrla naša draga žena in mati Marija Rodič rojena STRITIH Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo 25. oktobra ob 15. uri iz mrliške veže na pokopališču v Novem mestu. Novo mesto, 23. oktobra 1959. Žalujoči: mož Janez, sinova Stefan in Ivan ter ostalo sorodstvo. KINO SPORED ZA SOBOTO KINO UNION: amer. barvni film »VELIKAN« II. del. Režija George Stivens. Igrajo James Dean Elisabeth Taylor in Rock Hudson. Tednik F. N. 43. Predstave ob 15, 17 in 19. Ob 10 matineja amer. barv. cinemasc. filma »DIRKA ZA SONCEM«. Teden Vesna film predvaja ob 21-15 amer. barv. film »POVABILO NA PLES«. Igrata Gene Kely in Tamara Toumanova. Za to predstavo veljajo vstopnice od ane 20. t. m.. KINO KOMUNA; jug. cmemasc. film »SAM«. Režija Vladimir Pogačic. Igrajo Milan Puzič, Pavle Vujisič. RaamUa Radova-novič-Andrič in Severin BJelič. Tednik F. N. 43. Predstave ob 15. 17, 19 in 21. KINO VIC: premiera amer. barv. cinema.ic. filma »SREČANJE V LAS VEGASU«. Igrajo Dan Dailey ¿n Cudy Charisse. Pojeta Lena Horne in Frankie Laine. — Predstave ob 15, 17, 19 in 21. KINO SLOGA; amer. barv. film »AFRIŠKI LEV«. Predstave ob 15 in 17. Ob 19 in 21 franc.-špan-ski film »GLAVNA ULICA«. KINO SOC A: amer. film »DO PEKLA IN NAZAJ«. Predstave samo ob 17. 19 in 21. KINO SiSKA: amer. barvni film »VELIKAN« I. del. Predstave ob 15, 17, 19 m 21 Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9.—11. ure in od 14. ure dalje. TRG REVOLUCIJE: ob 1930 uri: jug. film »POP ČIRA IN POP SPIRA«. Tednik F. N. 43. TRIGLAV: franc.-italijanski film »OGLEDALO Z DVEMA OBRAZOMA«. Tednik. V glavni vlogi; , Michele Morgan, Bourvil, Yvan Desny. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. LiTOSTROJ; amer Darv cinemascope film »PEVEC IZ MEHIKE« ob 18 in 20. Predprodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. ŠENTVID »Svoboda«: franc. barv. vistavision film »FOLIE BERGERE«. ob 17 in 19. GUNCLJE: amer. barv. film »CAJ ZA DVA«. Ob 19.30. SAVLJE: nemšk; film »STOTNIK IN NJEGOV JUNAK, ob 19-30. ČRNUČE »Svoboda«: slov. film »KALA«, ob 19.30. VEVČE: Itai-jugosi cinemascope film »CESTA DOLGA LETO DNI«, ob 20 ZADOBROVA; franc, film »OHOLI«. ob 20. V nedeljo ob 10 matineja amer. barv. risanke »SI-LJO V AFRIKI«. DOMŽALE: amer barv. cinemasc. film »ČLOVEK V SIVI OBLEKI«, ob 18 n 20 KAMNIK »Dom«: amer. barv film »DOŽIVLJAJI V MONTE CARLU«. DUPLICA: Jugosl. barv. film »EDINI IZHOD«, Ob 19. KRANJ »Storžič«: angl barv cinemasc film »BODIMO SREČNI«. ob 15 40 17.50 n 20 Ob 22.10 premieri ital. barv. cinemasc. filma »SONČNO KRALJESTVO«. KRVAVEC-CERKLJE; ital. film »LEPE. TODA SIROMAŠNE«, ob 19.30. RADOVLJICA: amer. barv film »RANČ PREKLETIH«, ob 20 BLED; franc cinemasc film »VSI ME LAHKO UBUEJO«, ob 17 in 20. JESENICE »Radio«: franc. barv. cinemasc. film »NOTREDAMSKI ZVONAR«, Ob 18 in 20. JESENICE »Plavž«: ital. film »ZAPELJIVEC«. ob 18 in 20. Komisija za razpis delovnih mest pri Trgovskem podrtju na veliko »NfiNOS«, Prestranek razpisuje delovno mesto za šefa komerciale Pogoji: Ekonomska fakulteta ali njej enaka šola s triletno prakso v komercialni stroki. Popolna srednja šola to 10 let prakse na vodilnih položajih v komercialni itroki. Nepopolna srednja šola in 15 let prakse na vodilnih položajih v komercialni stroki. Samsko stanovanje zagotovljeno. Družinsko star novanje zagotovljeno ob koncu leta 1960. Plača po tarifnem pravilniku z ev. dogovori. Ponudbe pošljite na naslov podjetja, do vključno 1. novembra 1959. Komisija za razpis delovnih mest pri Trgovskem podjetju na veliko »Nanos«, Prestranek. 5035 ŽIROVNICA: angl. «Im »HREPENENJE PO NEBU«. DOVJE: amer. barv. dnem&scope film »KOMANCl«. KOR. BELA: franc, film »KROJAČ ZA DAME«, ob 19. NOVO MESTO »Krka«; amer. barv. cinemasc. film »VLAK VOZI NA ZAHOD«. « DOBREPOLJE: Ital. barv. film »ODISEJ«. SEVNICA; Jugosl. film »SAMO ljudje«. V1DEM-KRSKO »Svoboda«; amer. barv. film »V POMLADI ŽIVLJENJA«. VIDEM-KRSKO »Partizan«: ital. film »SEDMI RAZRED«. ZAGORJE o/S »Triglav«; ital.-jug. barv. cinemasc. film »KAPITANOVA HCl«. ob 17 in 19. TRBOVLJE »Dei. dom«; franc barv. film »PARIZ ANK A«. HRASTNIK »Svoboda II«; amer. barv. Cinemasc. film »SLA PO 2IVLJENJU«, ob 17 in 19. CELJE »Union«; franc, film »TISTI, KI MORA UMRETI«. CELJE »Metropol«; amer barv. film »TRI URE DO UMORA«. Šempeter v sav. dolini »svoboda«: jugosl. film »HANKA«. PTUJ »Mestni kino«; amer Darv. cinemasc. Mm »PRINC IGRALCEV« s tednikom, ob 18 id 20. M. SOBOTA »Park«; amer. barv. cinemasc film »NEZNANEC JE PRIŠEL«, ob 20. 2ALEC: amer. barv. film »PONOS IN STRAST«. ROG. SLATINA: amer. barv cinemasc film »PREKO ?JNOGIH REK«, ob 20. ' VRHNIKA »Cankarjev dom«: ital -japonski barv. film »MADAME BUTTERFY«. ob 20 POSTOJNA »Zarja«: amer barv. vistavision film »RAZKOŠNA LADJA«. PIVKA: amer. film »NA OVINKU REKE«. Šempeter pri gorici »svoboda«; amer barv. film »VISOKI JEZDEC«. KOPER »Soča«: amer barv. »NALOGA MAJORJA LEKSA«. IZOLA »Zvezda«; amer. barv. film »PLES NA VODI«, ob 20. PIRAN: jugosl cmemasc film * »ŠTIRI DESETLETJA«, ob 18. 1« in 20 15 PORTOROŽ: ital barv. dnemase. film »SPOMINI NA ITALIJO«. ob 17 30 'n 19 30 iffillmfe DEŽURNA LEKARNA; Sobota, 24. 10. 1959: lekarna »Melje«. Meljska c 2. UNION; amer Darv. cinemascope film »TRAPEZ«. PARTIZAN; amer. barv. cinemasc. film »CRNI DAN V BLACK ROCKU«. UDARNK; amer. film »12 JEZNIH M02«. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE* Sobota. 