\.y. >
"V/-t' ft''’
€U;Č Jv. °Jvoty '^*/'
Celo kto » din., pol leta 9 din. Izven jugoslorife : Htp jbseraü ali po dogovore; pri primeren popasi aročaiaa, teserete la
,U5
—fvuoitO LJ8DSI&0
Poštmna plačana v gotovini
.Straže“ izhaja v pondeljek, sredo hi pctafc Uredništvo in upravnistvo je v Haribo«% Koroška cesta šiev. 5. Z uredništvom at more govoriti vsak dan samo od 11. ta
12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračalo Nezaprte reklamacije so poštnine preaCb Telefon interurban štev. Ili
6ta. Štev.
Morlbop, dna 329. m»ja 19®t»«
Letnik XIV.
Pašićeve metode.
Razprave na genovski konferenci so pokazale, da se približujemo času, ko bo v glavnem odpravljena tajna diplomacija. V gospodarskih ozirih so bili že sedaj prisiljeni zastopniki raznih držav, da s; odkrito razodenejo svoje stanje in mišljenje. S staro diplomatično šolo so prvi prenehali Rusi, za njimi so prišli Nemci, Angleži in Italijani sp s pravimi in okritimi besedami zaceli označevati svoje in tuje potrebe in želje, Amerika je brez vsake olepšave, brez fraz in besedičenja razložila svoje mnenje in odnošaje do Evrope in če je Francija z lepimi besedami prevlačila temne cilje in široka nasprotja, se je od raznih strani oglasilo: kličite otroka s pravim imenom! Saj se poznamo, dovolj je komedije! Na vseh koncih in krajih se svita, mi v demokratič ni državi jo pa režemo po staroznani: Mi pa ostanemo --------—
Doživeli smo sicer par slabih poskusov za ustanovitev parlamentarne kontrolne komisije za zunanjo politiko, pa vladna glasovalna mašina je vse pobila in ostale so nam Pašičeve metode. Pašič je v par decenijah priskrbel, prerovaril in preinešetaril svoji politiki neko sakrosanktno obiležje. Naj je proti njemu veliki del ali pa celo večina, nikdo si ne drzne v Srbiji oporekati njegovim metodam, ker se mu je posrečilo, prepričati srbsko javnost, da je vse pametno, kar on dela in da se drugače sploh ne da. Pašič že desetletja drži javnost ,v nejasnosti. On molči in tudi kadar govori, ne moreš priti na čisto in na jasno, kaj pravzaprav hoče in misli. Do vojne je dobro vozil, vedno je pogodil pravi čas, sedaj mu pa to ne gre in noče iti od rok. Ta preobrat je nastal radi tega, ker ni «suflerja« in šepetalca ni, ker ni ruskega carskega dvora in stare rusko-earske diplomacije, ki si je Pašičev politični voziček priklenila ter Pašiču vedno pošepnila, kaki so časi in kaj je treba storiti. Tako je bilo prav lahko pogoditi vedno pravi čas, težko je pa postalo, ko se je Pašič sam znašel s svojim političnim vozičkom, edino, kar je storil, je bilo to, da se je hitro priklopil pariški diplomaciji, meneč, da mu bode ona na isti način suflirala, kot so mu su~ finali na ruskem carskem dvoru. V tem se je zmotil, francoska diplomacija je drugega kova ter stavlja druge zahteve na svoje zaveznike in trabante, kot nekdanja rusko-carska. Francoski diplomati so Evropejci in kot taki pričakujejo tudi brez vsakih pomislekov, da bodo njihovi zavezniki tudi evropski gledali, mislili in razumeli. Pašič in njegovi ljudje pa temu pričakovanju ne odgovarjajo in večkrat jo v najboljših namenih velike «služnosti tako vrežejo čez linijo, da se Francozi z iznenađenjem vprašujejo: Kako morejo biti vendar tako nerodni!?
Francija uči Pašičevo diplomacijo mržnje do Anglije in Rusije v nadi, da bodo šolarji izvajali navodila na evropejski način, — francosko presenečenje je veliko ,ko. vidijo, da so se šolarji nekvalificirano razvneli ter pometali vse evropejske forme in norme, ko po svojih listih divje blatijo Rusijo, kličejo na vojni pohod za ruskega carja in obkladajo Lloyd Georga z pouličnimi psovkami. Francozi znajo delikatno izraziti svoje nezaupanje do genovske konference, Beograd pa ne pozna forme ter vpije na njen naslov o «menažeriji« in «lopovluku«. Francozi ovirajo pomožno akcijo za Rusijo, beograjski in Pašičev «diplomat« Spalajkovič pa vpije nekulturno pred celim svetom, da SHS ne da niti pare. Francozi so dejali, naj se Wrangel podpira, Beograd pa Wrangelu daje suverenost ter mu odpira mesto države v državi. Pašičev oproda Tiča Popovič je Specijalist za Albanijo in Francozi so na poročilo, da hoče SHS nekaj mešati v Albaniji, prikimali, češ, pa dajte, ter niso seveda niti mislili na to, da bo g. Tiča toliko «mešal« ter za rezultat dosegel Lloyd Georgev priziv ài obtožbo pred Zvezo narodov. V takih prilikah si Francozi seveda umijejo roke: komur ni svetovati, tudi ni pomagati.
Kake križe ima diplomacija Pariza z Beogradom je iz tega dovolj razvidno, in kako slabo in nerodno se počuti voziček Pašičeve diplomacije v francoski pri-pregi, je tudi umljivo. Gospodin Nikola je pa še vedno toliko svež, da razume, kako slabe so sedaj prilike za pogoditev pravega časa in zato je med svojimi diplomati lepo razdelil vloge. Kadar se Ninčiča iz Beograda inštruira, da jo srečno polomi, tedaj je Pašič pri vsem tem nedolžen, ker ta čas ni bil v Beogradu, temveč v Ilidži .drugič si pa opere roke, ker pri sklepu teh ali oifih osedepolnih korakov ni bil navzoč radi bolezni ali radi raznih drugih nezgod, ki nastopajo lepo po programu.	’ r
So pa tudi temne strani v Pašičevi politiki, ki spadajo v romantično dobo zarot in kovarstva, po sodbi današnjega sveta pa pod obtožbo. Za evropsko javnost so razna razkritja njegovih metod senzacija prve vrste, jker Evropa takih metod že od srednjega veka sem ne upotrebljava. Londonski list «Daily Herald« prinaša sedaj javnosti prav temne slike iz Pašičeve politične preteklosti. Opisuje se njegova zarota proti bolgarskemu kralju Ferdinandu leta 1915 in pa proti voditelju «črne roke« Dimitrijeviču. Pašič je hotel po teh poročilih preprečiti vstop Bolgarije v vojno z atentatom na
kralja Ferdinanda. Bilo je vse pripravljeno, pa se ni izvršilo, ker je Bolgarija nemudoma stopila v vojno in bi bila naknadna odstranitev kralja brez pravega pomena. Dimitrij e viča so hoteli, ko je bil še na vrhuncu politične moči, po Pašičevih navodilih baje neki plačani komiti spraviti s poti. Načrt se je izjalovil, politična moč se je kmalu obrnila in Dimitrijevič—Apis je bil končno justificiran v Solunu. Kako podlago imajo angleška razkritja, za nas ni merodajno, dovolj temnega nam je znano iz srbske zgodovine in pa to vsi vemo, da Pašičeve metode nikakor ne odgovarjajo današnjemu veku.
Rusija, Nemčija in mi.
Genovska konferenca je pred nami razgrnila sledečo za Evropo velepomembno sliko: Dve državi, ki sta pri preobratu strli nasilnim potom ter temeljito pred- ter medvojni vladni režim v primeroma kratkem času, se danes dvigata na gospodarskem, industrijal-nem in skoz in skoz socijalnem polju.
Izpod razvalin temeljitega preobrata ste se že izkopali ravnokar omenjeni državi tako po celem svetu vidno, da ju že upoštevajo velesile kot: Amerika, Anglija ter Italija, ki so deloma že sklenile, ali pa se bodo v najkrajšem času potrudile skleniti z njima predvsem trgovinske pogodbe, diplomatane zveze itd.
