SKUPŠČINA OBCINE UUBUANA-ŠIŠKA Komlslja za spremljanje uresnlčevanja družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju Ijubljanskih občin v občini Ljubljana-Šiška POROČILO o uresničevanju družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju Ijubljanskih občin za 1980. leto Po zbranih podatkih, ki so jih posredovale temeljne in druge organizacije združenega dela in skupnost! kot ude-leženke družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike, lahko ugotovimo, da usklajevanje sa-moupravnih splošnih aktov ni potekalo v skladu z določi-lom 83. člena družbenega dogovora in da je šele 88 % udeleženk to usklajevanje opravilo. Nekatere organizacije v svojih samoupravnih splošnih aktih nimajo vgrajenih do ločil dogovora, jih pa vseeno upoštevajo, nekatere orga-nizacije pa te obveznosti niso izpolnile. Komisija izvršnega sveta za pregled samoupravnih splošnih aktov pri svojem nadaljnjem delu ugotavlja, da so določila vgrajena v skla-du z družbenim dogovorom. Konec 1980. leta je bil sprejet samoupravni sporazum o štipendiranju v občini, katerega je od skupno 237 te-meljnih organižacij združenega dela in skupnosti podpisalo 236 organizacij. Po določilih samoupravnega sporazuma odloča o politiki štipendiranja skupščina samoupravne skupnosti za zaposlovanje. Strokovna in administrativno tehnična dela za to skupščino opravlja strokovna služba samc pravne skupnosti za n:iposlovanje, katera bo tudi pripravila poročilo o štipendiranju, le-to pa bo posredovano v obravnavo Skupščini občine Ljubljana-Šiška. Usposabljanje in prekvalifikacija delavcev, zaposlenih v temeljnih in drugik g&nizacijah zdmženega dela in skup-nostih, se izvajata v skladu s potrebami na osnovi planov usposablajnja delavcev, ki jih sprejemajo delavci v teh organizacijah. V 1980. letu so plan izobraževanja delavcev ob delu sprejeli delavcl v 174 organizacijah. Ob delu in iz dela se je od skupno 34.438 zaposlenih de-lavcev na območju občine Ljubljana-Šiška v letu 1980 izo-braževalo 1653, kar znaša 4,79 %, in sicer: na visokih Solah na višjih šolah na srednjih šolah na drugih šolah skupaj 265 delavcev, 481 delavcev, 452 delavcev, 455 delavcev, 1653 delavcev. Za strokovno in družbenopolitično izobraževanje se ]e usposabljajo 10.916 delavcev ali 31,7% delavcev, zaposle-nih v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in skupnostih. Organiziranih je bilo prek 699 seminarjev, predvsem s področja varstva pri delu, za delo samouprav-nih delavskih kontrol, s področja civilne zaš" "e In drugih oblik družbenopolitičnega usposabljanja. Seminarje je or-ganiziralo 93 temeljnih in drugih organizacij združenega dela in skupnosti oziroma 39,2 %. V letu 1980 se je v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in skupnostih zaposlilo 358 pripravnikov, in sicer: — 106 pripravnikov z vlsoko izobrazbo, — 61 pripravnikov z višjo Izobrazbo, — 191 prlpravnikov s srednjo izobrazbo. Program uvajanja pripravnikov za samostojno delo so delavci sprejeli v 66 % temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in skupnostih. Za izobraževanje delavcev ob delu In iz dela je 106 te-meljnih in drugih organizacij združenega dela in skupnosti v letu 1980 namenilo 22,358.774 din. Navedena sredstva so bila namenjena iz sredstev sklada skupne porabe, ma-terialnih stroškov, nekatere organizacije pa so namenile sredstva iz drugih skladov, kot npr. iz poslovnega sklada, iz osebnih dohodkov in sredstev Mestne izobraževalne skupnosti. Vse organizacije namenjenih sredstev niso iz-koristile, v nekaterih organizacijah pa delavci sami pla-čujejo stroške za izobraževanje ob delu in iz dela. V 95 temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in skupnostih zaposlujejo 1091 invalidov, od katerih imajo nekateri priznan status invalidnosti s kategorijo, nekateri od njih pa so razporejeni na lažja dela in naloge zaradi poklicne obolelosti