24 okt. ob 19.30 url: Do-nizetti; »Lucia Lammermoorska«. Premiera. Izven in za premierski abonma. Nedelja 25 okt- ob 15. url: Franck; »Sreča na upanje«. Red U. Sedeži tud v prodaji. Ob 19.30 uri: Švara; »Slovo od mladosti« (Prešern) Red PLAVI. Smrt nam je iztrgala iz naše srede dobrega tovaTiša JANEZA GODCA profesorja Dobrega in vestnega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. Na njegovi zadnji poti ga bomo spremili v nedeljo, dne 25. oktobra 1959 ob 16. uri iz Nikolajeve mrliške vežice na Zalah. KOLEKTIV GLASBENE SOLE MOSTE-LJUBLJANA Umrl mi Je brat IVAN GODEC glasbenik Pogreb pokojnika bo v nedeljo, dne 25. oktobra 1959 oa družino je tedaj 0pustila »književne Starodavno mesto v Dubravi Veličastno prizorišče za italijanski lilm »David in Golijat« bodo kasneje spremenili v varšavski trg Skoraj čez noč je zrastlo v Dubravi pri Zagrebu »prastaro mesto. Zgradili so veličastno palačo kralja Savla s širokimi stopnišči, stebri, ki so taki, kot da bi bili iz mar-mora. z reliefi in kipi božanstev. Stoji sredi slikovitega »Betlehemskega trga«, na katerem bodo snemali boj med Davidom in Goiljatom. sanjarije«, kakor piše rokopis. Toda pozneje se je začela doba njene književne veljave. Ko je napisala »Čudne zgodbe vajenca Hlapiča«, je strogi Matoš navdušeno zapisal; »Srečen sem, da lahko govorim o izdaji zares klasične pripovedi,« Popoln uspeh je dosegla lvana Brlič - Mažuranič z »Zgodbami jz davnine«. Njeno ime je šlo jz časopisa v časopis, iz države v državo. V kratkem času s0 prevedli »Zgodbe iz davnine« v danščino, angleščino, češčino, francoščino, nemščino, italijanščino, ruščino, madžarščino in še v nekaj jezikov. Leta 1929 je imenovala ugledna angleška revija to književnico »hrvatski Andersen«. Znani ruski književnik Kuprin Je govoril ob zgodbah iz davnine © »veliki lepoti in globini«. Leta 1931 j€ prejel® Švedska akademija znanosti in umetnosti med mnogimi predlogi za Nobelovega nagrajenca za književnost tudi predlog Iz Jugoslavije. Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti je pred. lagala, naj podelijo Nobelovo književno nagrado Ivani Brlič Mažuranič. Ker prvega predloga niso sprejeli, s0 ga čez štiri leta ponovili. Tako je bila skromna žena in nežna mati prva iz naše države na spisku kandidatov za največje svetovno priznanje za književno ustvarjanje. (A. B., Osi obod jenj©) Na drugi strani dokončujejo svetišče, nasproti pa hiše »navadnih ljudi« iz starodavnih časov. Ves »Betlehemski trg« na katerem bodo posneli večji del italijanskega cinemascopskega filma »David in Golijat«, so zgradili v 20 dneh, kar pomeni svojevrsten rekord- Gradilo ga je 50 delavcev, ki še nimajo specializacije za posameznosti tehnike filmske scenografij e vendar je arhitekt Oscar d Am:co zeio zadovoljen z oprav- JUTB1 mVR SLIKANICI SE NEKOGA IZ SLIKANICE o Čebelici MAJI, KATERO SMO PRIPRAVILI ZA MLADE BRALCE PO POVESTI WALDEMARJA BONSEL-SA, MORAMO PREDSTAVITI. TO JE STARA VZGOJITELJICA MLADIH Čebelic. KfiSfiNDKfl L MNOGIMI DOBRIMI NAUKI JE POSPREMILA MAJO NA POT V ŽIVLJENJE. A VSE JE KAZALO. DA KASANDRINI NAUKI PRI MAJI NISO VELIKO ZALEGLI. KAKO PA JE BILO V RESNICI, BOSTE IZVEDELI IZ NASE NOVE SLIKANICE. Ijenim delom. Ni verjel, da bodo mesto postavili tako hitro. Ta objekt »Dubrava filma« je največji med vsemi, kar s0 jih zgradili v Evropi zadnjih pet let Za gradnjo so porabili 70 ton mavca in 400 kubičnih me-trov lesa. Palača, na kateri se prepletajo slogi asirske, babilonske in egipčanske arhitekture, je dolga 120, visoka pa 30 metrov. Gradnja t*ga objekta je stala 30 milijonov din. torej toliko, kolikor vsa proizvodnja domačega filma »Veliki in mali«. Film »David in Golijat« je sploh eden najdražjih filmov, kar jih snemajo v Evropi. Stroški se približujejo vsoti milijarde lir. Precej stroškov gre na račun honorarja Orsona Wellsa, katerega vlogo kralja Savla so posneli v rimskih ateljejih. Na »Betlehemskem trgu y Dubravi je vsak dan živahneje. V množičnih prizorih sodeluje kakih 2000 ljudi. Med posebnostmi tega sejmišča je devet metrov dolga kača udav ;z zagrebškega živalskega vrta; do sitega nahranjen in malo omamljen udav nastopa prvikrat v filmu. Italijanski producent Emimmo Salvi bo snemal potem, ko bo končal film »David in Golijat«, še letošnjo zimo ob uslugah zagrebškega »Dubrava filma« film »Izkoreninjevalec Tatarov« po Gogoljevem romanu »Taras Buiiba«. Dragega »Betlehemskega trga« po končanem snemanju »Davida in Golijata« ne bodo porušili, temveč ga bodo malo preuredili in ga tako spremenili v varšavski trg za novi Salvi jev film. Anekdote »K« V ZDA je nastalo ob obisku sovjetskega premiera precej anekdot, ki so že dobile posebno ime. Pravijo jim anekdote »K«. Tole je objavilo precej evropskih časopisov: Mlada dama se je vozila z možem v avtomobilu po newyor-ških ulicah. Ko sta prispela do zaprte avenije, po kateri naj bi se peljal sovjetski premier, je dama začudeno vprašala: — Zakaj ie pa ul', ca zaprta? Kaj se je zgodilo? — Hruščev bo prišel — je odgovoril mož. — Hruščev? V katerem filmu pa igra? — je z-ačudeno vprašala dama- Hamsun/ PODOBE IZ VOOMI SPORT DELFINI SE V LOKIH PO-GNMJAJO NAD GLADINO. TO PA NI NJIHOVA EDINA 25. SPORTINA PANOGA. K ¿PORTU SODI TUDI TO, ĆE POTEGNE jeguljo-, iz skrivališča. Sunkovito je dvignila glavo in ga pogledala, kakor da ne verjame. »Ali mi bodo dali injekcijo heroina?« »Ne. temveč metadona.« »Kaj je to?« »Nadomestek heroina. Po injekciji se boste bolje počutili in po heroinu ne boste čutili tolikšne potrebe. Nora. videl sem. kako delajo. Bolniki ne trpijo preveč. Pomagali bodo v najhujšem obdobju z metadonom in z drugimi pomirjevalnimi sredstvi. Ne trdim, da je to zabavno, vendar ne boste tako trpeli, kakor se mučite zdaj.« Počasi se je ozrla proti temnemu poslopju. -Ali je res?« je slabotno vprašala. »Ali mi ne lažete?« »Prisegam vam, da govorim_resnico. Sicer pa vam tudi prej nisem lagal. Rekel sem vam, da vam bom pomagal. S tem nisem mislil na takšno pomoč, da bi vam priskrbel mamilo, katerega sužnja ste postali. Zdaj razumete. Ne mislite na nič drugega kot na heroin. Skušajte se spomniti, kako je bilo poprej. Veselo ste živeli, bili ste lepi, zapeljivi...« »Ali ne?« je tiho rekla »Zdaj pa niste več,« je trdo nadaljeval. Vsa skrušena je ždela na sedežu. Na koncu moči je bila. »Ne, nisem več,« je hripavo pritrdila. »Nekoč sem lahko osvojila moškega že z očmi. Niti ust mi ni bilo treba odpreti.« »Tega je zdaj konec.« ji je vztrajno govoril. »AH hočete ostati takšni, kakršni ste zdaj?« Pogledala je vstran. Počasi se je ozrla proti temnemu poslopju. »Ne vem,« je mrmrala. »Bojim se... Tako se bojim...