Pri preobratnem, temeljitem a primeroma kratkem vsestranskem propadu pri Rusih ter Nemcih vidimo danes, da se v teh dveh državah že davno več ne podira in ruši, ampak gradi z vso vnemo na vseh poljih potom krvavega preobrata temeljito preiskušenih idej in zakonov.
Ravno nasprotno kot v Rusiji in Nemčiji vidimo danes pri nas.
Pri nas se je doigral preobrat med lahkomiselno naglim bratskim navdušenjem, petjem ter napivanjem na večnosrečno narodno ujedinjenje. Od SHS plemen preobrat ni tirjal niti razvalin monarhističnega režima, ampak samo prehod. V kulturnem ter socijalnem oziru je ostalo samo žalibog deloma pri starem, ker glede marsikatere točke kulturnega in socijalnoga pomena smo vsa j mi Slovenci na slabšem kot nekda j.
Preobrat je. bil za nas hekaka svatba, katero nam je priredil plen staroavstrijskih vojnih skladišč. A komaj so bile te zaloge izčrpane, že se je začelo kazati na Vseh koncih in krajih, da nas je ujedinjenje naučilo brzega zajemanja iz vseh skled, a ne znamo jih zopet napolniti.
Res je, pri nas se po preobralu ni rušilo, ne morilo in pobijalo kot v Rusiji in Nemčiji, a koma j smo .-e nekoliko streznili iz objemov ujedinjenja, že smo morali beležiti, da smo začeli vsestransko s počasnim destruktivnim delom, katerega nadaljujemo do danes od zgoraj navzdol.
Rusija in Nemčija sta strli in pomami rali pri pic -obratu marsikaj v razvaline, a ko je bilo uničeno ter porušeno, kar ni spadalo v čisto novo — povojno dobo, ste začeli obe državi z delom in novo pozidavo svojih državnih stavb, katerih se eni sosedje danes bojijo, drugi pa se jim bližajo, ker jim nudijo in jim bodo nudile ravno ti dve državi povojne smernice na: gospodarskem, kulturnem in socijalnem polju.
Mi moramo danes žalibog beležiti, da smo začeli iz prvotno SHS trdne državne stavbe izmikati izpod njenih temeljev navzgor kamen za kamenom. Po celih letih narodnega ujedinjenja vidimo, da se je zgradba naše SHS države že dokaj nagnila na stran, a nobenemu na najvišjih vladnih mestih ne pride niti na um, da bi jo podprl, kaj še le, da bi mislil na njeno dograditev!
To počasno razdiranje na vseli koncih in krajih naše državne stavbe skrbno opazujejo ter beležijo naši sosedje in nam sedaj že dajejo dan za dnevm spoznati, kako gineva naša vrednost napram zunanjemu svetu. Z vsemi mogočimi sosedi smo že sklenili trgovinske pogodbe in dogovore, a so vsi držali le kratko časa, ali pa so se sploh zadušili v kali — pri sklepanju. Kot s ponesrečenimi trgovskimi pogodbami, je tudi z našimi zunanjimi-posojili, katera se vedno sučejo krog praznih pregovorov, a do sklepa ne pride, ker milijarderji, ki pridejo v poštev pri zunanjih državnih posojilih, vidi jo, da se pri nas še vedno ruši — mesto — zida!
Ker smo agrarna država, bi navedel danes samo en primer našega počasnega podiranja ter hiranja na
agrarnem polju,	. »	/ : ■ ■
Boljševiška Rusija je na primer takoj strla staroruski veleposestniški sistem in uvedla agrarno reformo. Res je padla v Rusiji vsled nagto izvedene agrarne reforme žitna produkcija za nekaj časa. A danes vidimo, da ruski kmet visi na potom agrarne reforme podeljeni mu knežji zemlji, jo ljubi, jo obdeluje z vso vnemo m čez dobro leto bo Rusija najbrž zopet ona nekdanja ne-izčrpljiva žitnica. Pribiti pa tudi treba, da ni v Rusiji nič bolj utrdilo komunističnega režima kot ravno razdelitev veleposestniške zemlje med kmete.
Posneto po boljševiški Rusiji se je začel oznanjevati tudi pri nas pri preobratu evangelij agrarne reforme. Da je nasula vlada zemlježeljni množici v oči nekaj
peska, je izvedel svoječasni minister agrarne reforme Križman nekaj razdelitev veleposesti krog Varaždina. Drugi njegovi nasledniki so razdelili med vladne nego-vance: žandarje, policaje ter dobrovoljce nekaj veleposesti po Banatu, Bački in Sremu, a vse to počasi in brez pravega sistema. Potom agrarne reforme ni prišel pri nas do zemlje kmet, ampak režimski nevredneži in nesposobneži, radi tega pa tudi padamo glede žitne produkcije od leta do leta. Še danes po letih ujedinjenja smo prišli komaj do zakonskega predloga o razlastitvi veleposestev, ki ga je izdelal ministrski svet, a predlog ni bil v narodni skupščini.
Ker se ni v naši kraljevini izvedla agrarna reforma takoj po preobratu kot n. pr. v Rusiji, ampak le počasi in se še danes izvaja kot igrača v rokah nesposobnih vladinovcev, ki si zasiguravajo z njo volilne glasove, decimo na pri preobratu bogatem agrarnem potu navzdol in znamo priti do tam, kjer je bila Rusija tozadevno kmalu po zlomu carizma.
Rusi in Nemci so rušili in lomili s silo ter na mah, a sedaj že dokaj časa zidajo, da zre na to zidavo deloma s strahom ter deloma z zanimanjem celi svet; pri nas smo rajali pri preobratu, a sedaj rušimo počasi — o kakem zidanju pa pod sedanjimi vladnimi razmerami ne bo sluha ne duha.
Politični pregled.
KRALJEVINA SHS.
Seja narodne skupščine 26. t. m. se je pečala z interpelacijo poslanca Uroša Stajiča zaradi prodaje tobaka monopolski upravi. Debata o tobaku se je raztegnila skozi celi dan in so poročali o celi zadevi g. finančni minister, v katerega so se zaletavali s stvarnimi opazkami razni poslanci. Listi poročajo, da bo prihodnja seja skupščine še le okrog 6. t. m. Čas med od-goditvijo parlamenta bo skušala vlada uporabiti za osiguranje večine, ker pride na dnevni red v eni prihodnjih parlamentarnih sej volilni zakon.
D n e 26. t. m. s e j e v r š i 1 a poleg javne tudi tajna seja narodne skupščine, na kateri je poročal zunatdji minister dr. Ninčič o naši zunanji politiki in o pogajan jih radi izvršitve rapalske pogodbe.
Med političnimi krogi se govori o sporu med Davidovičem in Pribičevičem. Pribičevič je za posebno nadvlado srbskega plemena nad Hrvati ter Slovenci, Davidovič pa je za miren sporazum.
Jugoslovanski klub je interpeliral notranjega ministra radi razpusta ljubljanskega občinskega sveta in upravnega odbora Mestne hranilnice.
BOLGARIJA.
Beograjskivladni listi se trudijo na vso moč da očrtajo bolgarske razmere povodom zadnjih dogodkov in nastopa proti Wranglovcem kot skrajno desor-ganizirane, v resnici je pa baš nasprotno. «Politika« cinično poroča, kako je postala Sofija cela žandarme-rijska in policijska kasarna in da se vsepovsod pojavljajo tudi oboroženi kmetje in delavci. Bolgarski narod je začel pometati s tujo soldatesko in to bo tudi izvedel, ne smemo pa pozabiti, da je bolgarska vlada do skrajnosti reducirala svojo vojsko in da so se morali sedaj osnovati posebni varnostni oddelki in da so tudi zemljoradniški vaški sveti stopili v akcijo. In to je pravilno, vlada z narodom vred čisti ter odvrača pretečo tujo nevarnost od doma in celo od cele Evrope. Wraii-glovski zarotniki so zastrupili s svojo propagando tudi nekaj vojaških krogov, ki izhajajo še iz nekdanje reakcionarske dobe in bolgarski narod je sedaj na najboljši poti, da se temeljito otrese reakcije.
