St. 241 MMll tftia f Utrtu (Ml CfflH m U jstt
fetej«. U vsem« ponđeijek. vnk A si ej« ft. 20, L Mtstrofftfc
pisau m a« sprejemajo, rokopM Anton Osrbsc — Lastnik i:i*žs za nese: L 7.—, i Za toesemtfvo iwrs«čno 4 Ure
VTrsftM sredo Mt oktobra ms.
Posamezna Številka 20 cent«
Letnik XLVIII
M.— la
Im la oprave it 11-
EDINOST
PoMmcane fteriUn v Trsta la okoUd po 20 ctaL — Ofiaii m rafeaajo t e kolone (73 mm.) — Oglasi trgovcev ia obrtnikov mm po 40 cent tatavela, poslanica ta vaMla po L 1.—, oglasi denarnih zavodov aua po L 2. — Mali oflssi pa 90 cent besed«, najaunj pa L Z — Ogls* aaroCnhia to reklamacija sa pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trsta, allca s* ftančUka Aatikeg* štev. SO. L nadstropje. — Tsftefoa aredniftva la upravo 11-12.
GLI SLAVI DELLE GIULIE
Hvaležnost Jutosloviie kralju osvoboditelju
«La Voce dei Bancari» — glasilo tržaške skupine splošnega udruženja bančnih nameščencev Italije — je priobčilo v sep-temberski številki članek pod gornjim naslovom. V izhodišče izvajanjem služi piscu sklep tolminske skupine «Narodnega udruženja pohabljencev in vojnih invalidov*, naj se invalidom kraljeve vojske poviša mirovina, da se izkaže hvaležnost domovine njim, ki so se borili zanjo. Član-kar pripisuje temu sklepu posebno važnost radi dejstva, da so člani tolminske skupine — 800 jih je — skoro izključno Slovani. Beseda « domovina* na ustnicah obmejnih Slovanov vzbuja — pravi člankar — čustvo ganotja posebno še, ker je prišla od teh velikodušnih ljudi brez vsakega pritiska, brez groženj in brez sence ^orjač, in ne da bi bila zahtevana ali izsiljena.
Sklep tolminske skupine je sklonil pisca, da izpregovori o odnošajih med Slovani in Italijani. Člankar razlikuje dve strani tega vprašanja. Prvo je notranjega inačaja in se tiče sožitja med Slovani in ftalijani v Julijski Krajini ter vsebuje kočljivo poirebo, da imej Italija na svojih nejah zvesto, ali vsaj ne sovražno prebivalstvo. Druga stran je vnanjega značaja. Tiče se ednošajev s Slovani onkraj meje, z Jugoslavijo: z državo kot tako in kot predstražo rodbine slovanskih narodov (Come stato a se e come scolta avanzata della famiglia delle nazioni slave).
Več nego naravno je — pravi pisec — da je med obema stranama tisočero točk, ki učinkujejo druga na drugo. Ravno zato je to čisto poseben problem, ki ga je treba preučevati v njegovi skupnosti in celoti.
Clankarja zanima prva stran problema. Glede druge pripominja le, da je treba razpravljati o nji z veliko delikatnostjo in modrostjo in zato noče govoriti o nji v tem težkem trenutku.
Razumljivo je, — nadaljuje — da si glede postopanja s Slovani različne lokalne stranke usvajajo nasprotna si naziranja: od «absolutne razredne enakosti» komunistov do «enakosti v pravicah in dolžnostih napram domovini, lojalno pripoznani» republikancev; dalje do «politike tolerance na verski podlagi» popolarov, in slednjič skrajne nepopustljivosti fašistov.
Po piščevem mnenju je treba — predno se izreče o umestnosti tega ali onega postopanja — oceniti številno pomembnost slovanskega prebivalstva v novih mejah države.
Pred vojno je bilo, glasom ljudskega štetja leta 1910., v sedanji Julijski Krajini (brez Postojne in Idrije, ki nista spadali k tej ookrajini) na Goriškem 120.000 Slovanov, v Trstu 38.000 (!), v Istri 90.000 Slovencev in 140.000 Hrvatov, skupno torej blizu 400.000 Slovanov, ki jim je treba sedaj prišteti še prebivalstvo postojnskega in idrijskega okraja.
Danes te številke ne odgovarjajo več resničnemu stanju, ker sta Kastavščina m otok Krk prišla izven meja Italije, ker se }e mnogo julijskih Slovanov izselilo in ker so odšli tisoči državnih nameščencev, ki }ih ie bila Avstrija poslala semkaj. Vsa ta dejstva so spremenila številke na škodo Slovanov. K temu se pridružuje še nagla asimilacija v dvojezičnih pasovih. V mnogih krajih Istre so se n. pr. — da se izbriše vsaka sled Slovanov — zaprle mnoge šole, ki jih je ustanovila družba sv. Cirila,
HemSKI državni zbor dal zmpnico UNI gladi
in Metoda v — tako trdi pisec — poU-|NemJki	gazijo , prevratom. I Zakonski predlog o spomeniku kralju Petru Velikemu — Priznanje zaslug
tične namene. Upoštevajoč vse to, prihaja	odobril pooblastila! zakon _ za domovino — Zakon O preuredbi volitvenega reda
I BERLIN, 9. Državni svet je odobril s 46
predvojno
Iz vsega rečenega sklepa pisec — kakor pravi — z železno logiko: če Slovani, poprej bolj močni po številu in po gospodarskem položaju in izdatno podpirani oc Avstrije, niso mogli oslabiti italijanstva Julijske Krajine v predvojni dobi, tem manj bodo mogli danes, ko so številno oslabljeni in ko ni več Avstrije, ki jih je ščitila, marveč je na njenem mestu Italija, budna in mogočna. Vsaka nevarnost raznarodovanja (Italijanov) je torej odstranjena.
Potem pa izvaja pisec: «Slovani so tu in se ne morejo izbrisati s potezo gumija v registrih prebivalstva. Ne more se izvesti preradikalni in premalo resni načrt tistega profesorja, ki je nasvetoval, naj se vsi Slovani odpravijo v Sicilijo in Sardinijo in na njihovo mesto naj se pošlje toliko Sardincev in Sicilijancev. Ker torej Slovani obstojijo tu in se ne morejo odstraniti iz njihovih trgov in vasi, kjer so se rodili in živeli; pred vsem pa, ker iz-vestni sistemi nasprotujejo našemu italijanskemu temperamentu, naklonjenemu bolj k dobrotnosti in toleranci, nego pa nasilju, je treba postopati na način, da si Italija napravi iz Slovanov, ki so postali njeni državljani, prijatelje in zveste državljane. Varnosti naših vojakov — v slučaju vojne — na vzhodnih mejah bo bolje služilo, če imamo v sto ji hiši nekoliko Slovanov več in v boljšem razpoloženju« nego pa skrčenem Številu, zato pa razpaljenih od sovraštva ali tajne mržnje. (Converra meglio avere in časa qualche migliaia di Slavi di piu ma bene disposti che un numero piu ristretto ma arroventati d'odio o di raneore). Zato priporočamo pravično postopanje in prav razumevano toleranco napram Slovanom Krasa in Istre. (Ecco perche concluderemo per un trattamento di giustizia e di benintesa tolleranza verso gli Slavi del Carso e deU'Istria). Pustimo, naj napram njim vrši svoje čudotvorno delo mati narava, ki je dala našemu lepemu plemenu mogočna sredstva asimilacijo*.
Pisec svari končno pred ostro in negativno politiko — ki ogorča in zatira — napram Julijskim Slovanom, in priporoča politiko pravičnosti in spoštovanja, ki naj kaže dobrohotnost in moč. (Non dunque una politica aspra e negativa, che esasperi comprima, verso gli slavi giuliani. Ma
una politica di giustizia a di rispetto che
dia la misura di una bonta e di una forza).