« »Dvoje vam je na izbiro. Tole tu ali pa policija. Odločite se!« Dolgo je molčala, nazadnje pa je prikimala. »Dobili ste,« je rekla. Globoko se je oddahnil, vključil motor in zapeljal proti vratom. Tam je bila osvetljena vratarjeva loža. Možakar je držal žepno baterijo v rokah in jima zastavil pot. »Ferguson, ali ste vi?« ga je vprašal Barney. Nočni čuvaj je stopil bliže in posvetil vozniku v obraz. »Glej no, gospod Fox! Dolgo že niste bili pri nas.« Soj njegovih oči se je za trenutek ustavil na Norinem obrazu. Le za trenutek, vendar dovolj dolgo, da Foxu ni bilo treba ničesar več razlagati nočnemu čuvaju. Ferguson je videl že več sto takih obrazov. -Ali naj obvestim doktorja Floyda?* ja vprašal. -Pro6im! Recite mu. naj ne bo hud, da ga motim ob tej uri! Nujno je.« Ferguson je še! v svojo ložo. Barney je zapeljal mimo zapornice in obstal pred vhodom v veliko poslopje. Zlezel je iz voza in odprl vrata na Norini strani. »Prispela sva. punčka,- ji je rekel. V pisarni doktorja Floyda so se že poznali bledi sledovi novega dne. Barney je bil nemiren in potrt. Vsakikrat. kadar ga je zanesla pot v to poslopje, se je počutil tako. Vstopil je doktor Floyd. Bil je mož visoke rasti, star okoli petdeset let. Redke lase je imel na temenu, oči so se skrivale za debelimi naočniki. Sedel je za svojo mizo in pogledal Bameya. »Zdaj je mirnejša, odpočila si bo,« je rekeL »Ko sem odhajal je spala.« Doktor, nekaj bi rad vedel. Objavil bom članek, ki bo imel posledice pred sodiščem. Moj članek in izid pravde bosta odvisna od pričevanja Nore Rice. Zato bi rad vedel, čez koliko časa bo lahko nastopila kot priča.« -Cez dva ali tri tedne, če bo dobro sprejel» ves postopek, če bo zares hotela sodelovati z nami. To pa še zdaleč ne pomeni, da bo dotlej že popolnoma zdrava.« »Že razumem, doktor, pa hvala lepa!« Čutil je, da postaja živčen. »Ali bi smel uporabiti vaš aparat za telefonski pogovor?« je poprosil. »Moral bi telefonirati.« Doktor Floyd je pokazal aparat na pisalni mizi. »Ko sem že vstal, bo najbolje, če pozajtrkujem.« se je nasmehnil, nato se je diskretno umaknil iz sobe. Barney je zavrtel privatno številko inšpektorja Morana. Oglasila se je žena. »Gospa, ali bi lahko zbudiH Pata? Barney Fox pr telefonu.« »Seveda! Sicer pa je že vstal. Kavo pripravlja. Ali se nista nekaj sporekla? Vprašala sem ga. pa ni hotel povedati.« »Tako rekoč...« je bil Barney v zadregi. »Samo trenutek počakajte!« Kmalu se je oglasil Morgan. »Halo, Bamev( kaj hočete?« Po njegovem glasu je Barney sodil, da mu ne bo kar tako odpustil. -Poslušajte, Pat! Važno je. Najprej pozabiva tisto. Norec sem bil, prosim vas. oprostitel Ce boste zahtevali vam pošljem pismeno opravičilo. Se strinjate.« »Rekli ste. da sem.. .« »Tistega nisem mislil resno, Pat. Ves iz sebe sem bil, nisem vedel, kaj govorim. Ce bi bil mislil, da vi kaj dobite od Alexa Cooka, vam zdajle prav gotovo ne bi telefoniral. Veliko reč Imam v rokah, Pat.« odoba davno izumrlih živali Slike, ki nam prikazujejo »predpotopne« živali, so bolj plod slikarske domišljije kot pa odsev znanstvene rasnice ® Kako si pomagajo učenjaki, ko hočejo rekonstruirati S žival, ki je izumrla že zdavnaj prej, preden se je pojavil na Zemlji človek? Kako je s zanesljivostjo najdenih £ ostankov? Takoj moramo poudariti, da je velika večina slik in risb predzgodovinskih »zve-rin« samo plod domišljije slikarjev. Paleontologi se namreč redkokdaj spuste v to, da bi opisovali zunanjo podobo izumrlih živali. — Vzrok je preprost - za to nimajo trdnega gradiva. Po ohranjenem okostju je mogoče sklepati marsikaj, nikakor pa ne vsega. NEOHLAJENA KRI S V starčevskem zavetišču v ¡H Starem Lecu pri Vršcu Je 65-== letni Jovan Bilj z železnim == drogom nevarno poškodoval s= 80-letnega Andreja Berencija. Med starčkoma so bili stari ne-=§ poravnani računi. §§ KO SO TAKO ZNANI Hi »Tribuna mladih« v Novem =g Sadu je prejela pred dnevi lz = Nemčije pismo, na katerem je = bilo napisano za naslov samo *§ »Tribuna mladih. Jugoslavija.« Dva mosta - zanalašč \ kraju Kreman ob Tari se ustavi človek začuden ob nenavadni podobi- Z velike ceste "O-dita na drugo stran vode dva enaka mostova, zgrajena tesno eden ob drugem. Na drugi sirani sta dva mlina, od tam naprej pa ni ceste. Človek se vpraša, če je promet do mlinov tako velik, da sta potrebna dva mostova. Vzrok za dva mostova ni velik promet. Zgodba se je začela leta 1885. 2e tedaj sta stala ob vodi dva milna. Gospodarja sta se sprla in zgradila vsak svoj most. Domači iz obeh hiš &o hodili vsak po svojem mostu do z-adnje vojne. Tedaj so Nemci porušili cesto, pa tudi oba mostova. Po vojn: se je pa spet zgodilo nekaj, na kar se eden izmed obeh mlinarjev, Stanimir Vračarič jezi. Ko si je malo opomogel od stradeža in vojnih grozot, je začel graditi nov most. Sred! dela mu je zmanjkalo gradiva. Predlagal je sosedu Miliju VraČariću, naj mu posodi les za most, ki ga bosta »AVT0PR0MET« — KRANJ sprejme večje število ŠOFERJEV D kategorije in nekvalificiranega DELAVCA za pomoč v vulkanizacijski delavnici. PLACA PO TARIFNEM PRAVILNIKU PODJETJA flVTOPRCMET KRANJ, Savska cesta 28 oba uporabljala. Milija j« privolil. pred dokončanjem dela je pa Stanimir zbolel za tifusom. Milija se je neke noči napil in poruval Iz mosta svoj les- Začel je graditi most na svoje . •. Tako stojita danes spet dva mostova tesno drug ob drugem, gospodarja se ne pozdravljata, čeprav sta tudi mlina blizu skupaj. Stanimir zatrjuje, da ga je tega sram, ljudje, ki prinašajo žito v mlin, se pa ne menijo za »steno« med mlinarjema. Nova steklena snov — sital Mikro-kristalna snov sital je dosti trpežnejša od jekla in ima izredne mehanske, toplotne in električne lastnosti. Sital je odporen nasproti velikanskim toplotnim spremembam. Ce ga segrejejo na 1000 stopinj Celzija in ga spustijo potem v hladno vodo, ne poči. Pri visoki temperaturi se samo nekoliko zmehča Iz filiala bodo izdelovali ležaje. spojke, črpalke za prečrpavanje razjedajočih tekočin, negorljive pregrade, cevi itd. Novo »nov so izdelali v Sovjetski zvezi. V 99 