in še nimajo priznanega oziroma ure-jenega statusa invalidnosti. Zaposlovanje invalidov je v nekaterih organizacijah, kjer delavci opravljajo izključno težka fizična dela in naloge, otežkočeno. Zaposlovanje in-validov bi lahko bilo večje, kolikor bi bila prosta primerna dela in naloge, saj po določilu 18. člena dogovora o ures-ničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1981 osebni dohodki na novo zaposlenih invalidov in oseb-ni dohodki pripravnikov ne bremenijo sredstev za osebne dohodke. Konec leta 1980 je bilo v 110 temeljnih in drugih orga-nizacijah združenega dela in skupnostih zaposlenih po po-godbi o delu 419 delavcev. Po podatkih, ki so jih posre-dovale organizacije, je bilo zaposlovanie po pogodbi o delu večje med letom. Nekatere organizacije navajajo, da imajo zaposlene po poyodbi o delu delavce le na tistih delih in nalogah, kjer je dnevno potrebna !e nekajurna zaposlitev, kot npr.: kurjač, čistilka, pomoč v kuhinji družbene pre-hrane, vratar, kurir, psihiater (3 ure tedensko), predava-telji v izobraževalnih centrih, delo na strojnem knjiženju, delo na remontih, varstvo pri delu, občasna vzdrževalna dela in dela v počitniških domovih. Največ zaposlenlh de-lavcev po pogodbi o delu je v Glasbeni šoli (45), pri Var-nosti (35), Iskri TOZD Sistemi (29), v Zdravstvenem domu (23), Megradu TOZD AZA (20). V 20 organizacijah je zaposlenih tudi 37 delavcev, ki so po zakonu izpolnili pogoje za polno osebno pokojnino, a se niso upokojili. KADROVANJE POSLOVODNIH ORGANOV IN DRUGIH DELAVCEV TER NJIHOVO IZPOPOLNJEVANJE Družbeni dogovor o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike opredeljuje v svojih določilih načela in merila pri kadrovanju delavcev za opravljanje najodgovornejših druž-benih funkcij in posebej kadrovanje delavcev za opravlja-nje nalog individualnih poslovodnih organov in predsedni-kov ter članov kolegijskih poslovodnih organov v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in skupnostih. Odlok Skupščine SR Slovenije o statističnih raziskavah v SR Sloveniji zavezuje udeležence družbenega dogovora, da izdelajo vsakoletno analizo zbranih podatkov o stanju kadrovanja poslovodnih organov ter da o njej razpravljajo pristojni organi družbenopolitičnih organizacij in družbeno-političnih skupnosti. Po podatkih je bilo v SR Sloveniji 1980. leta 1759 raz-pisnih postopkov za imenovanje individualnih poslovodnih organov, predsednikov in članov kolegijskih poslovodnih organov. V ob-fiini Ljubljana-šiška pa je bilo v letu 1980 89 razpisnih postopkov (od tega 8 ponovljenih), kar po šte-vilu pomeni, da so bili razpisni postopki uvedeni v tretjini organizacij, in sicer: — za individualne poslovodne organe 76 (od tega 7 po-novljenih), — za predsednike kolegijskih poslovodnih organov 3 (od tega 1 ponovljen), — za člane kolegijskih poslovodnih organov 10. Razpisni postopki so bili uvedeni pravočasno v skladu z zakonom, le v 5 primerih je bil razpisni postopek uveden prepozno. Na 89 razpisov se Je prijavilo 149 kandidatov (60 kandl-datov več). Med prijavljenimi je bllo 17 žensk ali 11,4%, kar je po številu večji odstotek kot v SR Slovenljl, kl zna-ša 10,5 %. Po starostni strukturi je bilo med prijavljenimi kandldati: 38 _______________________do 30 let______30—40 let 40—50 let 50—60 let nad 60 let ___skupaj Ljubljana-Šiška 13 49 68 18 1 149 __________________________8,7%_________32,9 %_______45J_%__________\2%_______JM°^_______100% SR Slovenija___________6% _______31^%________42%___________20%_________1_%_________m°/o Iz podatkov lahko ugotovimo, da se je v naši občini Po izobrazbeni strukturi je bilo med prijavljenimi kandi-prijavilo več mlajših kandidatov in manj starejših kandi- dati in imenovanimi poslovodnimi organi naslednje stanje: datov v primerjavi s podatki v SR Sloveniji. __________________________________yisoka_____________Vtšja__________Srednja___________Ostali___________Skupaj prijavljeni 69 37 37 6 149 . . ,... 