*
Zabeležen bodi tudi ta italijanski glas. Seveda je tudi v teh izvajanjih marsikak nazor, marsikaka navedba in trditev, ki jih mi odločno odklanjamo in ki zahtevajo jasnega popravka. Vendar beležimo ta glas z zadoščenjem, ker na koncu konca vendar izzveneva v ostro obsodbo sedanje politike napram Slovanom v Julijski Krajini. Redki so še taki glasovi od italijanske strani. Pomembni pa so vendar, ker polagajo — v tej veri se ne odrekamo — kali za boljše spoznavanje potrebe drugačne manjšinske politike, nego jo izvajata danes slepota in zakrknenost v naši pokrajini.
irnm pri mMrn prettiEia
RIM, 9. Po običajnih poročilih svojih sodelovalcev je ministrski predsednik on. Mussolini v prisotnosti podtajnika za notranje zadeve on. Finzija sprejel v dolgem razgovoru genoveškega prefekta Dar-'oesia, kateri mu je poročal o političnem, gospodarskem in upravnem položaju v pokrajini.
On. Mussolini je pazno poslušal poročilo in je nato dal prefektu navodila glede raznih posebnih in krajevnih vprašanj, iz-ražujoč mu obenem pohvalo za njegovo! delovanje. — Nato ie on. Mussolini sprejel župana mesta Iscnia cav. D'Arco in občinskega tajnika, ki sta mu izročila pergament o njegovem imenovanju za čast-
po načrtu istega arhitekta Brasini-ja. Določeno je bilo, da se bo postavil prvi kamen za slavolok dne 4. novembra ob obletnici zmage pri Vittorio Veneto.
Reško vprašanje
Angleški Hstl za obrambo neodvisnosti Reke
LONDON, 9. Angleško časopisje kaže mnogo zanimanja za rešitev reškega vprašanja. Posebni dopisniki velikih listov pošiljajo poročila z Reke o razmerah, ki vladajo v mestu. Dopisnik «Manchester Guardiana* je poslal z Reke dva dolga članka pod naslovom «Resnica o Reki ».v prvem članku opisuje dopisnik razvoj re-
J r vin liuviiu t uiiju	v.uai- v.	•	1	«	.	%
nega občana. Obenem je župan izrazil!	YPrašan>a do imenovanja generala
razne želje, tičoče se potreb občine, nakar j ^ar®ni)a zra ?uy«rneTr^; Po mišljenju domu je on. Mussolini obljubil, da bo dal te ! P,smka se f?š,stl »	na vse felje pristojnim uradom v pretres. — Spre- načine, da oajo Reki italijansko • eta sta bila nato on. Luzzatti in profesor! °?.ilef>e m locirajo priključitev Reke Ita-Casalini, prvi predsednik, drugi ravnatelj j "J1' .to m \ interesu Rečanov. Reka svobodnega vseučilišča za zadružništvo; se nahaJ* med dvema ognjema. Na eni
strani se fašisti in industrijalci iz Trsta borijo proti svobodni reški državi in zahte-
□n. Luzzatti je razvijal razloge za potrebo,
da naj bo Italija dostojno zastopana na - ,	_	_----- - —----
mednarodni zadružniški razstavi, ki se bo'da °!trancJ Reka Pod Italijo, boječ se vršila leta 1924. v Gandu, ter je prosil za i f* Jrst' ™ dru^ »trani pa Jugosloveni podporo vlade. On. Mussolini je dal za-1 boJkohrajo Reko, boječ se italijanskega Gospostva na Jadranu. Toda interes Rek
gotovila, da bo vlada stvar podpirala. — f)dbor za razstavo dekorativnih umetnosti v Monzi je nato poročal ministrskemu predsedniku o ugodnem uspehu razstave ter je dokazoval, da bi bilo prinierno, da viatia podeli finančno in moralno podporo, da bo Italija na mednarodni razstavi dekorativnih umetnosti v Parizu dostojno zastopana, s tem, da odkaže podporo v znesku 5 milijonov lir. On. Mussolini je izrazil svoje zadoščenje nad uspehom razstave v Monzi ter je zagotovil, da bo stoji! vse mogoče, da bo odkazana zahtevana svota, če bo to le mogoče z ozirom na potrebe erarja. — Končno je ministrski predsednik sprejel comm. Orsi-ja in arhitekta Hrasini-ja, ki sta mu poročala o slavoloku, kateri se ima postaviti nad ulico Flaminia.
na Jadranu. Toda interes Keke zahteva, da ostane mesto tudi v bodoče svoboden izhod za trgovino sosednih krajev, kakor je bil pred vojno.
Enakega naziranja je tudi general Planchet, bivši angleški vojni zastopnik v Beogradu, ki pravi v «Morning rost»: «Prirodni položaj Reke zahteva, Ja se reško pristanišče spoji s teritorijem, katere-
gi ekonomskim interesom direktno sluiL ilo bi ugodno, ako bi Reko upravljalo Društvo narodov potom nepristranske mednarodne komisije.»
t švici
TERRITET, 9. Predaednik čeboalovaške republike Maaaryk je prispel v Territet,
Ko Wa| lr9lr*J> tO dni
b urške.
Načrt*" za pooblastilni zakon sestoji iz dveh členov: 1.) Državna vlada je pooblaščena, da stori vse ukrepe finančnega, gospodarskega in socijalnega značaja, ki jih smatra za potrebne. V območje pooblastil, ki jih efeje zakon, ne spada vprašanje osemurnega delavnika in tudi ne vprašanje omejitve socijalnih podpor. Ti ukrepi bodo takoj predloženi državnemu zboru in državnemu svetu in bodo na zahtevo državnega zbora lahko ukinjeni. 2.) Zakon stopi v veljavo z dnem, ko bo odobren; izgubi .veljavo, kakor hitro bi nastopil^ kaka izprememba v vladi ali pa v strankah, katerim pripadajo člani vlade; na vsak način pa ostane v veljavi do 31. marca 1924. Poleg državnega sveta bo moral odobriti ta zakon še državni zbor.
Razprava o Stresemancovih izjavah v državnem svetu
Državni zbor se je sestal včeraj ob 12.30. Na dnevnem redu je bila razprava o kancelarjevih izjavah in pooblastilnem zakonu ter tozadevna odobritev.
Kot prvi govornik je nastopil voditelj socijalno-demokratske stranke posl. Breit-scheid, ki je seveda govoril v prilog kan-celarjevim izjavam ter napadel politiko prejšnjega kancelarja Cuno. Grajal je tudi delo Bavarske, češ da je bilo tam proglašeno obsedno stanje naperjeno proti republiki. Demokratska stranka bo glasovala za pooblastilni zakon, dasi ne prav rada; kajti njena načela govorijo za nadzorovanje vladnega dela s strani državnega zbora. Nemški nacijonalci so hoteli stopiti v vlado, da stopijo v reakcionarno koalicijo z Bavarsko, kar bi imelo za posledico izgubo Porurja.