odstotkih so med okame-ninami trdi deli telesa. Nevretenčarje spoznajo po luskinah ali oklepu, vretenčarje pa po okostju, zlasti pa po zobeh, ki so izredno odporni nasproti »zobu časa«. Paleontologi trdijo, da je vsaka najdba mehkih delov predzgodovinskih bitij izredno izjemna stvar. Med živalmi katerih zunanjo podobo zares poznamo, je skoraj samo mamut ki se je ohranil v sibirskem ledu in na Aljaski, prav tako konzerviran v ledu. Razen tega je ohranjen tudi predzgodovinski nosorog, ki se je utopil v mineralnem vosku. Nekaj nosorogov pa se je ohranilo v slanem jezeru v Avstraliji. Pogostejše in znanstveno zanesljivejše »o najdbe v obliki j okamenin v jantarjevi smoli. — j Bolezen, ki {o povzroča ribje meso Angleški medicinski časopi* »Lancet« piše, da so prišle hkrati, vendar pa neodvisne ene od drugih, z dveh oddaljenih strani sveta, z Japonskega in lz Švedske ,novice o novi bolezni. Na Švedskem je dobila bolezen Ime Hafova bolezen, pri Japoncih pa Minamatova bolezen. Po vsem sodeč je vzrok bolezni enak . Bolezen lahko napade mačke, lisice in ljudi, ki se hranijo z ribjim mesom. Štiriindvajset ur potem, ko zaužije ribje meso, začne bolnik bruhati in dobi krvavo grižo. Temperatura se lahko zviša. Kmalu oslabi vid in nastanejo motnje v zavesti. Japonski znanstveniki eo sprva domneva15, da ie vzrok za to bolezen ribje meso, zastrupljeno s tovarniškimi odpadki. Kasneje so pa ugotovili, da so ulovili ribe. ki niso mogle priti v stik s takimi odpadki, vendar je pa njihovo meso prav tako pozvročilo bolezen. Raziskovanja so pokazala, da je najpogosteje povzročilo to bolezen krapovo meso. Kaže, da meso te ribe nekako maktlvlra vitamin B v organizmu. Bolezen zdravijo tako. da dajejo bolnikom velike količine vitamina B. Bolezen redko kdaj zapusti posledica Tako so znanstveniki natančno »poznali bitja, ki so bila stara celo več kot 50 milijonov let. Toda ta bitja so bila večidel zelo majhna; največ je bilo pajkov- V dobi največjega razcveta paleontološke znanosti je Cuvi-er trdil, da natančno dožene podobo živali, če pogleda samo njen zob. Toda resnica je čisto drugačna. Resda je zob pomemben za ugotavljanje živalske vrste; po njem lahko ugotovijo, ali je bila žival prežvekovalec, mesojedec ali gledalec, toda zunanje podobe živali po zobu ni mogoče ugotoviti. Res je tudi to, da ni treba imeti celotnega okostja za rekonstrukcijo telesa. Vretenčarji imajo simetrično ogrodje io tako je mogoče s polovico okostja rekonstruirati celoto. Toda včasih so ee dogajale nerodne »tvari: učenjaki so sestavili kosti različnih živali in dobili podobo bajnega bitja. Recimo pa, da so sestavili ogrodje pravilno. S tem težave še niso pri kraju. Nikakor namreč ne morejo zanesljivo ugotoviti oblike mišičevja. George Gaylord Simpson trdi, da rekonstrukcija zunanje podobe predzgodovinskih živali , nikakor ne more imeti znane stvene vrednosti . j Razen tega je bila pa narava i z živimi bitji igriva. Na sploš-1 no lahko trdimo, da so bili v i najstarejših časih plazilci in rl-i be pokriti z luskami, da 60 bile i dvoživke gole in da so bili se-! selci poraščeni z dlako, ptice p» a perjem. Toda tudi pri tem je precej izjem. Današnja ptica kivi z Nove Zelandije je pokrita i nečim, kar je bolj podobno dlaki kot pa perju. Potem pa pridejo na vrsto še barve. Vzemimo za primer tri skoraj enaka okostja: levovo, tigrovo in leopardovo. Lev je enobarven, tiger je progast, leopard pa pegast. Tudi okostje konja ;n ¿e-bre je podobno, toda raz.ika v barvi kože oziroma dlake je ¿-e-lo velika. Za nekaj stvari iz prazgodovinske dobe pa vedo učenjaki zelo dobro. To je namreč nač.n življenja posameznih živali. Sape oziroma noge kažejo, kako so se živali gibale; sledovi, k; so se ohranili, pa pričajo, kod »o se premikale. Ogrodje lobanjo kaže razvojno stopnjo možganov. Vse to pojasnjuje dejavnost predzgodovinskih živali. — Oblika rogov pove, ali je bila žival napadalna ali pa se je mo branila. Včasih pa naletijo tudi na ostanke, ki govorijo • tem, kako se je posamezna živalska vrsta razmnoževala. 1 2 3 i. 5 6 7 b 8 9 m 10 m 11 u 13 r* h 13 16 Ko pada jesensko listje — se nekateri zasanjajo, cestni pome tači imajo pa še več dela kot sicer. V Hamburgu so se znašli domiselno in praktično: ceste jim pomaga pometati »sesalec m listje« 1. pozdrav 7. ...a-vo, 7. grško mesto v Tesaliji. &. dentist, 9. vsemirski izstrelki, 10. oranje. 11. kemična prvina, k, sta Jo odkrila zakonca Curie. 14. orno-tavam, 16. trgovski del Carigrada. NAVPIČNO: l. okrajšava za »plural« (množina). 2. zelenica v puščavi, 3. velik afriški obvodni plazilec, 4. samostojna država ob zahodn; afriški obali (glavno mesto Monrovia), 5. bodeč plevel, 6. diktat. 9. okusen morski rak, 12. Ime ameriške filmske igralko Gardner, 13. kratica našega podjetja za civilni letalski promet. 15. primorski vzklik. RFSITEV ZADNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. Alma Ata 8. Gardner. *». Arnvali, JO. ko, li. oj, 12. SZ 'Sovjetska zveza). 14. k»« 16. aviatik, 20. gostota, u. aij&* mon. Proletare1 vseh dežel, združite sel • • Ljubljana, sobota 24. oktobra 1959 • Leto L, štev. 174 • Ceno 10 din .DELO. IZHAJA OD 1 MAJA 1959 PO ZDRU2ITVI .LJUIV' SKE PRAVICE.. KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNTSTICNA PARTIJA SLOVENIJE. IN .SLOVENSKEGA POROČEVALCA.. KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA GLAVNI UREDNIK RUDI JANHUBA ODGOVORNI UREDNIK IVAN ŠINKOVEC GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE JUGOSLAVIJA SLOVESNO PROSLAVLJA DAN ORGANIZACIJE ZDRUŽENIH NARODOV Vsa naša pomoč Združenim narodom po načelih njihove ustanovne listine in aktivne miroljubne koeksistence Izjava predsednika republike Tita direktorju Informativnega centra OZN v Beogradu — Slovesne proslave v glavnih mestih naše dežele LJUBLJANA, 23. okt. Društvo LRS za Združene narode Je priredilo nocoj v Slovenski filharmoniji proslavo Dneva OZN. Proslave so se udeležili podpredsednica Glavnega odbora SZDL Vida Tomšič, član Izvršnega komiteja CK ZKS Janko