NEMČIJA.	' f
Nemški listi iz strankarskih ozirov često nagla-šajo slabo stanje nemške trgovine, nepristransko in smo treno proučevanje pa pokaže, da nemška trgovina ni ne slabša ne boljša od trgovine Anglije in Francije, prej ali slej gotovo boljša, ker Nemčija pri nizki valuti privabi mnogo tujcev, ki ji ostavljajo dobro vala to in ker je razmerje med uvozom in izvozom vedho v dobrem skladu. Nabave surovin v deželah z visoko valuto so sicer fatalne, pa to bo v gospodarski zvèzi z Rusijo kmalu prenehalo.
RUSIJA.
Rusi dobro zasledujejo vojno organizacijo Wranglovcev pri nas in v Rmnuniji. Sovjetska vlada domneva, da jo mislita Jugoslavija in Rumunija skupilo -napasti, radi tega zbira tudi Rusija svoje čete na. rumunsko-ruski meji. Vojno organizacijo v Jugoslaviji živečih Wranglovcev podpirata dr. Špalajkovič in Fašič.
GORNJA ŠLEZIJA.
Spor med Nemčijo in Poljsko glede gornješlezij-skega vprašanja je končnoveljavno poravnan. Tozadevno sklenjena pogodba med Nemčijo in Poljsko je bi la v seji poljske skupščine dne 24. t. m. sprejeta. Nemški državni zbor, ki bo sklepal o tej zadevi dne 30. t. m. bo brezdvomno tudi ratificiral sklenjeno pogodbo. Dogovorjeno je, da bodo zasedle poljske čete one dele G. šlezije in sicer distrikta Pzypino (Pless) in Katovice.,
dne 10. junija t. 1. Deset dni poprej bodo poljske oblasti prevzele vse državne urade kot pošto, železnice itd. Istega dne bodo to ozemlje izpraznile medzavezniške čete. Za prehrano prebivalstva v teh krajih je poljski državni zbor votiral znesek 2 milijardi poljskih mark. V političnem oziru se bo poljski del Gornje šlezije na-zval «Vojvodina šlezija«, ki bo razdeljena v devet okrajev z glavnimi mesti Lubliniec, Tarnovskie Gora, Swie-tohlowice, Katovice, Ruda, Pless, Rybnik, Cieczy in Bjelsk. Za guvernerja poljske Gornje šlezije je imenovan znani poljski prvoboritelj Korfanty. Poljsko časopisje piše z velikim zadovoljstvom, da je vprašanje Gornje šlezije ter tudi vprašanje poljskega dela Poznanja, za katero provinco je imenovan za guvernerja Viktor Hinze, končnoveljavno rešeno.
Beležke
Pašičeve tajnosti. Belgrajsko «Videlo« je dobilo od dobro informirane politične osebnosti sledeče informacije: Pašič je odpotoval v Ilidže iz raznih razlogov. Za-enKrat sta znana samo dva: poizkiis, uplivati na muslimane in poizkusi sestanka z Radičem. Oba poizkusa sta ostala prazni želji. Rezultata ni bilo nikakega. Časopisje je to neprijetno situacijo zakrivalo s tendenci-joznimi vestmi o nekakih ovacijah, ki so se prirejale Pašiču. Bilo je pa ravno narobe. Sarajevo je priredilo Pašiču hladen sprejem kakor led. Pašič se dobro zaveda svojega neuspeha v Bosni. Drug razlog je mate-rijelnega značaja in to je — kakor se zdi — za Pašiča glavna stvar. On se je oddaljil iz Beograda zato, da bi čim lažje oviral in zavlačeval sprejetje onega posojila, ki mu ne ugaja, na drugi strani pa bi s svojo odsotnostjo zamogel pospešiti sprejetje posojila, ki ga protežira on in njegovi ljudje (Pašičeva «interesna skupina«; op. ur.). Pašič je zapustil prestolnico še iz jako tehtnega razloga. Neka prijateljska velesila (Anglija) je intervenirala radi Wranglove akcije na našem ozemlju. Ker se Pašič za «sitnice« (malenkosti) ne briga, je prepustil nehvaležni posel požiranja diplomatskega ognja — Ninčiču.
Velike sitnosti ima vlada s Pašičem. Imel bi se vrniti te dni iz Ilidže, mesto tega je pa dal naznaniti, da ostane še kakih 10 dni v «banji.« Vlada je v veliki zadregi, ker brez Pašiča noče skleniti posojila, in tudi ne končnega sporazuma z Italijo. Pašič menda sluti, da bo eno in drugo fatalno, zato se pa odmika. Minister dr. Ninčič potuje te dni v Ilidže in če Pašiča še ne bo, pa pride za njim še minister Kumanudi. Neki beograjski listi celo pravijo, da se bo večina vlade kmalu odpravila v Ilidže ter tja prenesla svoje seje in «sednice«. Seveda, če je Pašič sklenil, da si ne veže rok, da se teh važnih odločil odtegne, se bo že znal umakniti in cela naša ljuba vlada postane «mobil«, sledeč Pašiču iz ene «banje« v drugo!
Naša vojna mornarica lepo napreduje ter vzbuja med narodom velikansko radost in navdušenje, ko krmari ob dalmatinski obali, tako in podobno pišejo razni listi ter pravijo, da dobivajo tako radostna in navdušena poročila tudi iz Splita in iz drugih krajev Dalmacija. Znana so nam pa še druga poročila in drugi glasovi iz Dalmacije: obupni in pretresujoči. Ljudje stradajo in umirajo od lakote, pomoči ni, prošnje in pri tožbe zadevajo ob gluha ušesa. Narod v takem obupnem položaju gotovo nima vzklikov radosti in navdušenja z« torpedovke in druge vojne ladje, za moriina orodja, ko mu preti strašna smrt lakote po krivdi brezvestnega režima. Brezvestno je voditi in gojiti navdušenje za vojno mornarico ter pobirati povodom kraljeve poroke za njo celo darove, ko narod strada in — u-miral
Najkrajši in najenostavnejši proces narekuje hi odreja «Balkan« proti omladincem pod naslovom: «To naj bodo omladinci? V zapore z njimi!« — Po Beogradu zbirajo in pripravljajo namreč odbore in darove za spomenik pokojnemu kralju Petru, nekaj visokošolcev je pa baje odreklo svojo pomoč in svojo podporo. — Menda so sami v stiskah, ubožni in lačni, da nimajo prilike in sredstev za taka patrijotična dela, «Balkanu« je pa to tako strašna pregreha, da hoče visokošolce enostavno stlačiti v zapore. K temu strašnemu grehu se pa pridružuje še vest iz Zagreba, da neki visokošolci v Zagrebu širijo komunizem in to je zločin vseh zločinov. Visokošolce v zapor, one, ki jih vodijo in navajajo, pa celo na vislice! To je res najkrajši in najenostavnejši proces, reducirajo in odpravijo se potemtakem lahko vsi zakoni, vse sodnije in še minister pravde postane odveč. — Potem pa še vprašujejo, kdo je kriv, da naš ugled tako pada. Kdo drugi, kot sami vladinovci, ki pro pagirajo pravo brezzakonje in nasilje.
Dnevne novice.
Evharistični kongres v Rimu. Papež je otvoril dne
26.	t. m. na prav slovesen način internacijonalni evharistični kongres v Rimu. Otvoritvi je prisostvovalo nad
30.000	oseb, med temi mnogo kardinalov in škofov. Prisotne množice so prirejale papežu burne ovacije. Papež je povdaril v svojem govoru, da je ta kongres začetek občnega pomirenja, ki je prvi korak k gospodarski obnovitvi Evrope.
Laporje. Na Binkoštni pondeljek, dne 5. t. m. po rani maši se vrši pri nas pod milim nebom zborovanje Slovenske ljudske stranke. Govori poslanec Fr. Žebot. Vabimo domačine in sosede, da se v obilnem številu udeležijo shoda.