Za centrum je govoril posl. Bell, ki je izrazil željo, da bi prej ko mogoče odpravili obsedno stanje. Izredno pozornost državnega zbora pa je vzbudil govor nemškega nacijonalca grofa Westarp-a; ta je hudo napadel novo koalicijsko vlado in še posebej Stresemanna, čigar zadržanje je bilo — po njegovem mnenju — v zadnjem času zelo čudno: na mesto koalicijske vlade je hotel staviti direktorij. Nikdar — je nadaljeval govornik — si ni še dala poslanska zbornica tako mizernega izpričevala kakor tokrat. Kancelar je obtožil zastopnike industrije in poljedelstva, da so hoteli vreči zbornico. Prav bi bili storili! (Zbornica postaja nemirna). Oni, ki mislijo da se Nemčija ne bo mogla vladati brez sodelovanja socijalne demokracije, bodo v kratkem doživeli veliko razočaranje. Mi bomo prevzeli vlado, koalicija — kar dokazuje tudi kriza, ki razjeda nemški soci-jalizem —> ne bo dolgo živela. Glasovali }omo proti zaupnici vladi. Ob zaključku svojega govora je Westarp očital Strese-mannu, da je pustil Porurje tujcem. Stre-semann mu je odgovoril, da je bil za vladanja kane. Cuno sporazum ie mogoč, >ozneje, — ko je Anglija namignila, da mora Nemčija nehati s pasivnim odporom, ako hoče doseči kako koncesijo — je bil vsak sporazum izključen. Za Streseman-nom je govoril voditelj nemške ljudske stranke, Scholz. Za njim je minister za notranje zadeve Sollmann poročal o krvavih dogodkih v Diisseldorfu; očital je Poinca-reju, da podpira separatiste.
Končno je državni zbor odobril dnevni red, ki izraža zaupnico novi vladi. Proti so glasovali nemški nacijonalci, ljudska stranka (?), Bavarci in komunisti.
Nemška vlada predlagala sestanek
francoskih, belgijskih in nemških odposlancev v svrho povrnitve na delo Porurju. Sporazum med nemSkimi industrijalci in Francozi dosežen?
BERLIN, 8. Pozno ponoči se je tu razširila vest, da je nova vlada dala nalog svojima poslanikoma y Parizu in Bruselju, da se informirata pri tozadevnih vladah, kake pogoje stavijo za takojšno vrnitev na delo v Porurju. Poslaništvi v Londonu in Rimu sta bili obveščeni o tem koraku nemške vlade.
BRUSELJ, 9. Nemški pooblaščenec se je danes zjutraj razgovarjal z Jasparom, kateremu je baje izjavil, da nemška vlada želi sodelovati za vzpostavitev dela v Porurju ter se sporazumeti glede dobave premoga na račun vojne odškodnine. Nemčija bi želela, da bi se sestali francoski, belgijski in nemški odposlanci ter rešili zadevo. Jaspar je baje odgovoril, da bo to željo sporočil francoski vladi; obenem pa je izjavil, da mora nemška vlada obljubiti industrijalcem, ki bi bili pripravljeni dobavljati premog, da jim ga bo plačala, ter da bo dala železničarjem ukaz, naj gredo na delo. — (Štefani).
zan zakonodajnemu odboru,. Predsednik vlade Pašić je predložil zakonski osnutek o narodnem priznanju kralju Petru Velikemu. V smislu tega projekta naj se kralju Petru kot znak narodne hvaležnosti za njegove velike zasluge za osvobojenje in ujedinjenje jugoslovenskega naroda v eno nacijonalno državo, postavi v Beogradu spomenik, dostojen velike hvaležnosti in
spoštovanja naroda napram velikemu vla- i sanja taKSi K1 najuujse pri darju. Nadalje je predsednik vlade pred-1 mašnc si0je| mcdtem ko z interesi onih, ložil «Zakon o narodnem priznanju zaslug j ki bi mogli prenesti večje žrtve, zelo ob-za domovmo». Glavne določbe tega za-!zirno postopa. Veliko pozornost je vzbu-konskega predloga so: V znak hvaležnosti | dila izjava zastopnika nemškega kluba
Mišiću in Put-
nega priznanja vojvodoma niku.
Debata o taksah
Potem ko je skupščinski predsednik sporočil zahvalo japonskega parlamenta za izraženo sožalje povodom potresne katastrofe na Japonskem in po opravljenih formalnostih, je narodna skupščina nadaljevala debato o povišanju taks. Posl. So-kić (dem.) je ostro kritiziral gospodarstvo vlade. Nato je posl. dr. Popovič (dem.) kot poročevalec manjšine v obširnem govoru I dokazoval površnost in krivičnost povišanja taks, ki najhujše prizadene baš siro-
BERLDf, 9. Nemška marka je padla koncem preteklega tedna pod vrednost ruskega bo^feviškega rublja in )e tore) danes najslabša valute na svetu.
LONDON, 9. Nocoj odpotuje predsednik Baldwia v Saint Aadrews
fikotdr«»L
na
do bojevnikov, ki so padli za osvobojenje v balkanski in veliki svetovni vojni, se ima vsako leto staviti v proračun najmanj 10 milijonov dinarjev, a po potrebi še več, da se ovekoveči narodna hvaležnost do junaških borcev. Kot viden znak te hvaležnosti za pozne rodove se postavi Pan-theon kot «Hram —- spomenik osvoboditeljem*. Predvidena je nadalje enkratna večja materijalna nagrada za vse še žive bojevnike in druge državljane, ki so se odlikovali za časa vojne, a otrokom in roditeljem padlih bojevnikov se bo podelila dosmrtna podpora. Oni za osvobojenje zaslužni sinovi naroda, ki so umrli v domovini ali v inozemstvu, bodo čimprej preneseni na državne stroške in poKopani v rodbinski ali novi grobnici; postavi se jim časten spomenik. Med temi pridejo v prvi prsti v pošte v: vojvoda Raaomir Putnik, Andra Nikolić, bivši predsednik srbske narodne skupščine vojvoda Živojin Mišić, Stojan Novaković, bivši ministrski predsednik in narodni poslanec dr. Laza Paču, bivši finančni minister dr. Milenko Vesnić, prota Milan Čurič in vsi ostali narodni poslanci, ki so vršeč svojo dolžnost za časa svetovne vojne odšli z vojsko ter vsi poveljniki divizij in brigad, ki so umrli v vojni za osvobojenje. Rodbine onih, na katere se zakon nanaša, bodo imele pravico prenesti kosti svojcev v domovino že pred splošnim prenosom kosti bojevnikov v Hram-spomenik osvoboditeljev. V teh slučajih se bo prevoz po železnici in na par-nikih izvršil na državne stroške, a pokop na stroške sorodnikov. Za izvedbo obeh zakonov bo skrbelo ministrstvo za vere v sporazumu s posebnim širšim odborom.
Obema zakonskima predlogoma je bila priznana nujnost ter sta bila takoj odkazana odboru, ki razpravlja o Davfdoviće-vem inicijativnem predlogu glede narod-
posl. Moserja, ki je povdaril, da nemški poslanci ne morejo glasovati za predlog vlade. Izjava posl. Moserja je bila predmet živahnih komentarjev. Vladna večina se zopet maje, ker se tudi džemijetovci upirajo.
Seja je bila ob 12. in pol zaključena ter se vrši prihodnja jutri ob 9. , BEOGRAD, 9. Notranjepolitični položaj je zopet poostren. Navzlic vsem zatrdilom, da si je vlada z raznimi koncesijami zasi-gurala trajno pomoč Nemcev in Turkov, ie dejstvo, da do definitivnega sporazuma Še ni prišlo. Opozicija je medtem jako agilna ter s svojo taktiko in kritiko ustvarja v parlamentu za vlado mučen položaj, oa tudi notranji spori v radikalskem klubu trajajo naprej.
Včeraj popoldne se je sestal radikalski klub. Grupa posl. Ranko vića je hudo napadala posamezne ministre ter se je danes spravila nad «sekvestrsko>\ politiko bivšega ministra Markoviča.
«Novosti» pišejo, da pripravlja vlada volilni projekt, ki bi celo državo pretvoril v eno volilno okrožje ter jo razdelil v 33 volilnih okrajev. Liste, ki bi dobile v volilnih okrajih relativno večino, bi naj dobile dve tretjini vseh poslancev. Parlament naj bi se razpustil, čim bi odglasoval proračun za 1923. - 24. ter sprejel novi volilni zakon. Te špekulacije pa se v političnih krogih ne jemljejo resno, ker je sprejetje takega volilnega zakona v zbornici izključeno.