46,4 % 24,8 % 24,8 % 4 % 100 % LJ":>ISKa imenovani 44 " 12 19 1 76 ____________ 57;,9 % 15,9 %__________25_%_____________1^3%___________100_%. SRSIoveniia prijavljeni 36% 34% 26% 4% 100% bH blovenija jmenovani________39%_____________33_%____________25_%_____________3%_____________JU)O% Od 69 prijavljenih z visoko izobrazbo je imelo 9 kandi- ko je med imenovanimi poslovodnimi organi v 1980. letu datov III. stopnjo visokošolske izobrazbe, od 44 Imenova- odstotek višji in znaša 80 % (v SR Sloveniji 71 %). nih poslovodnih organov v letu 1980 pa 7. Med imenovanimi poslovodnimi organi v 1980. letu jih novamh pa za 19 /o več kot v SR Sloveniji. od prjjav|jen;h kandidatov je 77 kandidatov (52 %) že Med prijavljenimi kandidati za poslovodne organe je bilo opravljalo naloge poslovodnega organa, od imenovanih po-103 članov ZK ali 69,6% (v SR Sloveniji 63%), medtem slovodnih organov pa 31 (40,6%). Posl.organi Posl.organl Niso bili SkuDal ______________________________v isti organiz.______v drugi organiz.________ posNj)rganl_________________^J prijavljeni 50 27 72 149 Liubliana Šiška 34 % 18 % 48 °/o 10°% Ljubljana-Siska imenovani 23 8 45 76 ______________________________________30L_%___________ 10,6%______________^2^___________100 % or ei_.,_niia prijavljenf 32 % 10 % 58 % 100 % SR blovemja imenoVanj_____________37%_________________5%______________58%________________100 % Iz podatkov je razvidno, da je bilo v 1980. letu v občlnl Od imenovanih poslovodnih organov v letu 1980 Ima: Ljubljana-Šiška imenovanih za poslovodne organe več kot rv. m lotTi ToTattjZTon lot polovica kandidatov, ki še niso opravljali nalog poslovod- Jt. w if V ¦ Ltfl^ ^Jki Skupaj nega organa (59,2 %), kar lahko ugotovimo tudi za SR Slo- _____________pokoj. dobe okoj. dobe okoMobe----------"J venijo (58%). Med imenovanimi poslovodnimi organi so Ljubljana-Šiška 7,9% 52,6% 39,5% 100% tudi: 1 član Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, 1 član SR Slovenija______13 % 41 % 46 % 100% Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljana in 1 član Izvrš- ~ , nega sveta Skupščine občine Ljubljana-Šiška. Konec decembra 1S80. leta je bilo v obcini Ljubljana- Šiška 17 vršilcev dolžnosti poslovodnega organa, in to v Pri 58 (65 %) razpisnfh postopkih se je prijavil na razpis organizacijah, ki imajo manjše število zaposlenih delavcev, po 1 kandidat, pri 12 razpisnih postopkih po 2 kandidata, jn Sicei- pri 9 razpisnih postopkih po 3 kandidati, pri 10 --azpisnih . 1nn 7aDO.|pnih 4 postopkih po 4-7 kandidatov. Po podatkih je bilo v SR ~ °° l°° zapos\en P 4' Sloveniji prijavljenih v enem razpisnem postopku največ rf cnn 7aonq|pnih 7 11 kandidatov. Večje število prijavljenih kandidatov na Z do 620 zaDoslenh 1 razpise se v občini Ljubljana-Šiška pojavlja v organizacijah skuoai 17' z manjšim številom zaposlenih delavcev, in sicer: ^ ' , ._„ , ., ., . ,., Vzroki za imenovanje vršilcev dolžnosti so statusne — do 100 zapos neih v 14 postopkih, spremembe temeljnih in drugih organizacij združenega de-~ a fnrJfrZ ,V ¦ 1f0S*0Pk|h. ... la, v 6 primerih neuspeli razpisni postopek oziroma razre-~ nH ^Ll?RnnaP°Soe^ Vh Po St°Ptk'hwh šiiev Poslovodnega organa na lastno željo. V organizacl- - od 1420-1600 zaposlemh v 2 postopkih. jah s statusnimi Spremembami prlde tudl do prekoračltve ,, ,, ,,. . .. .. ., . ... . zakonskega roka pri vodenju organizacije po vršilcu dolž- Vzroki za odklomtve prijavljen.h kandidatov na razp.se nostj ozi«oma ^ kjer ¦' 2ara9di neusJpe|ega razpisa all za poslovodne organe so razl^cni. Najvec je pnmerov, ko neustreznih prijavl en|h kJandidatOv potrebno razpisni po- kandfdati ne izpolnjujejo pogojev razpisa glede vrste in stOpek Donoviti stopnje izobrazbe, ki se zahteva za opravljanje del In na- VH bL|n| LJubIjana-SI«ka bo potekel tnandat v letu 1981 dte^^r-pissss-s asra.s.a »JT^^s^dSsrbo konealo: mnenj družbenopolitičnih organizacij oziroma koordinaclj- j mandat 4 nnJwodnI oraanf skega odbora za kadrovska vprašanja pri POK SZDL. Z lTnt'l^tZfL organa. Od 149 prijavljenin kandidatov za opravljanje del in nalog od zaposlenih delavcev v občini Ljubljana-šiška ]e po poslovodnega organa je bilo v letu 1980 imenovanlh 76 podatkih Gospodarske zbomice končalo šolo za poslovod- poslovodnih organov, od tega 8 žensk ali 10,5 % (64 indl- ne kadre 120 delavcev, od katerih 66 opravlja naloge po- vldualnih poslovodnih organov, 2 predsednika In 10 članov slovodnega organa v gospodarstvu, 26 delavcev še ne kolegijskih poslovodnih organov). opravlja nalog poslovodnega organa, 28 delavcev pa ne Poleg poslovodnih organov, ki jlm je v letu 1980 potekel opravlja več nalog poslovodnega organa v občini Ljublja- mandat, ter vriilcem dolžnosti, je bilo v letu 1980 razre- na-Šiška (od tega števila jih 23 ni več zaposlenih v našl šenlh tudi 26 poslovodnih organov: 5 zaradi reorganlzaclje, občini). 5 zaradi upokojitve, 3 zaradi ukrepov družbenega varstva V 1980. letu je končalo šolo za poslovodne kadre 16 de- v DO in TOZD, 4 zaradi Izvolitve oziroma Imenovanja na lavcev, od katerih jih je 9 opravljalo dela in naloge poslo- drugo dolžnost in 9 na lastno željo. vodnega organa. Evidentiranje možnih kandidatov, k! se 39 bodo usposabljali za poslovodne naloge, opravljajo družbe- benih priznanj kot oblike družbenega priznanja za dela in nopolitične organizacije v temeljnih in drugih organizacijah dejanja vzpodbujala delovne Ijudi fn občane v temeljnih združenega dela in skupnostih ter Gospodarska zbornica. samoupravnih organizacijah in skupnostih za še večji O evidentiranih možnih kandidatih razpravlja koordinacij- splošni napredek socialistične samoupravne družbe. ski odbor za kadrovska vprašanja pri POK SZDL, ki tudi Po zbranih podatkih ima 43 temeljnih in drugih organi- ugotavlja primernost kandidatov. Do sedaj še nimamo evi- zacij združenega dela in skupnosti (20 %) organizirano kot dentiranih možnih kandidatov, ki bi se usposabljali za po- stalno telo komisijo za odlikovanja, ki pa je v 18 pri- slovodne naloge s področja družbenih dejavnosti (šole, merih organizirana kot organ delavskega sveta, v 12 pri- vzgojno-varstvene organizacije itd.). merih je organizirana pri IO sindikata, v 13 primerih pa je Ugotavljamo, da so udeleženci družbenega dogovora o komisija ustanovljena za potrebe več temeljnih organi- oblikovanju in izvajanju kadrovske politlke upoštevali do- zacij združenega dela in skupnosti v okviru delovne orga- ločila, ki opredeljujejo postopke za imenovanje poslovod- nizacije oziroma sestavljene organizacije združenega dela. nih organov. Pri tem ima pomembno vlogo koordinacijski V letu 1980 je bilo rešenih 174 predlogov za odlikova- odbor za kadrovska vprašanja pri POK SZDL kot tudi pri nja, in sicer: PMK SZDL, ki na podlagi določil dogovora in sporazuma _----------------------------------------------------------------------— oblikuje mnenja za poslovodne organe organizacij širšega Stopnia Stevilo družbenega pomena. Razpisne komisije pri predlaganju__________________________l_)__________odlikovanj kandidatov za imenovanje poslovodnih organov upoštevajo __ ^ zaslua za narod ta mnenja, saj je bilo v preteklem obdobju le nekaj pri- | t ZVezdo I 1 merov, ko mnenje ni bilo upoštevano. _ . . , d * zastav0 { 3 Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri POK _ rea. °'f'ubfike zasTavo SZDL oblikuje tudi mnenja o primernosti kandidatov za srebrnim vencem II 2 delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. V letu _ . 7fl_ilin 7, namfi 1980 je bilo v občini 126 razpisnih postopkov za navedene s srebrnimi žarki II 1 delavce, od katerih je bilo 25 razpisov ponovljenih zaradi _ red de|a z zlatim vencem IL 7 nepnmernosti pnjavljenih kandidatov ah pa se na razpis __ recj repub|j|