Novačan dvakrat pogorel s svojo demagogijo. — Včeraj je imel predsednik slovenske republikanske stranke dvakrat smolo. Doživel je razočaranje pri Sv. Bolfenku na Kogu in v Središču. Pri Sv. Bolfenku je
i predsedoval Novačanovemu shodu naš odlični pristaš ; Breznik. Novačanovo frazersko republikanstvo pa je ; razkrinkal naš strokovni pisatelj Robert Košar. Zbo-! rovalci so pritrjevali Košarjevim izvajanjem in od-! klonili Novačanov poiskus cepljenja slovenskih vrst v ! boju za gospodarsko in politično samoupravo Slovenije. Včeraj popoldne pa je naletel Novačan v Središču na prof. Vesenjaka. Na središki shod je pripeljal Novačan nekaj radičevcev, med njimi tudi dr. Devčiča. Novačan je razvijal v Središču nekak prazen program, katerega mu je pobil v smislu naše celjske resolucije prof. Vesenjak. Na središkem shodu je hotel govoriti tudi radičevec dr. Devčič, a mu zborovalci niso dali besede radi dejstva, ker tudi radičevci ne pustijo zborovati Hrvatske pučke stranke v Zagorju. Novačan je dobil povsod prostost govora, a dr. Devčiču so vrnili naši pristaši, kar so radičevci našim posodili v Zagorju. — V ormoškem okraju gre našim vse priznanje, ker so nastopili na obeh shodih dobro organizirano in pokazali Novačanu, da znajo ločiti zrnje od plevela. K Sv. Bolfenku in v Središče Novačana menda ne bo več!
Še enkrat «Klerikalni napad na državno mejo v; št. liju«. Mariborski «Tabor« je prinesel v svoji številki od 31. marca t. 1. lažnjivo, popolnoma iz trte izvito poročilo o nekem strašnem klerikalnem napadu na državno mejo v Št. liju. Ta napad je izvršil s svojimi ustaši general žebot v spremstvu dveh podgeneralov šentiljskega župnika in kaplana. Bila je to baje velika ofenziva proti Wranglovcem. Pokazal se je Žebot kot velik strateg. Od več strani je bil «Tabor« opozorjen, da je to izmišljeno. Pa toliko časti nima ta list, da bi preklical. V številki od 23. maja zopet pregreva to laž, samo pravi, da je ta napad izvršil pred prihodom mariborskih funkcijonarjev, ki so prišli na mejo poslušat pritožbe prebivalcev. Vprašam pa zdaj, kako sta mogla Žebot in župnik — kaplana še zraven ni bilo — ta napad inscenirati pred prihodom funkcijonarjev, ko sta se pa oba z istimi skupaj iz Maribora pripeljala v istem času, v istem avtomobilu? Da je to res, za to imamo več sto prič. O tem lahko priča gospod Petrovič, mariborski carinami upravnik, g. vladni tajnik dr. Mulaček, izvedenec tvrdke Rosenberg in g. Alojzij Zupanič, veleposestnik iz Jarenine, ki so se skupaj pripeljali obenem z Žebotom in župnikom. Vprašamo tudi «Tabor«, kje je ta zadeva v preiskavi in katere osebe so v preiskavi? O tem v Št. liju niti živ krst nič ne ve. Naj imenuje osebe, ki so v preiskavi. Od čednega «Taborovega« informatorja pa zahtevamo, da da obljubljenih 2000 K takoj Jugoslovanski Matici, Sokol pa ni ficka vreden. Lažnjivci okrog «Tabora« odgovorite zdaj!
škandalozen sporazum. Pod tem zaglavjem besni «Srpska Riječ« nad sklepom sarajevskega odbora, ki se je odločil, da bodi kraljev poročni dar ustanova javne koristi, ki bo pa dobila kraljevo ime. Zgoraj omenjeni list pravi, da je ta Sklep škandalozen sporazum, ki profanira svete srbijanske običaje. Ti škandalozni in nesramni predlogi glede ustanovitve zgradb za javno korist ob priliki kraljeve poroke pač ne morejo vzbuditi ljubezni napram kralju. Poročni dar mora biti namenjen kraljevi osebi sami. Konečno naglaša «Srpska Riječ«, da so poslali sarajevski radikali proti omenjenemu sklepu sarajevskega odbora protest. (Nič pač ne škoduje monarhističnim in dinastičnim principom bolj kot preveč klečeplazni lakaji, demokratskega in radikalnega kalibra. Op. «Slobodne Tribune.«)
Znak današnje imperialistične politike, ki jo krčevito krčevito zastopa Francija s svojimi trabanti, je velik razmah monarhistične reakcije v sami Franciji, pri nas in v Rumuniji pa poostreni izpadi vladnih samodržcev proti narodni večini. V Parizu se je že drugič vršila manifestacija royalistov z zahtevo, naj se okupira področje Rubra, češ, da je najprimernejši čas za popolno uničenje Nemčije. Policija je monarhistične proklamacije in obhode mirno gledala in trpela. — Francoska vlada je organizirala celo špijonsko mrežo proti Nemčiji. Njeni špijoni imajo nalogo, vmešati se v nemške politične in državno-brambne kroge ter si oskrbeti razne podatke upravnega gospodarskega in vojaškega značaja. Državno sodišče v Berlinu je letos obsodilo že 36 špijonov, ki so delali po francoskih navodilih. Med špijoni je največ aristokracije, domače in tudi tuje, ponajveč ruske in celo nekaj žensk, ki so se skušale okleniti nemških državnih funkcijonarjev, da izvlečejo iz njih materijal za pariško špijonsko centralo.
Ninčič in vlada. Minister zunanjih del g. dr. Momčilo Ninčič se je pred par dnevi vrnil v Beograd. So-trudniku «Politike«, ki se je z njim pogovarjal, je dai sledečo, a jako značilno izjavo: «Še danes hočem rezultate svojih pogajanj s Schanzerjem in posredovanju Lloyd Georgesa predložiti ministrskemu svetu, od katerega že celih sedem dni nisem dobil nobenih inštruk-cij.« Vsekakor čudni in zagonetni odnošaji. Pašič sedi v Ilidžah in se odteguje vsaki odgovornosti. Ninčič toži vlado, da mu ni dajala navodil, to je manever, ki naj tudi Ninčičevo odgovornost zmanjša v očeh naše javnosti. Kdo je torej odgovoren za vodstvo naših zunanjih zadev?!
Demokrati in Nemci. Beograjska «Demokratija« je javila te dni z velikim zadovoljstvom, kako je 20 najuglednejših meščanov Nemcev v Odžacih v Bački prisostvovalo seji krajevnega odbora demokratske stranke in kako je poštar Schwerer izjavil, da pristopajo v demokratsko stranko ter da pozivajo k temu koraku še druge Nemce. Vsled tega se je osnoval nov krajevni odbor: podpredsednik, drugi tajnik in blagajnik so Nemci, od odbornikov je pa 10 Slovanov in 10 Nemcev. — Novosadsko «Edinstvo« tudi govori o tem važnem dogodku, samo da poroča o neki slovanski in neki nemški «sekciji demokratske partije.« — Poročila policajde-
mokratskih listov o velikoštevilnem pristopu Nemcev j v polica jdemokratsko stranko niso redka, še večkrat se j pa pokažejo nekulturni izpadi policajdemokracije proti j nemškemu in madžarskemu življu. Ravno prav. Na : eni strani kažejo demokrati, kaj bi radi od Nemcev, na j drugi pa, kakšni so, meneč, da se bodo narodne manj-*
I šine nasiljanistrasile ter se pred njim zatekle v policaj-* j demokracijo.