Vlada bi želela, da bi se jutri ali v Četrtek zaključilo predjesensko zasedinje parlamenta ter je predsednik skupščine Jovanović včeraj o tem konferiral z načelniki strank.
Snoči je bil g. Jovanović v avdijenci ter je kralju poročal o parlamentarni situaciji.
OdDofiiii med Ogrsko in Halo tntanto
so se zboljšall Izjava ministra Daruvatry|a
BUDIMPEŠTA, 9. Ogrska brzojavna agencija javlja: Ob povratku iz Ženeve je zunanji minister Daruvary izrazil zadoščenje nad dogovori, ki jih je sklenil v Ženevi z Malo entento. Ti dogovori pome-njajo zboljšanje odnošajev med Ogrsko in sosednimi državami. S čehoslovaškim zunanjim ministrom Benešem so se razpravljale sporne zadeve in so bila določena načela, na podlagi katerih se bo prišlo do ugodne rešitve vseh spornih vprašanj in do dobrega sosedstva. Z jugoslovenskim zunanjim ministrom Ninčićem in z zastopnikom Romunske je bil sklenjen dogovor, katerega glavni namen je, da pride do sklepa trgovinskih pogodb. Ukrenjeno je že vse potrebno za pripravljalna dela. Čim bo finančna komisija Društva narodov začela svojo akcijo v zadevi posojila, bodo potrebne nove »razprave, katere se bodo čim hitreje zaključile, ker se pričakuje končna odločitev glede posojila koncem decembra t. 1.__
Poilskl minister zs notranje zadeve Mernik
o položaju na Poljskem
VARŠAVA, 9. Minister za notranje zadeve je podal zastopnikom tiska izjave glede uprave in notranjega političnega položaja na Poljskem. Rekel je, da bodo pri prihodnjem zasedanju zbornice predloženi zakoni, tičoči se tiska, pravice zborovanja, društev ter je cljdal, da bo preosnova u-prave prinesla mnogo prihrankov. Izjavil je tudi, da pripravlja zakon, s katerim se bo pospeševala decentralizacija uprave. O komunistih se je minister Kiernik izrazil, da ne najdejo mnogo somišljenikov in da vsled tega menjnjejo taktiko, poskušajoč izrabiti vladajočo draginjo in propovedujoč enotno delavsko fronto. Toda poljske delavske mase vedo, da je samo v proizvajalnem delu rešitev iz sedanjega težkega položaja, tako da se vsi spori med delavstvom in gospodarji rešijo na prijateljski način.
Spopad med dslavd ia policijo v Bock
PARIZ, 9. Agencija «Radio» priaaša vaat, da j« prišlo v Bochuma v noči med 7. in oktobra do krvavega spopada mod delavci ia policijo. Ea Francoz m dva Nemca so bili —rtno sadeti _
Nesreča v židovski sinagogi ~
RIGA, 9. V Sinagogi v Kijevu je nastala panika, ko so nenadani« ugasnile luči 60 >seb je bilo do smrti pomendranih, nad 1100 oa ranjenih.
Volilna borba na dunaju
Krvavi spopadi
DUNAJ, 8. Med nacijonalisti in bojevniki na eni strani ter socijalisti in Židi na drugi strani je prišlo do krvavih spopadov. Vzroki spopadov so politična nasprotstva v očigled predstojećim volitvam. Posredovati je morala policija, ki je razgnala povsod demonstrante. Bilo je več ranjenih, med njimi trije težko ranjeni.
Rialjanski grob odkopan na Avstrijskem.
DUNAJ, 9. Blizu S. Valentina na Spodnjem Avstrijskem so delavci pri kopanju naleteli na rimljanski grob. V grobu so našli Še dobro ohranjeno človeško okostje, ki je pripadalo najbrže ženski. Na grobu so vrezani sabinski okraski.
Volitve v narodno sobranje
SOFIJA, 9. Sofijski listi poročajo, da se bodo 18. novembra vršile v Bolgarski volitve v sobranje. Obenem poročajo, da se bodo 4. novembra vršile občinske volitve, in da je vlada pozvala oblasti, naj skrbe, da se izvrše volitve v največjem redu.
Sporazum med nemškimi industrijalci in medzavezniško komisijo
PARIZ, 9. Tu sem prihaja vest, da je prišlo med zastopniki «Phoenix» in «Rhei-nisehe Stahlwerke» ter medzavezniško komisijo za nadzorovanje tovarn in rudnikov do zelo važnega sporazuma. Na podlagi tega sporazuma bodo imenovane tvrdke takoj pričele z dobavo premoga na račun vojne odškodnine. Tvrdke so se obvezale, da bodo plačevale davek na premog in da bodo dobavljale premog za železnice v zasedenih krajih.
Koliko premoga je Nemčija dobavila Italiji pretekli mreec?
PARIZ, 9. Pretekli mesec je Italija prejela od Nemčije oa račun vojne odškodnine 145.000 ton premoga.
General Degontte se ni razgovarjal s Stianesom.
DUESSELDORf, 9. Uradno se zanika vest. ki so jo prinesli nemški listi in po kateri nel bi se bil gea. Degoutte spet včeraj razgovarjal s Stianesom.__
Grški bogeaci odkloni* Italijanski dar lg anlijonov.
PARIZ* 9. Iz Londona poročajo, da »e tj* prispela brzojavka iz Aten, da je kongres grških beguncev odklonil HlaiUnsko ponedbd 10 milijonov Ur, kot podporo beguncem In tfJ rotam s Krk.
Grfld zunanji afataftev gre na dop—1 ATENE, 9. Zunanji mudeter Aleksandri* je vsled zdravstvenih razlogov dobil štirih tedenski dopust Vodstvo zunanjega mW etrstva bo ateno prevzel ministrski pred^ seduik Goneta*
Otvoritev češke šole v Ljubljani
LJUBLJANA, 9. V nedeljo dopoldne se je y «Mladiki» otvoril razred češkega jezika za otroke čehoslovaških državljanov v Ljubljani.
Šolo je otvoril ob 10. ataše čehoslovaškega koculata ▼ Ljubljani dr. Zahoriky, ki je najprej v slovenskem jeziku pozdravil navzoče, poudarjajoč, da je danafoji dan velikega pomena za čehoslovasko kolonijo v Ljubljani, ki |i je sedaj dana možnost, aa vzgojuje svojo deco tudi v materinskem jeziku. Zahvalil se je za tem vladi in mestni občini, ki sta podpirali akcijo za ustanovitev šole. Nato je imel kratek govor v češkem jeziku.
Predsednik Češke Obce g. Cvahtal je nato navzočo deco prisrčno nagovoril, bodreč jo, da ne pozabi svojega materinega jezika. Poudarjal je, naj se Cehoslovaki v Jugoslaviji ne čutijo kot tujci, temveč kot bi bili doma, saj so Jugosloveni in Cehoslovaki bratje in njih državi sta zaveznici. — Globoko čuteč nagovor na deco je imela učitcljica g. Hora-kova.
V .imenu licejskega učiteljskega zbora je radi odsotnosti ravnatelja čestital k otvoritvi pisatelj prof. dr. Ivan Lah. Izrazil je svojo radost, da je ravno Mladika postala ognjišče češke šole. Med drugim je izvajal: «Mi vsi se trudimo, da bi naša vzgoja ne bila tako ozka, temveč da bi segala črez slovenske meje k bratskim severnim narodom. Prepričan sem, da bo zveza med Jugoslavijo in čehoslovasko utrjena takrat, ko bosta oba naroda zbližana tudi na kulturnem polju. Ta šola bo majhen steber te velike ideje.* V ostalem je govornik obljubil, da bo šola uživala vso podporo s strani licejskega učiteljstva.