Rudolf, sekretar Glavnega odbora SZDL Franc Kimo-vec-Ziga, član Izvršnega komiteja ZKS Janez Hribar, podpredsednik OLO Ljubljane inž. Ivo Klemenčič in drugi. Slavnostni govor je imel dr. Slavko Zore. Tovariš Slavko Zore je v svojem govoru med drugim dejal: 24. oktober se po odločitvi Generalne skupščine Organizacije združenih narodov redno vsako leto proslavlja kot dan Združenih narodov. Tega dne poteče 14 let, ko je začela veljati Ustanovna listina Združenih narodov. Na dan Združenih narodov se širom po svetu govori o osnovnih načelih Ustanovne listine Združenih narodov, razpravlja o naporih, prizadevanjih, uspehih in neuspehih te organizacije in pred vest vsega človeštva postavlja vprašanje: kako ohraniti mir v svetu, kako obvarovati svobodo, neodvisnost in enakopravnost med narodi, kako pomagati. da se doseže skupno gospodarski, kulturni in socialni napredek pri vseh narodih sveta. Pri nas v Jugoslaviji, v deželi. ki se s ponosom prišteva k ustanovnim članom Združenih narodov, v deželi, v kateri načela in praksa zunanje politike vemo in najdosledneje odseva duh in be--'do Ustanovne listine Zdrunih narodov, redno vsako Ir o s proslavami in z živo in pisano besedo manifestiramo napore in uspehe te svetovne organizacije, ki si je nesporno priborila položaj nezamenljivega instrumenta miru, mednarodnega sodelovanja, mednarodne varnosti in družbenega napredka. Nesporni veliki uspehi in pa tud’ hude preizkušnje, ki jih je Organizacija združenih narodov skozi 14 let svojega obstoja uspešno prestajala, očitno potrjujejo, da je Organizacija združenih narodov izraz velikih objektivnih družbenih potreb, ki imajo vire globoko v družbeno-ekonomskih procesih sodobnega sveta. Ni si mogoče zamišljati mednarodnega sodeloi'anja posamezne dežele, pa tudi gospodarski in družbeni napredek posamezne dežele bi bil resno otežkočen brez mednarodne organizacije in oblike takšne vrste. Takšna organizacija in oblika sta posledica čedalje večjih sodobnih materialnih in političnih teženj k integraciji sveta. Čase, ko so se posamezne dežele zapirale za narodne in | državne meje, je silni razvoj proizvajalnih sil v svetu že i potisnil v zgodovino in povzro- j čil. da se iščejo nove družbe- j ne delitve dela v mednarodnih j obsegih. Kakor se je v pogojih hitrejšega razvoja proizvajalnih sil v početkih kapitalizma v okvir\j ozemlja enega naro-da ali države oblikovala zavest pripadnosti eni naciji nasproti j zavesti pripadnosti rodu ali plemenu v pogojih nerazvitih proizvajalnih sil v predkapitalistični dobi, tako da še je v današnjih modernih pogojih razvoja proizvajalnih sil, ko že začenjajo uvajati jedrsko energijo kot pogonsko sredstvo, ko človek že prodira v vesolje, nedvomno nadaljuje proces združevanja ljudi. Nedvomno nastaja in se razvija zavest, da interesi posameznikom.*> in pa tudi vsega naroda niso več v mejah naroda, temveč že segajo preko nacionalnih meja. Mislimo, da v oceni odnosa naše države do Združenih narodov." ni pretirano, če trdimo, da je bila Jugoslavija vse obdobje od ustanovitve Združenih narodov eden izmed protagonistov za uresničenje načel. ki jih vsebuje Ustanovna listina Združenih narodov. Jugoslavija ko* zvest in konstruktiven član ni samo spoštovanja načela Ustanovne listine. temveč jih je tudi v svoji zunanjepolitični praksi dosledno izvrševala. Načela, kot so aktivna koeksistenca med narodi z različnimi družbenimi sistemi, pravica narodov do samoopredelitve, ena-avnost malih in velikih narodov, medsebojno spoštovanje med narodi, nevmeša-vanje v notranje zadeve drugih narodov so bila vedno osnova. vsebina in orientacija v naši zunanji politiki. Jugoslavija je dosledno branila idejo univerzalnosti Združenih narodov in se aktivno zavzemala za sprejem v članstvo Združenih narodov tudi tistih držav, katerih odnosi in politika nasproti Jugoslaviji niso bili in tudi danes niso dobronamerni. Jugoslavija je aktivno sodelovala v zgraditvi sistema kolektivnih ukrepov in bila od začetka med državami prvoboriteljicami za ustanovitev mednarodnega sklada Združenih narodov za pomoč nerazvitim deželam. Naša država je dosledna in neomah-Ijiva v prizadevanjih, da se čimbolj pohiti z osamosvojitvijo narodov ne samoupravnih ozemelj. V svojem aktivnem in nesebičnem delovanju v okviru organizacije Združenih narodov kakor tudi v tako imenovanih specializiranih agencijah, ki so vezane na njo, je Jugoslavija od ustanovitve Združenih narodov leta 1945 dosledno vlagala največje napore za spoštovanje načel in uresničenje ciljev Združenih narodov ter s tem po svojih močeh in z ugledom svobodne in neodvisne dežele prispevala k učvrstitvi te organizacije. V obdobju najostrejših blokovskih zaostritev, ko je bila v zraku nevarnost vojne, v obdobju, ko je bila Jugoslavija grobo izpostavljena političnemu in ekonomskemu pritisku, naša država ni odstopala od svojih načelnih stališč, temveč je vztrajala v boju za uveljavitev tistih načel in metod v mednarodnih odnosih, ki ravno v letošnjem obdobju vse bolj in bolj pritiskajo na politično prakso v svetu. To so načela in metode Združenih narodov, to so načela politike aktivne koeksistence. Četudi dosti znamenj nakazuje, da se postopno ustvarja mednarodna politična atmosfera, ki bi. dovoljevala nade, da se razvoj giblje k določeni prekretnici v odnosih med Vzhodom in Zahodom, se s tem pomen in vloga Združenih narodov v ničemer ne moreta zmanjševati in se tudi ne bosta zmanjševala. Neposredni razgovori med Soi'jetsko zvezo in Združenimi ameriškimi državami ter bližnji razgovori med velikimi silami na najvišji ravni izven okvira Združenih narodov in med njimi doseženi sporazumi bodo -nedvomno omogočali hitrejše urejanje the najhujših in tudi ostalih odprtih mednarodnih problemov v Združenih narodih ter potrdili pravilnost politike izvenblo-kovskih držav — med njimi Jugoslavije — ki so tudi do-sedaj vlagale največje napore za reševanj e medna rodn i h problemov po načelih aktivne koeksistence in mirnega sporazumevanja med enakopravnimi narodi. Težavno