Davkoplačevalci, pozor! Davčno okrajno oblastvoV Mariboru razglaša, da je priredba dohodnine, plačari-ne, in rentnine za leto 1921 za davčne okraje Maribor-okolica, Slov. Bistrica in Sv. Lenart že izvršena. Davkoplačevalci lahko vpogleda jo v dobi od 1. do 15. junija v odmerne izkaze pri davčnih uradih v Mariboru, Slov* Bistrici, Sv. Lenartu, nadalje pri davčnem oblastvu V Mariboru, ali pri občinskih uradih svojih bivališč. Priziv se mora vložiti najkasneje do dne 30. junija t. I« Kdor ne vloži priziva, ne more izpodbiti pravomoćnosti predpisa. Prizive je treba kolekovati s petdinarskirai koleki.
j Nov komunistični proces se je začel 23. I. m. v j Osjeku. Obotoženi so: profesor Maslarič, 18 letni dijak i Šuler, bančni uradnik Weiss, faktor tiskarne Čejka in mizarski pomočnik Reis, da so stali v tajnih zvezah komunistične centrale na Dunaju ter se s tem ogrešili v raznih členih zakona o «zaščiti države«. Obtožnica, ki je zelo obširna, se naslanja na neko korespondenco obtoženih z bivšim poslancem Radovanovičem in nekim Stumpf om, ki živita na Dunaju kot emigranta. Prvi dan razprave je izpovedal obtoženi dijak Šuler, da ga je policija prvo noč zaprla v neko sušilnico, kjer ga je dušil dim in so mu oči zatekle. Profesor Maslarič pravi, da sploh ne razume, kako so si mogli celo stvar izmisliti ter prikrojiti v nekako obtožnico. Vse zveze z na Dunaju živečimi sodrugi so privatnega značaja, nanašajo se pa tudi na tiskarno, ki je v glavnem last delavstva in na podpore nekaterih preganjanih žrtev. To pač ne more biti «rušenje« države, sicer pa je ustvarilo državo delavno ljudstvo, ruši jo pa sedanji režim. Oa sam se je boril kot dobrovoljec v srbski vojski in je bil pri Bitolju celo ranjen, spoznal je vso brezvestnost režima, poslal komunist in to tudi ostane. Drugi obtoženci sploh ničesar ne vedo o kaki centrali na Dunaju, sicer pa sodnija sama tudi ne ve, ker drugi dan se je razprava odgodila, da pridobijo še razne dokaze. — Pet mescev že trpijo obtoženci v zaporih, posegli so že po skrajnem sredstvu — štrajku lakote, pa še vedno ul zbran proti njim «dokazni materijal« in zdaj se razprava zopet odlaga radi zbiranja «materijala«, ki ga sam državni nadsvetnik povod drugih komunističnih procesov ni mogel najti. Ni dvoma, da je tudi ta proces iz trte izvit ter da je le nov list sramote za sedanji režim.
Uničevanje stare municije. V Zagrebu je uprava topničarskega skladišča začela uničevati staro municijo. Bitolj je moral zleteti v zrak, da se je naša vojna uprava na to spomnila, kar se je poprej in kar se povsod drugod vedno in z veliko skrbnostjo vrši. Razna razstreljiva in zlasti ročne granate raznih vrst so varna za uporabo in shranjevanje samo za gotovo dobo, potem se pa morajo uničiti. V avstrijski vojski na primen je bil vsak zaboj ročnih granat opremljen z navodilom, kako se morajo granate shranjevati, kako dolgo se smejo rabiti, oziroma pustiti v skladišču in kedaj se morajo na vsak način uničiti, kar se je vestno izvrševalo, srbska vojska, ki je nakopičila vse polno vojnega plena, se za to ni brigala, v pisani mešanici je nevarno blago ležalo in še leži po raznih skladiščih in pravi čudež je, da nimamo več nesreč, bitoljski enakih. V Zagrebu so se spomnili na odstranitev in uničevanje zastarelih eksplozivov, naredili so pa to na precej nevaren način; ne nekje v oddaljeni samoti, ki bi se z malo brigo dala poiskati, temveč v neposredni bližini mesta, da morajo posebni stražarji opozarjati pasante, da ne zaidejo v kako nevarnost pri uničevanju, ki bo trajalo kakih 6 dni. Drugod se še na kaj takega niso spomnili in menda čakajo, da se municija sama uniči*
Gospod učitelj Mirko Vauda oproščen — Dne 26. maja je pri okrožnem sodišču v Mariboru završila podporna zadeva proti gospodu Mirko Vauda s popolnim oproščenjem tozadevne obtožbe. Resnici na ljubo to rade volje poročamo, ker smo bili svoječasno v tej zadevi enostransko poučeni. Kakor je zdaj dognano, je vsa zadeva temeljila sa osebnem sovraštvu od strani povzročitelja vse akcije.
Razmejitev z Bolgarijo. Te dni je bila potegnjena med nami in Bolgarijo definitivna mejna črta. Na zahtevo naše razm. komisije je pomaknjena mejavstru-miškem okraju za 7 km na bolgrasko ozemlje.
Na dan kraljeve poroke bodo pošte cel dan zaprte* Ministrstvo za pošto in telegrai je odredilo, da bodo na dan poroke Nj. Vel. kralja Aleksandra L pošle v vsej kraljevini za občinstvo zaprte. Na ta dan izostahe tudi dostavljanje pošiljk po pismonoših. Telegrafska in telefonska služba se vrši tudi ta dan normalno.
Lažidetektiv pod ključem. Pred nekaj dnevi smo javili, da se je zgodil v Zagrebu iz dosedaj neodkritih vzrokov umor žene pekarskega mojstra Matije Ulamec. To priliko je porabil neki Ivan Jemeršek, je stopil k U- i lamcu in se mu predstavil kot detektiv, ki hoče raziskati tajinstveni umor njegove žene Sofije. Detektiv je prosil Ulamca najprej za cigarete, a nato še denarja, ker le tedaj mu bo šel on kot detektiv na roko, Ulamec mu je res dal 100 dinarjev v bankovcih po 10 dinarjev. Lažidetektiv pa ni hotel vzeti tega denarja, ampak je zah- : teval od Ulamca, da mu izplača ravnokar omenjeno svoto v enem bankovcu. Ta drznost je razljutila Ulam— ca, da je pognal neznanca na cesto, a lažidetektiv mu jel grozil in ga pozval, da Še mora še istega dne zglasiti hal ' policiji. Ko še je res Ulamec javil na policiji, so dognali, da ga. je potegnil lažidetektiv, ki se je hotel okpristiti z umorom njegove žene. čez nekaj dni zatem jè videl
3.	s’-anu^
Ulamec lažidetektiva na cesti in ga predal policiji, ki j je goljufa spravila pod ključ, kjer je izpovedal svoje pravo ime in izjavil, da je brez posla.
Štrajk delavstva v Zavidoviču. V največjem bo-I sanskem podjetju lesne industrije v Zavidoviču je za-j čelo celokupno delavstvo štrajkati prošli pondeljek. Število stavku j očih znaša 500 in zahtevajo, da se jim zmanjša lOurni delovni čas v 8urnega in zvišajo plače, j Da bi se delavstvo izognilo konfliktom z žandarmerijo, prihaja sicer na delo, a ne dela — torej vrši pasivno resistenco.
Pred stavko v vrdničkem premogovniku. Premogov nik v Vrdniku je v državnih rokah. Delavstvo rudnika 5 je predalo ravnateljstvu ultimat, v katerem zahteva izboljšanje plač. Ako ne bo pristalo ravnateljstvo na delavske zahteve, bo stopilo v najkrajšem času na stotine delavcev v stavko.
Nezadovoljnost dalmatinskih profesorjev. Beograjski listi javljajo, da je dopotoval v Beograd predsednik sekcije; dalmatinskih profesorjev, ki že do šest mescev ptso prejeli svojih honorarjev. Dalmatinski profesorji so radi tega silno ogorčeni in cela Dalmacija ima v tem zopet dokaz, kako se jo odriva in zanemarja, če bo v Dalmaciji prava desorganizacija in narod že sestradan i na smrt, bo Beograd še vedno pirovai, ker so mu na-! rodne potrebe in tudi eksistence državnih nastavi j encev v gotovih krajih že same «sitnice« — malenkosti.
Ustrelili tihotapca. V bližini Djakovice ob albanski meji so opazili žandar ji in monopolski organi te dni mladega človeka, ki je prenašal tihotapljeno blago. Na poziv stoj! je začel bežati, nakar so žandarji streljali za njim in ga tudi smrtno pogodili. Ugotovljeno je, da je ustreljeni «švercar« neki feacir Midie, ki je tihotapil tobak, a je bil oborožen s turško puško in 30 patronami.