Zaključni govor je nato imel v imenu oddelka za prosveto dvorni svetnik dr. Bezjak, ki je izvajal: «S tem, da ste dobili tukaj razred češkega jezika, ste oživotvorili veliko idejo, ki jo je oznanjal Komensky. Vaši otroci se bodo učili materinščine, ki je podlaga življenja. Vzljubili bodo svoj jezik, svoj narod in svojo državo. Hodili pa bodo obenem v našo šolo, kjer bodo spoznali naš narod, se učili naše zgodovine in našega zemljepisja. Na ta način se bo vzajemnost obeh narodov še bolj poglobila.* Govornik je nato čestital, da se je oživotvorila ideja Češke šole v Ljubljani in želel najlepšega uspeha.
Po tem govora je g. Cvahtal zaključil lepo slavnost.
Šolo bo posečalo okoli 30 otrok obojega spola, ki so bili dosedaj navezani izključno na domačo vzgojo, in slovenske šole.
Lord Cvsoa bo Se govoril
LONDON, 9. «Times* javlja, da se bo lord Curzon danes posvetoval s svojimi svetov? :ci o svojem govoru, ki ga je imel na angleški vsedržavni konferenci. « Times* je mnenja, da bo Curzon najbrže podal prihodnji četrtek nove izjave.
Nov rekord ? brzem letanju
LONDON, 8. List «Exchange Telegraph* iz Newyorka poroča, da je dosegel pomorski poročnik Wi!liam s svojim letalom brzino 302 km in 65 m na uro, kar predstavlja nov svetovni rekord.
Egipt
priznava ruskih diplomatičnih zastopnikov
KAIRO, 9. Egiptovska vlada je izjavila, da ne bo več priznala ruske diplomatične agencije in konzulata; vsled tega bodo prešli v Egiptu bivajoči Rusi pod suverenost egiptovske vlade.
Velesejem t Innsbrucku
INNSBRUCK, 9. V prisotnosti zastopnikov vlade in mnogo občinstva je bil otvorjen tirolski vzorčni velesejem, na katerem so razstavljeni v prvi vrsti tirolski poljski pridelki jn industrijski proizvodi. m-
Vesti o spremembi načrta za volilni red brez podlage.
RIM, 9. Vesti, ki so se razširile v gotovih krogih, da bo vlada uporabila priliko, ko bo načrt volilnega reda predložen senatu, da bo uvedla nekaj sprememb, so brez podlage. Vlada bo predložila senatu načrt kakor ga je sprejela poslanska zbornica.
NEVNE VESTI
Šolski rop v ikedniu
Včeraj jc bil za naše Skedenjcc žalosten dan. Kar se je zgodilo včeraj z našim: otroci, si nismo niti v sanjah mcgU predstavljati. Slovenski otroci prvega razreda — 68 po številu — so bili zbrani v svoja m razredu kakor po navadi. Kar ee pojavi v slovenski šoli neki učitelj z italijanske šele ter naznani voditelju, da fc dobil cd svojih predstojnikov na^cg, da prepelje vse učence prvega razreda v italijansko šolo. Na ugovor voditelja slovenske šole, da on ni prejel aikake naredbe za izročitev otrok, je odgovoril laški učitelj, da je prti razred ljudske šole italijanski in da morajo vsi c d tega vsi ctroci v italijansko šolo. Nato je ukazal otrokom, naj gredo na dvorišče. Tu jih je postavil v vrsto po dva in dva in jih potem odvedel v italijansko šolo. Otroci so žalostni zapuščali svojo nerodno učilnico, a stališem, ki so me rali gledati to nasilno početje, so se solzile oči od gneva in žalosti. Vprašamo g. šolskega skrbnika: po čega vem nalogu se je izvršil ta šolski rop nad našimi aedolžnimi ofročiči. Pripominjamo še, da je izjavi! g. šolski skrbnik preteklo soboto voditeljem naših šol. ki so se mu prišli predstavit, da ostanejo prvi razredi še nedalje v območju slovenskih In da se bo pouk vršil tudi v slovenskem jeziku. Kdo je torej uprizoril in zaukazal včerajšnji šolski rop v Skednju? Prizadeti s ta riši cdiočco zahtevajo, da se njihovi otroci nemudoma vrnejo tisti šoli, v katero so jih vpisalL Gospod čclski skrbnik, ali vam ne pravi vaša vest — ne kot pedagoga, o tem nočemo go-roriti — temveč vaša vest kot človeka, da )c tako početje nevredno ne samo vsakega Šolnika, temveč tudi vsakega kulturnega človeka sploh!__
Odlučen nsstcp nniiti A Trefiencev
ga Raisa i©5s
Naši vrli Trebenci in Trebenke so storili Aožki in odločen korak proti nameravanem peitalijančenju tamkajšnje ljudske šele. Tukajšnji prefekturi so pcslali sledeči protest: «Pod-pisani stariši učencev, ki obiskujejo ljudsko šcio, protestirajo proti temu, da se je v prvi raz-cd tukajšnje šele uvedla italijanščina kot edini učt*i jezik. Protest podpisanih starišev Izrafa. sveto pravico, ki jo imajo podpisani do vzgajanja svojih otrok. Podpisani zahtevajo, da ostani pouk, kakršen je bil pred leti, kakršen Je bil do sedaj, t. j, slovenski jezik mora imeti prvenstvo. Nimamo nič proti temu, da se poučuje tudi italijanščina, toda le kot učni predmet. Dolžnost napram našim otrokom in njihovi vzgoji, ki nam je mnoge pri srcu , nam veleva, da branimo naše svete pravice. — V Trebčah, dne 8. oktobra 1923. (Sledi nad 86 podpisov, torej gotovo vseh starišev učencev prvzga razreda).
Vsa čast gre našim zavednim Trebencem za ta njihov odločni nastop. Slišimo, da priprav-
ljajo slične proteste tndi razne drage vasi in občine Julijske Krajine, In naši župani?
Filozof Gentlle in vzgoja
Sedanji naučni minister Gentile, ki ga štejejo med največje italijanske filozofe, menja svoje prepričanje o ciljih vzgoje kakor mačka dlako. Med našimi učitelji je ta gospod dobro znan že iz 1. 1919., ko je imel v Trstu tečaj o vzgojeslovju za slovenske in italijanske učitelje. Predaval je v dvorani mestne telovadnice. Pri tej priliki je poudarjal dobesedno: «Vzgoja ne bo imela nobenega uspeha, ako se gojenci in učitelj ne strneta v eno bitje, t. j, ako se svoboda gojenca ne zlije v svobodo učitelja, v novo svobodo.--> Take so bile besede modrijana Gentile, a kakšna so njegova dejanja?! Njegova šolska preuredba, s katero nam hoče zadaviti našo šolo, je v takem dija-,metralnem nasprotju z vsako svobodo učenca, učitelja in sploh s svobodo pouka, da bi spravila naše ljudstvo v grozno in neznosno duševno sužnest. Minister Gentile nam nudi krasen dokaz o resničnosti reka, ki pravi: .Čim večji modrijan, tem večja je neumnost, kadar jo napravi. Ali bo filozof na ministrskem stolcu vztrajal pri svoji pogreški na sramoto svojo, svoje filozofije in svojega naroda? Zdravi človeški razum mu gotovo veleva, da ne. Naj ga posluša in naj popravi svojo usodno in sramotno pogreško, sicer ga bo slovensko ljudstvo proglasilo za največjega sovražnika slovanskega rodu.