bi bilo prigovarjati zaključku, da so sedanji razgovori med Sovjetsko zvezo in Združenimi ameriškimi državami v veliki meri sad dose-f danjih naporov Združenih narodov, usmerjenih na mednarodno sodelovanje in ublaže-vanje blokovskih nasprotij ter resničen uspeh politike Združenih narodov in ne v manjši meri uspeh politike izvenblo-kovskih držav in med njimi, posebno Jugoslavije. Takšen razvoj neodložljivo narekuje še večjo politično aktivizacijo izvenblokovskih držav v smeri še močnejšega uveljavljanja ravno tistih načel Ustanovne listine Združenih narodov, ki bi morala postati osnova in smer v mednarodnih odnosih. Beograd, 23. okt. (Tanjug). — GL dnevu Združenih narodov je dal predsednik republ'ke Josip Broz-Tito na prošnjo direktorja Informacijskega centra ZN v Beogradu Milana Hofmana naslednjo izjavo: Dan Združenih narodov oro-slavljamo le'tos v času, ko »o se začeli z obnovo stikov in razgovorov med predstavniki velesil ustvarjati pogoji za izločitev hladne vojne iz mednarodnih odnosov in za pomiritev položaja na svetu. Soglasnost poglavarjev d ih najmočnejših držav, predsetl ka Eisenhower-ja in predsetin ka vlade flru-ščeva, da je ti oba mednarodne probleme urejati z miroljubnimi sredstvi, s pogajanji, ne pa s silo, je v bistvu potrditev ciljev Organizacije združenih narodov. Te pozitivne težnje v razvoju mednarodnih odnosov še bolj izrazito kažejo na izredno pomembno vlogo te svetovne organizacije v navezovanju vsestranskega mednarodnega sodelovanja in zagotovitvi miru na svetu. Te pozitivne težnje lahko samo razvesele in ohrabre narode sveta, ker jim odpirajo svetle perspektive za vse človeštvo, zlasti za tiste dežele in narode, ki so se dosledno zavzemali za zboljšanje mednarodnih odnosov in ki so tako prispevali k politiki miru in aktivne miroljubne koeksistence. Vesel sem, da se prav zdaj v Združenih narodih čedalje bolj izrazito uveljavljajo tež- nje, da se ta največja svetovna organizacija odločneje zavzame za ureditev dveh osnovnih problemov, od katerih je v največji meri odvisna tudi prihodnost človeštva, namreč za razorožitev in za organizirano mednarodno pomoč za gospodarski razvoj na svetu. Vprašanje razorožitve, katerega takojšnje obravnavanje je odločilnega pomena za mir, zasluži največjo pozornost vseh članov Združenih narodov. Mi smo pozdravili radikalni predlog o razorožitvi, ki ga je na zasedanju Generalne skupšč*ne ZN sprožil predsednik sovjetske vlade Hruščev, in dejstvo, da so predstavniki velesil, ki so najbolj odgovorni za sedanje tekmovanje v oboroževanju, potrdili, da so Združenj narodi najprikladnejše mesto za urejanje tega ključnega mednarodnega problema. Menim, da je v sedanjem trenutku glavna naloga Združenih narodov, ia napno vse sile, da bi v predloženih ukrepih za razorožitev ugotovili vse tisto, kar je skuu-no, in da bi tako ustvarili pogoje za začetek in pospešitev razorožitvenega procesa. Zlasti bi poudaril prepričanje, da so dani vsi pogoji, da se v najkrajšem času sklene sporazum o opustitvi poskusov z atomskim orožjem. Tudi organizirana mednarodna pomoč za enakomeren gospodarski razvoj, kar je gospodarsko in politično važno za ves svet, terja večjo dejavnost Maribor v zastavah za jutrišnje zborovanje, na katerem bo govoril sekretar CK ZKJ Edvard Kardelj Maribor, 23. okt. v Mariboru in po vsej bližnji in daljni okolici zaključujejo priprave za jutrišnje veliko politično zborovanje. na katerem b0 govoril se- kretar CK ZKJ Edvard Kardelj. Na Glavnem trgu in drugod po mestu že plapolajo zastave. V trgovinah so okrasili izložbe. Pred Rotovžem na Glavnem trgu so že postavili in uredili tribuno za pevski zbor. Postavili so tudi kip maršala Tita. Na Okrajni odbor SZDL prihajajo vedno nove prijave udeležencev iz okoliških občin in okrajev. Tako je iz Murske Sobote najavljenih 2500 udeležencev, z Raven na Koroškem 1000, iz Slovenjega Gradca 1400. iz Radelj ob Dravi 3000, iz Ruš 1400 itd. V mariborskih kolektivih bodo jutri prej zaključili delo, da bi se ljudje lahko Pripravili in prišli na zborovanje. Iz Murske Sobote, Ruš, Ptuja, Velenja in Raven na Koroškem bodo zborovalce jutri pripeljali v Maribor s posebnimi vlaki. Na Okrajnem odboru SZDL v Mariboru smo danes zvedeli, da je za zborovanje in govor tovariša Kardelja izredno zanimanje. saj računajo po dosedanjih prijavah na udeležbo okoli 65 tisoč ljudi. M K. Združenih narodov. V zvezi » tem bi rad opozoril na dejstvo, da zavest o potrebi po takšni pomoči prav zdaj dobiva boU izrazito obliko in vsebino v razpravah Generalne skupščine ZN. Obstoj velikih področij, ki čutijo posledice nerazvitosti in revščine, ter obstoj znatnih področij, ki njihovim narodom še zmerom niso pripoznane elementarne narodne pravice, to je stalen vir nestabilnosti na svetu. Popuščanje napetosti |n perspektiva za postopno splošno razorožitev ustvarjata pogoje, da se svet loti tega problema učinkoviteje in bolj organizirano. Jugoslavija, ki je v svoji zunanji politiki dosledno uveljavljala načelo miroljubne koeksistence, navdihnjena po Ustanovni listini ZN, bo tudi v prihodnje podpirala Združene narode v skupnih naporih za utrditev svetovnega miru in poglobitev vsestranskega mednarodnega sodelovanja, ker sta to nujna pogoja za splošni napredek na svetu. V vzdušju sodelovanja bo tudi OZN uspešneje vplivala na odpravljanje preživelih odnosov in enakopravno sodelovanje velikih in malih narodov BEOGRAD, 23. okt. (Tanjug). — Po vsej državi so danes proslavili dan Združenih narodov s posebnimi*"slovesnimi zborovanji, združenimi s kulturnimi prireditvami. Rs-zen osrednje proslave v Beogradu in republiških glavnih mestih vseh republik so bile proslave tudi drugod in še posebej po vseh šolah. Na osrednji proslavi v Beograd«, ki je bila danes popoldne v Domu sindikatov, je govori! o pomenu in nalogah na j več je mednarodne in meddržavne organizacije pomočnik državnega sekretarja za zunanje zadeve Josip Djerdja. V svojem govoru se je Djei-dja dotaknil nastanka OZN In pri tem poudaril, da je nasla1.a kot izraz