Obrtna razstava v Celju. Pametna misel. Brez obrtnih izdelkov pač nihče izhajati ne more, tudi kmet ne. Večino takih izdelkov nam vpošiljajo tuje države in nas pri tem neusmiljeno odirajo, k čemur pridene še naša država z neznosno visoko carino. Čisto naravna je tedaj želja, naj bi se kolikor le mogoče mnogo obrtnih potrebščin izdelovalo doma. Vsekako bi bilo potem marsikaj dahko ceneje in bi prišel dobiček v prid vsaj našim domačim ljudem in ne tujcem. V resnici se tudi izdeluje mnogo kmetijskih potrebščin že pri nas doma, toda mi ne vemo kje, in ne vemo, če so ti izdelki res tudi kaj vredni. Zato je tudi za kmeta prav posebnega pomena, ako se mu ponudi prilika ,da se seznani s tistimi tvrdkami, katere izdelujejo in razpečavajo njegove vsakdanje obrtne potrebščine, posebno pa, da še lahko na svoje oči prepriča, če so te potrebščine glede kakovosti, cene itd. tucu primerne. Velika obrtna raz stava, ki se bo vršila od 12. do 22. avgusta v Celju in kl ho imela poseben oddelek za kmetijske stroje, orodje itd. bode nudila tudi kmetu prav ugodno priliko, spoznati vrednost predmetov, katere potrebuje in vire, kjer se ti predmeti dobe.. Vrhutega pa je tudi na deželi marsikje kak obrtnik, ki izdeluje ta ali oni predmet, morda njegov lastni izum, ki je lahko izvrstno uporaben, pa ni bilo prilike, pokazati ga širši javnosti, tvoj ga naj oglasi odboru za prireditev obrtne razstave v Celju, in ta mu bode podal drage volje vsa potrebna navodila, kako bode dotični obrtnik svoj lastni izdelek in morda tudi lastni izum pokazal na celjski razstavi, ki se priredi za celo Slovenijo in ki bode, ker se oglašajo raz, stavljalei v prav obilnem številu, gotovo prav imenitno uspela.
Davek na poslovni promet. Vsi trgovci, ki imajo letnega prometa nad 360.000 dinarjev se opozarjajo, da morajo plačati do konca tega meseca pri davčnem uradu en odstotni davek na poslovni promet za prvo četrtletje, ker bi bili v nasprotnem slučaju kaznovani. Onim trgovcem pa, ki imajo letnega prometa manj kot 360.000 dinarjev, se bo ta davek pavšaliral. Pripomniti je, da ni treba več voditi prejšnjih pol o dnevnem prometu, temveč zadostujejo v izkazu su-iiitarične mesečne svote.
Trgovsko bolniško in podporno društvo. Trgovska pod-
LISTEK.
Gladiatorji.
Druga knjiga. — Anteros.
(106. nadaljevanje.)
Pa imel je posla z ljudmi, vseskozi izšolanimi v orožju in vajenimi boja in mečevanja.
Dvanajst mečev se je zabliskalo v mesečnem svitu, umih in vajenih, dvanajst ostrih konic mu je grozilo in za njimi so bila neustrašena srca in so se prožile jeklene mišice m vežbane roke —.
Ujet je bil vkljub svojemu obupnemu pogumu, obkoljen od jeklenega kroga —.
Divje je šinil njegov pogled po tesno sklenjenem obroču, grozeče, pa obenem skrbipolno —. Nato pa so mu obvisele oči na bledem licu, ki je slonelo na njegovih prsih — in srce mu je upadlo —.
Pri koncu je bil s svojo pametjo. Ni si vedel več pomagati.
r Dvignila je k njemu svoje očif ljubeče, odločno, po« gumno.	4v
»Ljubi moj«, mu je rekla mehko, »naj rajši umrem od tvoje roke! Glej, ne bojim sef Suni Mi edini imaš pravico, ker tvoja sem — !«	_	,
Rahla rdečica ji je pobarvala lice in njene bele roke so odgrinjale obleko, da razgali prsi za smrtni sunek.
Nameril ji je meč na prsi —. Sladek smehljaj ji je igral na ustah in vdano mu je gledala v oči. _
Stari Hirpin si je brisal solze s svojih osivelih trepalnic,
»Stoj!« je rekel in glas mu je'bil polomljen in Strt.
jetja nadalje uradništvo industrije, denarnih in zavarn \alnih zavodov se ponovno opozarja, da je preston na stavijencev k Trgovskemu bolniškemu in podpornemu društ vu s 1. julijem tega leta mogoč samo tedaj, ako se naznani izstop okrajni bolniški blagajni do konca tega mesca Ako se ta odpovedni rok zamudi, je zopetni pristop še le mogoč koncem druge polovice leta. Potrebne tiskovine za odjavo in prijavo se dobe brezplačno pri Trgovskem gre-
Ukinjenje koncesij. Leta 1920 je deželna vlada konce-sijonirala razne obrti tako na primer trgovine s špecerijo in manufakturo na debelo, nadalje trgovine z jajci mlekom, živino, agenture in komisije itd. Ministrstvo trgovine in industrije je vse te naredbe sedaj ukinilo, s čemer je vzpostavljeno glede koncesijoniranih obrti zopet pravno stanje, ki je vladalo pred vojno.
z Dravske doline.
Poročila sta se 28. maja železniški uradnik gospod Lojze Štepec iz Trbovelj z gospodično Jožico roj. Praprotnik iz Janževskega vrha pri Ribnici. Mladostnemu paro vso srečo na življensko pot!
Prehodnice črez državno mejo obmejnemu prebivalstvu v okolišu 10 km od meje izdaja slovenjgraško okrajno glavarstvo. Le to je obžalovati, ,da je prehod dovoljen samo na okrajni cesti čez Radel med Marnbergom in Ivnikom, akoravno je državna meja na vsej črti zastražena gosto z Wranglovci. Ti bi povsod lahko prepuščali One, ki se izkažejo z uradnim dovoljenjem.
Mnogi uradniki, ki gotovo niso pristaši Ljudske stranke, čedalje bolj strežejo v uradih kakor v zasebnem občevanju marsikateremu v nemškem jeziku, čeravno dobro vedo, da je zmožen našega jezika, češ, Nemcev ne smemo odbijati. Bog ve, ali onkraj Radia nemški uradniki tamošnjim našim rojakom tudi tako na roko grejo? Torej g. uradniki vseh baš in stopenj, oklenite se načela: kdor je količkaj zmožen našega jezika s takim na noben način ne bom švab-čaril. Tako boste več dosegli nego z «Narodnim listom«.
Narodno mišljenje, narodna zavednost in odločnost se ne more vzgojiti le z besedami, ne z lepimi govori, ne z narodno stranko. Podlaga narodne moči ni le jezik in govorica, marveč še bolj groš in petica. Dokler bo — v mislih imamo spodnje ali dolnje Štajersko — Nemec gospod, Slovenec pa le plačani delavec, narodne zavednosti zamanj pričakujete. Do.sedaj pa je žal še tako. Spremenilo se je bore malo na bolje. Nemci imajo zemljišča, gozdove in vinograde, hiše in vile; imajo trgovske in obrtne in druge pravice v svojih rokah. S tem tudi moč, Ljudstvo to čuti. Pomagati si ne more! Za narodno zavednost stori tisti kaj prida, ki spravi važna podjetja, obrti, trgovine, zemljišča, posestva v narodne roke. Dvignimo ljudstvo gospodarsko in samo ob sebi se bo zavedlo tudi narodno.
Skrčenje nradništva pri pošti je zadelo tudi Vuzenico, Ribnico, Vuhred in mnoge pošte ob meji in o goratih krajih na ta način ,da se je službena stopnja (seve tudi v plači) znižala na poštne takozvane odpravnike. Ali bo ta neumestna varčnost vnemala osobje k novi gorečnosti? Ali nam bo povzdignila ugled med Nemci!?