0	„gibanja v slovanskem taboru"
1	objavlja opoldanski «PiccoIo» od minulega !,pondeljka dopis iz Gorice. Omenja resolucije, ! sprejete na občnem zboru tamošnjega politi-[čnega društva « Edinost*. Potem pa prihaja z običajno nesramno kleveto, češ da slovenska glasila pospremljajo te sklepe s komentarji, ki hujskajo slovansko prebivalstvo proti Italijanom in napravam v deželi*! To podtikanje |je nebotična infamija. V sklepih rečenega zborovanja je ni niti ene besede, ki bi kazala le ; senco kakega hujskanja proti Italijanom ali ; napravam v deželi. Kličejo le na obrambo ! proti vladnim odredbam, ki so samovoljne,
: ker brez vsake zgodovinske podlage. Braniti hočemo le svojo narodno posesl, kulturne do-;brine in pravice našega ljudstva. In to je — 1 minister Federzoni nam je klasična priča — naša narodna dolžnost in človečanska pravica. Pa saj se tudi dopisnik «Piccolov» za-l veda nevrednosti pozicije, kf jo brani. Zato • se zateka k svojt stari, znani — ne vemo, J ali bolj hudobni ali bolj neumni — metodi: da stavlja slovensko ljudstvo na eno, kapor-;^one» in «agitatorje« pa na drugo stran ter i hoče vzbujati domnevo, kakor da so si ljudstvo j in «agitatorji» v nasprotju ob vprašanju naše j narodne obrambe. Res *— preneumno! Kako bi hotel ta mali, a zlobni Moric predočiti poli-! tično življenje bodi katerega naroda?! Naj
nam pove, kje je narod na boijem svetu, kjer ne bi bili Izvoljeni poslanci poklicani, da Jbranijo pravice svojih volilcev7 Kje je dežela, kjer ne bi politične organizacije ljudstva govorile v njegovem imenu! Naj išče «Piccolo» tako svoja deželo in tak narod morda na luni, na tem našem planetu ga ni! Tudi Italijani v naši Julijski Krajini niso ljudstvo, v katerega imenu ne bi govorili poslanci in pa politične organizacije, ali — kakor pravi «Piccolo» — «agitatorji» in «propagandisti». In smelo trdimo, da se le redkokje dogaja, da bi imela Široka masa tako malo vpliva na smernice odločujočih politikov, kakor je to ravno pri naših Italijanih. Vsekako nerazmerno manje, nego med našim ljudstvom, ki je res — a to je ravno, ker boli piccolovski tabor — politično dozorelo. «PiccoIo» naj bo uverjen, da bi naše politične strune še vse drugače zvenele, če bi moglo pristno in v polni meri prihajati do fzraza, kar in kakor danes čuti naše ljudstvo. Naši nasprotniki bi morali biti le hvaležni našim voditeljem in političnim organizacijam, ki s svojo vzdržnostjo vplivajo, da val čustev Be gre preko brega. V tem je res nekaj na-
??rotstva med našimi voditelji in ljudstvom, a ne v tistem smislu kakor brblja «Piccolo». Ta list naj bi že enkrat nehal s svojimi bedastimi poizkusi, ki mu ovijajo okolu glave venec — smešnosti in neslanosti!
21. kr. odloka od 31. decembra 1922., št. 168«. [čno je Baldi, ki ni mogel drugače nasprotniku Za odpuščene uradnike ba veljal čl. 7. omenje-j do živega, potegnil-nož ter ga sunil v trebuh, nega kr. odloka. Tistim, ki nimajo pravice do K sreči se je Grasson umaknil pred sunkom, pokojnine, se izplača enkratna odškodnina v tako da je zadobil le par centimetrov široko v znesku dvojne zadnje letne plače.	; in malo globoko rano. Ranjencc je dobil prvo
Stanovsko uradovanje raztegnjeno na nove pomoč od zdravnika rešilne postaje, ki je bil pokrajine. Državni uradni list «Gazzetta uffi- telefonično poklican na lice mesta. Grasson« ciale» z dne 4. t. m. priobčuje kr. odlok z dne | so prepustili domači oskrbi, ker njegova ranar
d* in dejanja
V januarju leta 1921. fe izšla v Trstu — oči vidno inspirirana od uradne strani — knjižica, ki govori o «Italiji v Julijski Krajini v prvem dvoletju po odrešitvi.» (LTtalja nella Venezia Giulia nel primo bilancio dalla libe-razione). V poglavju o šolski upravi je cel naval številk, ki naj bi dokazale, koliko več šol so imeli Hrvatje in Slovenci tedaj nego pa pred zasedbo. Počasi, počasi! Ne gre za to, koliko šol so imeli Hrvatje in Slovenci po svetovnem požarju, marveč: koliko so jih iemli pred vojno. Naj le primerjajo statistiko o današnjem stanju našega Šolstva v Istri z ono pred vojno, pa bodo videli razliko, ki je naravnost porazna za nas. Videli bodo v žalostni luči tisto «pravičnost in dalekovidnost«, tiste «žrtve» in tisto «voljo, da vzklije novo življenje.* In strašni dogodki, ki smo jih doživljali potem, govorijo grozen jezik, kako
neopravičene so bile besede pisca: da se bo	I II
začeto delo nadaljevalo, puščajoč na strani naročenega blaga. Sefu so se zdeli dokumenti
*"*' v redu; ukazal je svojim uslužbencem, naj naložijo vreče na voz, ki je čakal pred skladiščem.
24. septembra 1923., št. 2013, kateri odreja, da se imajo s 1. januarja 1924. raztegniti na nove pokrajine zakonite določbe o stanovskem civilnem uradovanju (stato civile). — Prip. ur.: To uradovanje obsega po italijanskem civilnem zakoniku uradovanje tičoče se rojstva, poroke, smrti in državljanstva ter se mora vršiti v področju občine. Izjave o stanu se morajo podajati v prisotnosti dveh prič. Kot uradnik nastopa ,župan ali pa kak zastopnik občine predlagan .od župana in potrjen od kraljevega prokura-torja. Civilni stanovski urad mora voditi štiri posebne registre: za rojstva, poroke, smrti in državljanstvo Za naše kraje bo popolnoma novo postopanje pri civilni poroki. Oklice izvrši občinski stanovski uradnik ob dveh nedeljah zaporedoma na vratih občin, hiše; v Času med oklici m tri dni pozneje je dotični spis javno nabit. Poroka se izvrši v občinski hiši javno pred občinskim stanovskim uradnikom in v prisotnosti dveh prič. Listine, katere morata predložiti ženin in nevesta, so iste, kakor ri cerkveni poroki po avstrijskem zakonu, e potrdilo glede vojaške službe ženina ni zahtevano.
Vrnitev otrok s počitnic. Otroci iz postojnskega okraja (Hrašče, Hrenovice, Razdrto, Ubeljsko itd.) se povrnejo v četrtek, 11. t. m. predpoldne s korijero, ki prihaja iz Postojne.
__Odbor.
Iz tr2a£kega iivfienla
Odpuščen uradnik, ki je delal v imenu tvrdke, a za svoj žep. Pred približno enim mesecem je Fvrdka Rudolf Ambrosi, katere skladišče se nahaja v ulici Nicolo Macchiavelli št. 3, prejela od ekspedicijske tvrdke Caro-Jellinek telefonsko naročilo za 425 praznih vreč; uradnik, ki je na ta način naročil blago, je dodal, da bo pozneje poslal drugega uslužbenca po vreče. In res se je kmalu potem pojavil v pisarni tvrdke d'Ambrosi mladenič, ki je šefu predložil dokumente za prejem
ni bila nevarna. Baldija so orožniki aretirali,
DAROVI
Gospod Milho daroval L 100 za otroški vrtec pri Sv. Ivanu. Rojaki posnemajte!
t'
Vremski Britoi pri Divači
Silva Dekleva Stanko Tratnik
poročena
Dolenja ves
pri Cerknici
Ljubljana, v oktobru 1923.
Poslane*)
Z današnjim dnem preneha delovati tvrdka ZGAGA & MAURI iz Podbrda.
Vse kupčije, še nerešene in plačila, so veljavna samo sklenjena z Ivanom Zgaga, Podbrdo.