teženj narodov, da se napravi oboroženim obračunavanjem enkrat za zmerom konec in se zgradi svet, v katerem bosta življenje in napredek možna v varnosti, pravičnosti in neodvisnosti za vse enako. Organizacija Združenih narodov je morala premagati mnogo težav in odporov, med katerimi je večina izvirala iz zamotanih odnosov v sodobnem svetu. Svoje poslanstvo je opravila tako. da so v glavnem upravičene nade, ki jih je *vet povezoval z njo. Dejansko -o zdaj redki primeri, da bi saka dežela, pa naj bo še tako zelika in močna, omalovaževala OZN ali da ne bi upoštevala njenih sklepov. Svet je zdaj ¿e prišel do tiste točke, s katere lahko, sodeč po vsem, z večj m olajšanjem in manjšo negotovostjo gleda v jutrišnji dan. Tudi na torišču pomoči nerazvitim deželam je pričakovati da bo lahko v ugodnejšem vzdušju našla več razumevanja in sodelovanja, več sredstev 'n možnosti. Novo vzdušje naj bi predvsem pripomoglo* da bi se OZN aktivizi.rala tudi s tem, da bi s posredno in neposredno navzočnostjo vpliva-Ia na dogajanje med velikimi. Pokazalo se je, da so se lahko v okviru OZN razen tega uveljavile tudi tiste sile. ki so se ves čas zavzemale za enakopravnost med velik.mi in malimi, za zbližanje med narodi na podlagi odstranitve preživelih odnosov. Kar zadeva našo deželo, je ves čas od ustanovitve OZN ne le delovala v duhu Ustanovne listine in poslanstva OZN, marveč si je v mejah svojih možnosti vztrajno prizadevala, da bi postala načela Ustanovne listine prek akcije mednarodne I organizacije stvarnost in praksa v odnosih med narodi. Prispevek naše dežele v tem smislu je bil znaten in rodal je sadove za poglobitev enakopravnega sodelovanja med n a rodii. Hammarskjdld ob dnevu OZN NEW YORK, 23. okt. (Tanjug). Generalni sekretar OZN Dag Hammarskjöld je ob dnevu OZN pozval, naj jutrišnja proslava dneva OZN potrdi vero in privrženost ljudi na svetu načelom mednarodnega sodelovanja, ki jih vsebuje ustanovna listina OZN. Iz leta v leto, je dejal Dag Hammarskjöld, dobiva uveljavljanje teh načel čedalje večji pomen. 13 Str. 2 Enotna skrb za človeka Odkar odkriva znanost nove vire sil, odkar se začenjajo potovanja z namenom, da bi raziska-li vesoljstvo, in priha- Sporočilo o razgovorih V Havani so objavili sporočilo o obisku državnega sekretarja za zunanje zadeve Koče Popoviča — Popovičeva zahvalna brzojavka HAVANA, 23. okt. (Tanjug). V Havani je bilo včeraj objavljeno skupno jugoslovansko - kubansko sporočilo, ki pravi: ~Na povabilo vlade republike Kube sta bila državni sekretar za zunanje zadeve Jugoslavije Koča Popovič in stalni jugoslovanski delegat v OZN veleposlanik Dobrivoje Vidič na prijateljskem uradnem obisku v republiki Kubi, kjer sta se mudila cd 19. do 22. oktobra 1959. Med obiskom se je državni i Na razgovorih s-ta obe strani sekretar Koča Popovič sestal s j poudarili, da je politika najšir- predsednikom republike Kube dr. Osvaldom Dorticosom, predsednikom vlade Kube dr. Fidelom Castrom, zunanjim ministrom dr. Raulom Roo, komandantom Ernestom Guevaro kot tud: z drugimi kubanskimi državniki in političnimi vodite:;''. Na teh srečanjih so se razvil: prijateljski jn prisrčni razgovori o vrsti vprašanj, ki zanimajo obe strani. Na najostrejšo obsodbo je naletelo barbarsko streljanje iz zraka na mirno prebivalstvo Havane, do katerega je prišlo 21. oktobra. šega razvijanja sodelovanja med narodi na podlagi enaico-sti in medsebojnega spoštovanja ter ne glede na razlike v soc.a-lnih in političnih sistemih edina pot za pospeševanje pozitivnega razvoja odnosov in krepitve miru na svetu. Obe stranj se strinjata, da imata mnogo skupnih koristi in da so široke možnosti za razvijanje plodnega medsebojnega sode'o-vanja na političnem, gospodarskem. kulturnem kot tudi na đrug:h področjih. Obe strani sta se sporazume- hajajo na politično prizorišče nove države, ki zavzemajo svoje mesto v OZN, postaja čedalje bolj očitno, da lahko človek svobodno konstruktivno uporabi nove sile in znanje, šemo če bo znal živeti in delati v svetu miroljubnega sodelovanja. V zadnjih 12 mesecih so se v OZN in na drugih važnih sestankih med raznimi včlanjenimi deželami okrepila prizadevanja, da bi našli načine in sredstve za poravnavo sporov po miroljubni poti in da bi dosegli napredek v vprašanjih, ki življenjsko zanimajo vse narode v vseh deželah, kot so razorožitev, vesoljstvo in gospodarski razvoj, ki bi bil bolj ... , , r"\ , • ■ v skladu s človeškimi potre- vič in veleposlanik Dobrivoje , . . ^ Vidič sta obiskala otok Piner dne diplomatske odnose in xl-prli diplomatski predstavništv i v Beogradu in Havani na seod-nji veleposlaništev, z namenom, da bi nadalje razvijali in po- | speševali te stike. Državni sekretar Koča Podo- str- 3 - Nove najemnine in podnajemnine - Kresničani »Eksperiment 37« str. 4 _ Gospodarski sporazum z ZAR - Naim Kan v Zagrebu str. 5 _ Umetnost — vsem ljudem str. g - Poravnalni svr v Ljubljani str. 7 _ Orodna telovadba str. g _ Znanost in tehnika VBEMF in druge kraje v jugovzhodnem delu Kube, kjer sta si ogledala razne objekte, ki jih graaijo. ter dela nacionalnega inštituta za agrarno reformo kot tudi ne- i katere kmetijske zadruge. j Na tem potovanju sta do žive- l la prijetna srečanja s kubanskim ljudstvom in krajevnim: predstavniki.