Glede šolstva na severni državni meji smo ravno hoteli podregati, ker res nazaduje. Ena učna oseba pač ne more uspešno delovati za tri ali štiri, kolikor jih je prej bilo. Pa se je oglasil «Narodni list«, naj le njemu sporočimo svoje pritožbe in želje in prošnje; in odpomoglo se nam bo. Torej storimo to tem potom iz Kaple in iz Remšnika. Bomo videli, koliko bo zaleglo posredovanje teh gospodov.
V Dravsko dolino so vrgli cele kupe «Narodnega lista« med ljudstvo. Že vejo, kje še najdejo lahkoverne dušice. Mi pa obljubimo, da hočemo z bengalično lučko posvetiti v narodno delovanje in narodno odločnost zadravskih, pohorskih in kozjaških velestebrov slovenskega narodnjaštva. (Opomba uredništva: Le nabirajte tozadevno gradivo. Mnogo nam je sicer že znanega o piškavosti vaših mogočnih narodnjakov. Pa dejstva še bolj podkrepijo našo sodbo o njih. Ob svojem času pride vse prav!)
. Kapla. Ker že osem let tu ni bilo sekovškega škofa, je šlo te dni blizu 100 otrok k sv. birmi čez državno mejo v Št. Janž in Lučane. Dovoljenje za prehod botrom in birmancem je dal 22. maja poglavar graničene straže.
Kapla. Ko so nas gospodje iz Slovenjgradca, Mute, Vuhreda in Marenberga prevzemali v materino okrilje Jugoslavije, pardon kraljevine SHS, so nam obetali pošto, telefon, telegraf — — . Sedaj pa še poštnega dostavljača več nimamo, ker za tako plačo ne more nihče tako dolge poti prevzemati. Navezani smo torej zopet na -dobrobit gospo-
dov orožnikov, in financarjev, ki s svojo, radevolje Še našcU posto prenašajo iz doline na hribe. Seve, dolžni oni tega niso, storijo le iz uljudnosti do obmejnega prebivalstva.
Wranglovci so smrtno nevarno obstrelili delavca Mar-tina Robnik i)a Remšniku. Bil je s svojo nevesto na potu črez državno mejo namenjen nekaj nakupovati za ženitni-no. Z rešilnim avtom so ga prepeljali v mariborsko bolnico.
Utopljenca, moškega 30—40 letnega, črnih las, zdravih, zob, oblečenega v raševino z gorskimi črevlji, s škatljiccr za cigaretni papir v žepu, velike postave, je Drava izplula, na Vnebohod, dne 25. maja na svojem levem bregu. Pokopan je bil v Breznu ob Dravi.
Slov. Gradec. S 1. majem je bil od tu v Ljubljano prestavljen upravitelj kralj, davčne oblasti g. J. Cepin.
Iz Maribora.
Župan Grčar v objemu z dr. Kukovcem. Splošno začudenje je vzbudila v Mariboru vest, da je dobil advokat ins demokrat dr. Kukovec brez vseh težav eno najlepšib in» največjih stanovanj v Mariboru. Na stotine uradniških in de lavskih ter obrtniških družin pa zamanj moleduje pri'rdečem županu za stanovanje. Advokat, milijonar. in demo-v krat Kukovec pà dobi takoj, kar želi: Po Mariboru je javna tajnost, da sta Grčar in Kukovec v objemu. O zakulisni! strani te zaroke nas bo naš izvestitelj še podrobno inform mirai.	y<
Weixl in Šoštarič — figamoža. Za volitve v mariborski! trgovski gremij so sklenili trgovci vseh struj kompromis* V odbor so prišli po tem dogovoru možje vseh strank int iz vseh trgovskih in obrtniških branž. Na dan občnega zbora dne 27, maja sta Weixl in Šoštarič požrla dano besedo*? Namenoma so najbolj zagrizeni demokrati sestavili po-;, polnoma partizansko listo. Stari domačini na primer gg. Šepec, Berdajs, Žnidarič, Haber, Starčič i. dr. so bili črtani: in na njih mesta so prišli sami demokratski petelini. Ali bos Weixl—šoštaričevo figamoštvo v korist in čast gremiju* je veliko vprašanje. Posebno se obsoja, da soWeixlovi demokratski zagrizenci vrgli iz gremijskega odbora gg. Berdajsa in Šepeca, ki sta že pred več desetletji bila zavedna-in neustrašena Slovenca. Neizkušeni ljudje, ki jih je demokratski veter prinesel od bogve kod, bi radi danes komandirali stare preiskušene može. Weixlovim in ŠoŠtari-čevim demokratskim petelinom in petelinčkom bo treba-prirezati peruti, Geslo «Svoji k svojim« moramo zopet uveljaviti med našim ljudstvom. Vse, kar v Mariboru inr okolici obsoja koruptne demokrate, se mora složiti v tem: Ne ene pare ne nesem demokratskemu kramarju ali obrtniku! Objavili bomo listo demokratskih petelinov.
Pri nedeljski dirki sta bila zmagovalca Franc Filipič' iz Maribora in Miha Filipič iz Stare nove vesi. Podrobna poročilo o poteku dirke še priobčimo.
Mariborski občinski svet ima v torek, dne 30. ma-* ja ob 19. uri zvečer svojo tretjo redno sejo,.
Proslava mature. Maturanti mariborske gimnazije iz leta 1907 proslavijo dne 5. junija 1.1. 15letnico mature v Mariboru, ker je prvotno nameravana proslava 10^ letnice radi vojne izostala.
Razstava v korist «Protituberkulozni ligi«. —■ Družba «Kristal« tovarna ogledal in brušenega stekla v Mariboru, razstavi v korist «Protituberkulozni ligi« svoje za zagrehš-ki velesejem namenjene umetniško dovršene izdelke.. Razstava se vrši v veliki dvorani Kazine od 30. maja 1920 de Vštevšega 3. junija 1922 in sicer vsaki dan od 9. do 12. ure dopldne ter od 3. do 6. ure popoldne z avstopnino 1 dinar in od 8. do 9. ure zvečer za vstopnino 2 dinarja. Razstavljeni umetniški proizvodi so edini te vrste V Jugoslaviji in. nikdo naj ne zamudi prilike, ogledati si razstave. — «Proti-tuberkulozna liga«
Mestno kopališče bo ta teden z ozirom na Binkoštne praznike štiri dni odprto in sicer v sredo, četrtek, petek ine soboto. Parna kopelj ostane sredo, četrtek in soboto ves dan za moške, v petek pa za ženske odprta. Kadna kopelj: je na omenjene dni vsem strankam dostopna.
Glavno cepljenje za občine Krčevina in Lajteršbergs se vrši v prostorih krčevinskč šole v Tomšičevi ulici dne 1. junija, to je v četrtek ob pol 10. uri. Pregled in nadaljevanje cepljenja za one stranke, ki so bile zadržane prinesli svoje otroke k glavnemu cepljenju vrši se ta teden vselej na istem mestu in ob istem času. Prinesti se morajo vsi otroci, stari nad štiri mesce, ki še sploh niso bili cepljeni, ali ki so bili brezuspešno cepljeni. Kdor bi za cepljenje obveznih otrok ne prinesel se bode strogo kaznoval.
»Dokler sem jaz, živ in se morem geniti, se kaj takega ne bo zgodilo!«
Pa hipoma se mu je razjasnilo lice, glas se mu je iz-premenil in s svojo običajno brezskrbnostjo je veselo vzkliknil, da je skoro smešno donelo skozi njegovo brezupno žalost:
»Ej! Tule prihaja naš mojster! — Mir in konec prepira, fantje! Njemu bomo vso stvar predložili v odločitev!«
Hipija je stopil na prostor pred tribunovo hišo.
Polni pričakovanja so ga obdali gladiatorji, le Euhe-nor je sam ostal ob strani.
xn.
Mojster borbene šole.
Hipija je dobro vedel, kako ohraniti red in disciplino med svojimi ljudmi. Četudi se je skrbno zanimal za njihove vaje in tudi za njihov telesni blagor, jim vkljub temu ni nikdar dovolil prevelike zaupljivosti do sebe m po nobeni ceni jim ni bilo dovoljeno prerekanje o njegovih poveljih ali pa obotavljanje v izvršitvi njegovih naročil.