Podbrdo, 6. oktobra 1923.
Ivan Zgaga, trgovec.
*) Za Članke pod tem naslovom odgovarja ur«d* nlitvo !• toliko kolikor mu zakon veleva.
Vsem, ki so spremili našo ljubljeno
k večnemu počitku
«vsa sovraštva, vsa nasilja in nepremišljene agitacije« — da se bodo vsi posvečali temu delu «mirno z zavestjo svoje dolžnosti.» — Tisto «mirno delo,» «brez sovraštva in brez nasilja« nam ostane v neizbrisno strašnem spominu. Krvavo občutimo mi na svoji koži posledice razlike med lepimi besedami in grdimi dejanji.	_
Nova slovanska učna knjige — neslovenskega „pisatelja"
Ob začetku šol. leta je razposlal g. Mario Pasqualis, ravnatelj ital. meščanske šole v Trslu, raznim slov. šolskim vodstvom in slov. učiteljem povabilo, naj počakajo z naročanjem učnih knjig, t. j. beril, dokler ne izide njegovo drugo in tretje slovensko berilo, ki se baje že tiska. Ker vemo, da g. Pasqualis slovenščine ne lomi niti za silo, se moramo čudom vprašati, kako da -jt zau el med slovenske šolnike? Ali pa se bani o bela nekaka nova izdaja proslulih De Michelijevih beril? Kakšen vzgojeslovni in jezikovni dar bodo ta Pasqua-lisova slovenska berila, si lahko mislimo, ^ko vemo, da so njegovi italijanski tovariši še pred kratkim odklonili njegova italijanska cerila. Sicer pa bomo videli. — Slovensko uči-teljstvo naj se ne pusti begati ter naj seže po berilih svojih priznanih slov. šolnikov, kakor jih navaja «Učit. List» z dne 1. t. m. Ta berila imajo še prednost, da so potrjena od ministrstva v Rimu, kar PasquaIisova zmašila niso.
in vsem onim, ki so z darovanjem cvetja in na druge načine izkazali zadnjo čast pokojnici, izrekamo najsrčnejšo zahvalo.
BARKOVLJE, 10. oktobra 1923.
Družina
Par dni potem je tvrdka d'Ambrosi poslala tvrdki Caro - Jellinek račun za izročeno blago. Tedaj je poslednja odgovorila, da ni nikoli naročila in seveda tudi ne prejela omenjenih vreč. Šef tvrdke d'Ambrosi je uvidel, da je šei na limanice zvitemu sleparju. Naznanil je zadevo na kvesturi.
Kakih 14 dni pozneje je bila na podoben način osleparjena tvrdka Julij Levi, ki ima svoja skladišča na C .Cavour št. 3, za 460 praznih SLUŽKINJA za majho družino, se išče. Po-vreč. Sleparija je bila odkrita pri predložitvi jasnila daje gostilna Spangher — Barkovlje tozadevnega računa tvrdki Caro - Jellinek. ' od 10—12.	1421
KUHARICO in pomivalko Furlan, via Geppa 18.
sprejme gostilna 1420
v Beogradu sprejme sobarico. Plača L 120. mesečno, hrana in stanovanje. Potni trosek plačan. Naslov pri upravništvu.	1422
predmeti so bili last podnajemnika Vincenca o \ rtrr* * . . • r* ti- t	-i** •	- -i	3A151LA, avtorizirana,
Dr. Ryba? operiran. Predsednik jugosloven- vli,.jLiiailv.x-) ske paritetne komisije, naš rojak dr. Otokar R^ta ^stanuiočetfa Rybar je dospel iz Beograda v Ljubljano, kjer —	- -
je bil sprejet v Leonišče, da se podvrže operaciji. Operacija je bila izvršena v pondeljek in dr. Rybaf se kljub precejšnjim bolečinam počuti dobro, tako da je upati, da kmalu okreva. Naš narod na Primorskem, ki ima svojega nekdanjega prvoboritelja v živem spominu, to gotovo iz srca želi.^	, .. j tem ko je mož sledil z zanimanjem predstavi, Gmotno izenacsn)e osobja bivše f^niske sc . ncznan zlikovec bno zanimai za nje-
pohcijc. »Gazzetta ufficiale* od 6. oktobra ob-,	srcbrno uro in z[alo verižiCo, ki sta nc-
javlja kr. ukaz od 15 ,ulija 1923., st. 2014, ki j nadoma mcnjali gospodarja. To je Casalotti se tiče izenačenja uradnikov, poduradnikov m ugo{ovil z £alost°imK srcem šc_Ic po končani stražarjev ^vne varnostne straže bivše Av- prcdstavi# Preoslajaia mu jc Je skromna to-sirije, uradnikov, poduradnikov in agentov Iafba da . naznanil dogodek na orožniški
ODLIČNA DRUŽINA
parijan svoje prste zraven bivši uradnik tvrcuce .	, , , . ,
Caro - Jellinek 33-letni Ivan Mcula, stanujoč i bolJsc d-ckle kot so1 v ul. Udine št. 57. Zadeva je bila naznanjena na kvesturi, ki je dala osumljenca aretirati.
Zdi se, da je policijsko agentstvo našlo do- KRONE, goldinarje, zlat denar, kupujem Pla-kaze o krivdi Meule, kajti kljub temu, da mož čam več kot	Zlatarna, Poute della
zanika vsako krivdo, je bil odveden v zapor Fabbra.	1423
v ul. Coroneo.	----
Policijsko oblastvo si prizadeva izvedeti, BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Go-kam so izginile vreče, ki so bile vredne! vori slovensko. Ljubezniva oskrba, tajnost. 3371 lir.	Corso Ga.ibaldi 23.	1424
Podjetja zlikovcev, V noči od 8. na 9. t. m. so neznani zlikovci vlomili v trafiko Karla Causcanija, katera se nahaja v ulici Lazzaretto vecchio št. 44. Odnesli so za 1000 lir znamk in svalčic. Tatvina jc bila prijavljena na policijskem komisarijatu v ul. Sadita.
— Predvčerajšnjim popoldne so običajni
«ncznanci» obiskali stanovanje Innocenza —-
v ulici Settefontane št. 24. KRONE, Tu so se polastili raznega perila in par oblek Plačam v skupni vrednosti okoli 1300 lir. Ukradeni
BRILJANTE, zlato, srebro in platin po najvišjih cenah. Dajem predujme na dragulje. Pertot, Via S. Francesco 15, II.	(45)
KRONE IN GOLDINARJE" plačujem vedao pet stotink dražje nego drugi kupci- Via Pon-dares št. 6, I.
srebro, zlato in platin Kupujem, več kot drugi. Zlatarna Povh Albert, Trst, via Mazzini 46.	58
Candelli. Ta je naznanil tatvino orožnikom.
— Predsinočnjim se je Erncst Casalotti, stanujoč v ulici D. Guerrazzi št. 9, nahajal v ki-! nematografu «RccIame» na C. Garibaldi. Med-
sprejema noseče. Go-
vori slovensko. Slavec. Via Giulia 29.
i413
Prihodnje dni odpreije
bivše policije ter orožnikov iz novih pokrajin z osobjem italijanske policije v svrho ureditve plač in odmere raznih drugih prejemkov. Izenačenje ne bo veljalo za tiste, ki so zapustili
postaji v ul. G. Brunner-
Pretep. Elektrotehnik Armand Grasson. star 29 let, stanujoč v Čarboli zgornji št. 72
enačenje ne do veljalo za iiSxe, « «	ge . v£eraj	ldne j s težakom Calo-
službo pred objavo tega odloka. Cl. 2. določa ; gefo Baldi	24 ^ stanajočim v isti hiši
nacm izenačenja. CL 3. pravi, da se !?.? Moža sta se sprva pošteno obsovala, nato sta čenje izvršilo na podlagi stanja 1. jukia ,,ačcla dnig drugcža obdelovati s pestmi. Kon-in da bn vel alo od tetfa dne dalie. Cl. 4. do-1_^__1_
m XXX «r§ 15,
in da bo veljalo od tega dne dalje loča, da pritiče onemu osobju razen plače dra-ginjska doklada, posebna odškodnina v smislu odloka od 22. novembra 1919., št. 2201 in preiskovalnemu osobju še posebna mesečna doklada za dobo od 1. marca 1921. do 1. aprila 1922. C!. 9. določa, da bodo uradniki lahko zopet sprejeli v službo h karabinerjem s tem, da bodo vršili službo v novih pokrajinah. Cl. 10. določa, da bo vse drugo osobje — razen uradnikov, ki se zopet »prejmejo ▼ službo — odpuščeno e odpravnino, ld jo predvideva cl.