« Državni sekretar Koča Popovič je poslal predsedniku republike Kube dr. Fidelu Castru j tole brzojavko: »Ko odhajam iz vaše lepe de«* žele, mi dovolite, gospod pred- 1 sednik, da se Vam najbolj pri- j srčno zahvalim za gostoljubje, Napoved za soboto; Deloma sončno vreme z nestalno o-blač-, . , . . nostjo. Nočne temperature nekaj odgovornost, ki jo nosimo vsi: j stopinj pod ničlo, naj višje dnev-doseči, da bi bila organizacija ne mea njej. I litike modernemu razvoju, upa-Prav tako meni, da bi bilo za danju neukega kmečkega pre-stvar miru bolje, če bi konfe- bivalstva in Števila preprostih renco sklicali čimprej. I gospodinj, ¿d koder j« stranka postranska stvar, da je treba ocenjevati vlado le s stališča, če izvaja ali č© ne izvaja program stranke. Večina ostalih struj pa je mnenja, da je izvajanje programa odvisno od tega, kakšne politične sile ga podpirajo. Desne struje trdijo, da sedanj* vlada izvaja program kr- koalicije, (Scelba meni, da se je proti komunizmu laže boriti iz sredine, kakor pa v družbi s strankami, ki so po svojih tradicijah izven demokratičnega -območja). »Dorotejci«, ki imajo nekaj nad 200 delegatov, smatrajo sedanjo obliko vlade s podporo desničarskih strank za začasno nujnost, gled© bodoče usmeritve vlade in izvajanja programa pa so močno razdvojeni med tiste, ki bi se zadovoljili s statusom quo, in tiste, ki se bolj nagibajo k Fanfaniju. Le-ta bo imel na kongresu prav tako nekaj nad 200 delegatov, zavzema pa se za doslednejše izvajanje svojega programa ob podpori strank, socialnih demokratov in republikancev, verjetno pa bi sprejel tudi zunanjo podporo socialistov. Približno enako stališče zastopa tudi struja sindikalistov »Rinnovamen-to«, ki bo imela okrog 4o delegatov, medtem ko se najbolj leva struja »Basa« zavzema za radikalnejše izvajanje programa, ki naj ne vsebuje sam0 skromnih reform, temveč tud j nekatere manjše posege v obstoječi družbeni ustroj, pred. vsem nacionalizacijo virov energije, protimonopolistično zakonodajo, učinkovitejšo kmetijsko politiko ter stvarno izvajanje Vanonijevega načrta. Tej struji ki je sestavljena v glavnem i? mladih intelektualcev, pripisujejo okrog 50 delegatov, medtem ko sama trdi, da jih im;. 76. Razmerje med strujami, ki sr za vlado desnega centra in levega centra, j« precej uravnoteženo, le da so sporazum; med strujami, ki gredo od sredine na levo, laže dosegljivi, ker so rariivp med tem ko bi sporazum med desnimi strujami in «dorotejci,, pn vzročil nujno razcep slednjih in okrepil strankino levico. Aca Stanovnik Pariz po atentatu Kratka vest iz Pariza, da je policija na zahtevo obram/b-nega ministrstva zaplenila tednika »Express« in »France Ob-servateur« je aktualizirala govorice, da se je pripravljala zarota proti vladi, oziroma proti Republiki. V ponedeljek, 19. oktobra je generalni sekretar golistične stranke »Unija za novo republiko« Albin Chalandon omenil odstop devetih poslancev stranke in ob tej priložnosti dejal: »Vzporedno s temi odstopi se je pripravljala zarota v Alžiru in v Metropoli; imela je namen vreči vlado.« To je bilo prvo konkretnejše potrdilo govoric, ki so se razširile takoj po atentatu na Mitterranda, češ pripravlja se nov puč, ki naj izmenja vlado in prisili de Gaulla, da spremeni svojo alžirsko politiko. Po strelih na opozicijskega senatorja je policija izvedla obsežne preiskave na sedežih vseh desničarskih organizacij. 'Aretirala ni nikogar; tudi niso odkrili atentatorjev na Mitterranda in Antoine Mullero, znani član »antiteroristične« teroristične organizacije, ki se je »proslavil« z akcijami v Maroku, je bil na policiji Im zaslišan in takoj izpuščen. Policija je zastražila vse tiste, ki bi utegnili biti ogroženi zaradi dejavnosti desničarskih teroristov, toda policaji stoje tudi pred stanovanjem Georges Bidaulta, bivšega zunanjega ministra in prvega, ki je protestiral proti preiskavam na sedežih desničarskih organizacij, češ, »to je kratenje političnih si'obo-ščin, za kar so odgovorni komunisti, ki bi jih bilo treba postaviti izven zakona...« -Zanj torej ni nevarnosti, da bi postal žrtev desnih ekstremistov! »Monde« pa spravlja stražo pred njegovim stanovanjem v zvezo z odkritjem Albina Chaladona. »Toda Če so govorice o zaroti utemeljene, potem je skrajno zaskrbljujoče, da je reakcija tistih, proti katerim je bila zarota naperjena tako mila,« ugotavlja list in s tem posredno že odpira vprašanje, koliko bi bila sedanja vlada voljna in odločena nuditi odpor morebitnemu novemu puču. »Express« in »France Obser-vateur« sta bila zaplenjer.a, ker sta objavila imena oficirjev, ki so baje bili vmešani v zaroto. Ne glede na to, ali so bile objavljene vesti točne ali ne. se ob tem postavlja v ospredje rvnrašanje, kako je armada sprejela de Gaullovo deklaracijo o Alžiru in kako se bo obnašala ob naporih, da pride do razgovorov za prekinitev ognja. Armada je vsa pristaš »franco: .e Alžirije« in je v načelu proti političnemu reševanju tega i'prašanja. Ob predsednikovi deklaraciji je bila postavljena pred problem: kakšna bo njena vloga ob referendumu in ali bo alžirska osvobodilna armada razorože-na ali ne. Vojaški listi so takoj dali odgovor: »Usoda Alžira je odvisna od armade danes in bo tudi v prihodnje.« Toda v Elizejski palači na to vprašanje še ni nihče odgovoril. Toda petletno brezuspešno bojevanje v Alžiriji je vplivalo tudi na miselnost v štabih. Letošnji francoski proračun je bolj od vseh prejšnjih zanemaril modernizacijo armade na račun operacij v Alžiriji, vse operacije za »pacifikacijo« pa so spodletele. Postalo je jasno, da dokončne in odločilne zmage v Alžiriji ni pričakovati. Visoki oficirji, ki ugotavljajo, da je postal francoski pešak v kolonialnih vojnah sicer izvrsten voja/k, da pa je armada zato v celoti zastarelo opremljena, so začeli razmišljati tudi o možni politični rešitvi konflikta. Nižji oficirski kader, ki je v vsakodnevnem stiku z alžirsko stvarnostjo, in ki je navezal najtesnejše stike z evropskimi naseljenci — ekstremisti, pa odločno zavrača sleherno misel na politično reševanje problema in mu je »pacifikacija« edini in dokončni cilj. V okviru teh dveh skrajnih meja se giblje torej odnos vojakov do de Gaullove deklaracije. Nedavno je Ferhat Abas dejal, da samo nekateri ekstremistični krogi v Franciji še ovirajo začetek razgovorov za prekinitev ognja. Če so vesti o nameravani zaroti resnične, je zaskrbljajoča domala brezbrižna reakcija politične 'nvnosti. če pa so pretirane, obstaja nevarnost, da bodo 'zgovar za zavlačevanje prvega koraka, ki ga je treba storiti, če naj ima de Gaul-'ova deklaracija tudi prak-‘'čno težo M. S. - ir,¡n zahod-. _ .*«* st začeli pogajati o sklenitvi novega trgovinskega ^crazuma z namenom, da bi se zboljšal blagovni promet med obema deželama. Pogajanja so v Boruta.