Nocoj je prišel v tribunovo hišo, da se postavi na
čelo svoji četi.	.	..	,	, ,
Zavest bližajoče se nevarnosti vphva vedno dobrodejno na značaj pogumnega moža, posebno se, če jo pozna iz vsakdanjega življenja in če ga je vaja in izkušnja naučila, jo odbiti z lastno močjo. Dvigne mu duha, pozivi njegovo domišljijo, poostri njegov razum in predvsem vi-blaži njegov srd —.	.	„
Hipija je čutil, da bo nocojšnja noe odločilna^ za vso njegovo bodočnost, da mu neuspeh prinese gotovi pogin, da pa mu uspeh odpre pot, ki. se pa njenem cilju blišči prokuratorska čast* — ali celo kraljevska krona —.
*Prokurator — cesarski namestnik v zasedenih deželah:	• ■1	’v 'Itš&.iš' --	'
In njegova preteklost, sedanjost, bodočnost se mu» je v bliskoviti naglici porajala pred dušnimi očmi —.
Ni še bilo dolgo temu, kar si je izvojeval svojo prva zmago v amfiteatru. Kot da je bilo včeraj, tako dobro se je spominjal v krogu se dvigajočih sedežev, neštetih glav, modrega neba nad njimi, blestečega se peska v areni —-Vse to je v trenutku pregledalo njegovo oko, ki pa je obenem skrbno pazilo na nasprotnika, bistrookega Galijca. — S par udarci ga je razorožil in ubil z največjo hladnokrvnostjo.
In spomnil se je vroče sape libijskega tigra, pod njim; je ležal, pesek mu je zasipaval oči in usta, s svojim ščitom se je zakrival in Obupno je zbadal s svojim kratkim mečem v mišičasto tigrovo telo, ki je v njem, se mu je zdelo, tičalo življenje tako globoko, tako nedosegljivo za njegovo orožje-------. Tigrovi kremplji so pustili svoje sle-
dove na njegovih zagorelih ramenih, — pa zmagovit ie vstal iz boja in rdeča in zelena stranka, od mehkih blaži-nastih sedežev senatorskih pa do ozkih stojišč Sužnjev — vse mu je klicalo slavo in mu ploskalo priznanje, da se je tresel amfiteater.
In po teh zmagah — kdo je bil največji ljubljenec ljudstva, če ne možato lepi Hipija?	I
In pozneje je znova spet vse gledalo nanj in ga: slavilo, ko je uredil Neronove krvave igre in z razkošnim sijajem stregel razvajenemu, krvi željnemu okusu Rimljanov. Zares, — dosegel je vrhunec slave gladiatorske.
In s tega vrhunca se mu je odpiral pogl d, ki si ® njem še niti sanjati ni upal kedaj. —
M’*"
. .r"
(Dalje prihodnjič.)
'•	viÉi—.
Prepričajte se, da se v trgovini
■	gmm m v a v
V zalogi je vseh vrst špecerijsko in kolonijalno blago.
V drugem lokalu je zaloga vseh vrst tiskov, cefirjev, batistov, oksfordov, belega platna, hlačevine i. t. d. i. t. d.
Ker je trgovina na novo urejena, Vam že to jamči za samo na novo
došlo sveže blago.
Predno si nabavite darila za
oglejte si največjo zalogo zlatih in srebrnih ur, verižič, uhanov in drugih nakitov, katere se Vam nudi po znižanih cenah v
novi trgovini
R. BIZJAK
trgovina z zlatnino in srebrnine
Maribor, Gosposka ulica 16.
m
ZAHVALA.
Povodom prebridke izgube naše preljube nepozabljene hčerke, sestrice i. t. d.
Narije Požauko
nam je došlo od vseh strani toliko dokazov sočutja, da nam ni mogoče poedincu se zahvaliti. I
Izrekamo našo prisrčno zahvalo vsem, ki so nas v bridkih urah podpirali in tolažili. Zahvaljujemo se vsem udeležnikom pogreba, posebno preč. duhovščini, šolskim sestram in gojenkam. Izrekamo tudi najprisrčnejšo zahvalo č. g. Tkavcu za nagrobni govor, gojenki za nagovor, za nagrobne j pesmi gojenk in za darovane vence in šopke.
Iskrena hvala tudi vsem gg. mestnega magistrata, znancem in prijateljem, sploh vsem, ki so j našo preljubo hčerko spremili k večnemu počitku.
MARIBOR, dne 24. maja I922.
Žalujoča obitelj.
Slugo (laboranta)
išče za takoj lekarna >pri Sv. Arehu«.	2—2 2I9
Harmonij registr., ameriški
črpalni sistem, krasen doneč, s kolenico se takoj ceno proda. Vprašati: Hetzl, Maribor, Pod mostom štev. 9.	3—3 217
Zadružna gospodapslia banttad.d.
Podružnica v Mariboru. ==
Začasno: Koroška cesta 1/1. — Telefon 311. — Brzojavi: Gospebanka.
Centrala: Ljubljana. Podružnice: Ujakovo, Sarajevo, Sombor, Split, Šibenik. Ekspozitura: Bled.
Interesna skupnost z Sveopčo Zanatlijsko banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnico v Karlovcu in Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu.
Kapital in rezerve skupno z afžlijacijamS čez ŽC 50,600.000*—.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije:	5*'
Veletrgovina z železnino '
PINTER & LENORO, MARIBOR
Traverze, cement, železo vseh vrst, pločevino, štedilnike, žica, žičniki, pumpe, razne cevi, kovanje za zgradbe in pohištvo, kuhinjsko posodo, lito, črno in pločevinasto postekleno, kakor tudi kovaško, ključavničarsko in mizarsko orodje, kose, brusne kamne in vse druge v železninsko stroko spadajoče predmete. Blagajne vseh vrst in verige domače tovarne.
Postrežba točna.	Con« solidne.
Brezalkoholni grozdni sok vinske trte
prodajajo v Mariboru sledeči:
Uhler. Glavni trg; Prešernova klet, Novosel, Vršič, Zentner, Gcsposka ulica; Bernik, Grippa, Ilich, Slovenska ulica; Breuer. Kavarna Jadran, Pučko, Aleksandrova cesta ; Gostilna v Delavskem domu; »Zlati Sev«, Vodnikov trg; Restavracija glavnega kolodvora; Bernhard, Niefergal, :o:	Koroška cesta; Hmelak, Slomškov trg. ;o:
1 -*22I
Andrej Oset
Maribor, Aleksandrova cesta št. 57,	Telefon 88.
Trgovina sena, slame, krom • pina, fižole, z drvami, žitom in drugimi deželnimi pridelki. Brzojavni naslov:	Andej
Oset. 6 io 185
Žepni ere S"póP»°
vlja najsolidneje tvrdka R. Bizjak, Maribor, Gosposka ulica štev.	41—30
mmmmm
Odda se večja količina
prvovrstnega
CEMENTA
iz Splita.
3-3
218
„HITR0ZID“
Maribor, Vetrinjska ulica - štev. 30, i. nadstr.
•MM
V* <0,
—« IM «S» Ol
verižic, prstanov, uhanov, jedilnga orodja i. t. d.
Vsa v to stroko spadajoča popravila izvršujem točno in po ceni
Lovro Stolen
urar
Maribor, Jurčičeva ul. 8.
TrapisMi SIR
vsakovrstni* južno sadje
prvovrstno pri
MATIJA LAH-U
Glavni trg 4, Maribor.
Naročajte in razširjajte naše liste!
oglejte: ni
ižbe in zalogo novodošlega manufakturne ga" blaga kakor sukna,"platna, hlačevine, perila, robcev, nogavic i. t. d. in prepričajte se :o:
'TZBB«•OMUESMSUi'
Ö pesnidno znižanih ee itali v trgovini
Josip Kamičnik, Maribor, GRAJSKI TIH« 1

Brezobvezno,fk nakupu? seünikojar ne sili
izdajata!] In založnik: Konzorcij «Straže,«:
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
TtaE Cirilove
K Mariboru«