PODLISTEK
Ljudmila Pivkova:
KRIMINAL
(5)
V tem ni nič zanimivega. Hočejo vedeti v»e o mojem spoznanju in znanju z možem, potem ▼se podrobnosti njegovega zadnjega dopusta itd.
Iz mojih zapiskov vedo, da mi je pošiljal zavojčke domov in da sva imela dogovorjeno feifro; razen tega nahajajo različne opazke, ki si jih gospodje razlagajo po svojem razumu — vse to je podlaga velikega suma, ki se vspenja proti meni.
Priznavam, da mi je poslal mož nekaj zavojčkov, priznavam, da imava dogovorjeno šifro.
Na razne stavke, ki mi jih gospod komisar Uta zmagoslavno iz dnevnika —» grozne priče zoper mene —, dajam ali tudi ne dajam pojasnil. Kako bi jim mogla tako pojasniti svoje stališče, s katerega presojam tedanje mnoge moževe izjave, da m ne razumeli? Pretresa me vselej, kadar ml čita kak citat tega zapisnika, a vendar se pomirjujem, ko se nagiblje h koncu in ko končno poznam ves obseg te nesrečne
knjižice. Sedaj vsaj vem, kaj tam stoji, in se lahko branim.
Gre za šifro. No, pravim si, rada bi poznala tistega, ki bi dobil iz mene to-le mojo in mojega moža tajnost. Gospod komisar se trudi dovolj; da si mislim, kako me smatra za pošteno neumno. Proglašam mu torej, naj se ne trudi, iifre da mu ne povem.
Zakaj ne? Ker nočem. Zakaj nočem? Izjavljam, da imam svoj tajni znak zato, da mi lahko mož javlja, kje se nahaja, kakor se mu godi in p.; moja želja je bila, naj mi vselej javlja nevarnosti, v katerih se nahaja. Ta-le znak je važen samo zame, za gospodo je brez pomena, zato ga ne povem.
A zato, ker je brez pomena, baš zato jim
fa lahko povem, — meni gospod komisar, ravim zopet, da ne.
Tako se zabavamo. Končno je vprašal gospod komisar, ali ga tudi v Pragi ne povem, niti pred vojnim sodiščem? Hm, to ima biti strašilo zame. Odločno vztrajam ob svojem.
Gospod komisar je vprašal našega orožnika, če ima tukaj «Strafgcsetzbuch» in «Strat-prozess»? Da. Imeni teh dveh knjig dobro pomnim. Slike mi migajo pred očmi, ko lista komisar v njih in si izpisuje in sestavlja nekaj, dorazumevaje se o tem z nadporočaikom. Njegovo izborno razpoloženje prekipeva, čudim se, da si ne pripovedujeta pred menoj o <«dobrem lovu», ki so ga imeli pri nas. Nisem
sposobna definovati, kako gledata name. Slutim pa nekoliko že sedaj: izdajstvo, veleizdaja, tajen upor — vse to je bilo doslej zavito v meglo, z nejasnimi obrisi, in gospoda, ta-le dva razumnika, držita že za niti in kmalu odkrijeta kdove kako dalekosežno, senzacionalno tajnost. Kdo ve? In j*z seveda tudi vem, jaz moram vedeti, menda več nego onadva, zato je treba z menoj previdno postopati, vljudno, da me ne preplašita.
Po dovršenem izpraševanju ne morem baš reči, da bi se bil ta gospod mene loteval nekako posebno rafinovano ali vsaj bistro. Zvedela sem iz njegovih vprašanj vselej takoj, kam meri. K temu ni bilo mnogo treba. Bila bi se bila zasmejala, ko je vprašal: «Ali ste slišali, gospa, kdaj ime Masaryk?»
«Slišala, gospod komisar.«
«In kaj ste slišali o njem?»
«Ne več, ko drugi ljudje, morebiti še manj.»
«AK veste kaj o takozvani samejni organizaciji Čehov?»
«Da, vem toliko, kolikor se piše o tem v časopisju.* —
Podpisala sem protokol. Malo me je sram, da moram podpisati tako bedno stilizacijo, tako sramotno češčino.
Gospodje so odkii nato na pošto k telefonu, kamor so javili Že prsi, da se aora vzdrževati telefonska zvssa, dokler ne pridejo. Eden izmed detektivov je naročil telefonično avtomobil že prej
Tečaji:
Trst, dne 9. oktobra 1923.
Cosulich .......................
Dalmatin..................275
Gerolimfch ••»•«•..•*••*•,» 1105 Libera Triestina	390
Uoyd • • .............. • • . 1415
Ltissino •••••••«•#•«',,,,,, 550
Martinolich ................ • 133
Oceania •»•»•••t,,«,,,,,,, 1^8 Premuda	b 6~>
Trlpcovich	280
Ampelea	465
Cement Dslmatia	305
Cement Spalato •	225
Valuta na tržaškem trga.
Trst, dne 9. oktobra 1923. ogrske krone«	0"tl 0*13
avstrijske krone ......... 0.0310 0.03-^0
češkoslovaške krone....... 65.25 65-75
dinarji » .	25.60.— 25.00
leji	10.— 10.50
marke	za milijon 0 3	0 5
dolarji ............. 22— 22.10
francoski franki ( • • ...... 132.75 183.25
švicarski franki • • . ......393-— 396.—
angleški funti papirnati •••••• 100.30 105*50
prizfttafiičfte daljnoglede.
Prodam Ebulioscop sistem Vidal - Malli-gand, za ugotovitev gradacije vina, (z
jamstvom) L 140.—. Giusto Hirsch, ' autorizirani optik. Via (545)	Mazzini 36, Trst
ohištvo
Novi dohodi. Prodaja zajamčena.
50 spalnih sob, iz trdega, masivnega, bukovemu, jeseoovega, mahagonijevega, javorjevega, hruško vega lesa, močno vrsto, s psiho, s tremi zrcali. Brezkoakurenčne cene. Priporočljive za hotele ir> vile za letovišćarje.	-ih 6
Prodajajo se tuiii sob« »a euo os«bo.
M.STEHE11
Družba z O. z*
Via Geppa 17 - M Poniiana 1 (Piazza Stazieoe) M\ se za emfazo in m\\m na Mm.
hm goriška M ELIJA CUK u mRSCI
Piazza Cavour il. 9 naznanja tem potom slav. občinstvu, da jo. prejela zastopstvo najboljših fn svetov, šivalnih strojev
L¥ Lii L1 5- 1 ES«*™«**
•s =1
U» UL
ISU -K tŽ 2 ^ P ° s = « S -g =
v) <u n
O xj
4
nre-jv-c:	O U
— N-^3 0 > O-g O.JO '/1 "XI Us, - JI 3 G O ^ C> C
> rs
aSNaSa a""a
S« toplo priporoča KIJA <UX, sodni izvedencc Piazza Cavour 9.
©S^d	r: « o u -
m JOmiZ t/lbZ-^C")	O N Ji OL—4 >