S ev. 25; TRST, v soboto 9. septembra !9H Vcćej XXXVI «—« 11..JII IZHAJA VSAK DAN tadl nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Ste*, se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) y mnogih »obakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, St FViru, Postojni, SežRni, Nabrežini, Sv. Luciji. Tolminu. Ajdov-ičioi, Dornbergn itd Zastarele tte*. po (» nvć. (10 stot.) OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. »smrtnice, zahrale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lir-ta do 5 vrst 20 K, Vnaka cidaljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, naj-lu&nj pa 10 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se i/.ključno le upravi „Edinosti". Pta?tjJtfo in tciljfvo v Tr^iu. Glasilo političnega društva „Edinost'4 za Primorsko. „V edinosti je moč!" NAROČNINA ZNAŠA ix celo letn 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K ; na na- ročbe fcrtrz doposlane naročnine, se uprava ne ozira. K&roča'.c« n* nad^ijaks Ifdau)« „EDINOSTI' itant'. «a ettlo leto Kron S'20, za pol leta ik.i an 2 flO Vsi dopisi naj se pošiljajo un uredništvo fisw Nufranko- vana pisma se na sprejemajo in roitopisi se na vračajo. Na_očnino. og:ase in reklamacije je pošiljati oa upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Gaiatti 20 (Narodni do«), Izduj-teij in odgov mi urednik ŠTEFAN (lODIN A. Lastnik konsorcij li^ta „Edinost". - Natisnila Tiskaru« „td'noMt*. vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Gaiatti štev. 20. Pc$!no-*iranl!ni?nl ra?un 5tev, 841-652. TELFFC-M 5» 11-57 Vsi oni, ki so sodelovali v pisarnah pol. društva „Edinost" za ljudsko štetje v mestu in po okolici, so najnujneje vabljeni, da pridejo prav gotovo na zelo važen pogovor danes v soboto ob 3. uri popol. v „Slov. čitalnico" v „Nar. domu". BRZOJ/UJNE UE5T1. Cirilmetodova slavnost v Postojni. POSTOJNA 8. Današnja slavnost na korist zgradbe slovenske šole v Trstu je rpala najpovoljneje v vsakem pogledu. Na mnogih hišah so vihrale trobojnice. Na ve-seličnem prostoru hotela „pri Kroni" je vrvelo pisano življenje. Tržačani, meščani in okoličani so bili častno zastopani. Govor dr.a Rybara, ki je bil burno pozdravljen, je napravil globok utis. Vobče se je priznavalo vspešno delovanje tržaških Slovencev, važ-i.cst Trsta za ves narod in dolžnost, da podpiramo vsi tržaško Slovenstvo v njegovih bojih. Kakov je materijalni vspeh slav-nosti, ne vemo. Moralni pa je na vsak način najlepši. Velika Ciril-Metodova skupščina v Tržiču. LJUBLJANA 8. Pri veliki Ciril-Metodovi skupščini v Tržiču bo ob mogili družbenega mecena Pollaka govoril prof. dr. llešič. Cesar odpotoval iz Išla. IŠL 8. Cesar je danes ob 2.02 popo-ludne odpotoval v Schonbrunn. Sklicanje načelnikov klubov. DUNAJ 8. Ravnateljstvo pisarne drž. zbornice je po naloga predsednika dr. Syl-vestra sklicalo na posvetovanje načelnike klubov za petek 15. t. m. ob 11. uri pred- poludne. Velike vojaške vaje srbske vojske. BELIGRAD 8. V okolici Soko Banja se hodu sredi tega meseca vršile velike voj'a-š Kateri kongres pokličeta „Piccolo" in „Indipendente" na pomoč za opravičenje omenjene lumparije ?! PODLISTEK. Slovensko gledališče v Trstu, PiŠH Leon Dragutinovič. Gledališče je eden najvažnejših faktoijev v kij! urnem življenju naroda. Drugod uvidevno to vlade in narodi in ni ga gledališča, ki nc bi uživalo podpore merodajnih oblasti. Le pri nas je tudi v tem oziru izjema. Po-gie m) si naš jug. Ogrska vlada gotuvo ni Hijena Hrvatom in vendar se madjaron-sk.! vlada ne upa črtati obilne podpore, ki jo už'va zagrebško in oseško gledališče. Zagrebško gledališče ima do 160.000 K letne podpore. Ogromna vsota za take razmer- ! Oseško gledališče dobiva od zagrebške vlade 25.000 K, od mesta 10 000 K in ima tudi svoje Dodpornike, ki Drispevajo letno do 5000 K. Najslabše pa stoji ljubi ansko gledališče, kat^rj dobiva komaj 18 000 K podpore in sicer cd mesta 6.000 in cd dtž. odbora 12 000. Deželna podpora pa že več let izostaje in jo mesto samo subvencioniralo ljubljansko gledališče. To je pač požrtvovalna delo mesta kakih 40 000 prebivalcev. Vendar se nahaja ljubljansko gledališče j _____________ | vsake sezone v največih financijelnih nepri-, likah. Sicer se vedno najde modus, da se 1 polom prenaša na prihodnjo sezono, a za-! vodu te večne krize samo škodujejo. Toda, : vkljub vsem oviram napreduje ljubljansko gledališče od leta do leta. Beligrajsko kralj.-srbsko narodno gledališče uživa obilno podporo od kralja in vlade in je rešeno denarnih kriz. Hira pa na slabem vodstvu in političnem življenju Srbov. Kako pa je pri nas v Trstu? Lahko trdim, da smo edini zavod, ki ga vzdržuje narod sam v polnem smislu besede in na to dejstvo smo lahko ponosni. Naše malo gledališče se je dvignilo iz skromnih začetkov diletantizma ter prestopilo na pot prave umetnosti, da visoko dviga prapor narodne kulture. Hrepenjenje po čistem umetniškem užitku si je ustvarilo naš skromni Talijin hram. — Želja ljudstva, da z narodnega pozorišča čuje svoj lepi materini jezik, ta želja je dvignila naše gledališče na višino, na kateri stoji danes. Mnogo je storilo to malo gledališče v narodnem oziru, mnogi in mnogi nezavednež je prišel do narodne zavesti prav vsled vpliva gledališke predsta\e. Marsikedo. ki poprej ni nikdar zahajal v „Narodni dom", danes prisostvuje našim predstavam. Naj le povem malo epirodo, ki se je doigrala v mi-noli sezoni na premijeri „Valčkovega čara". Prišel je neki okoličan k blagajni in zahteval v laškem jeziku vstopnico. A ko mu je blagajnik odvrnil, da se tukaj ne govori laško, je zahteval vstopnico v slovenskem jeziku. Vsprejemši karto, je vprašal nekega gospoda na stopnicah, kje da je gledišč e ? Ta mož torej ni bil še nikdar prej v „Narodnem domu". In koliko je še takih ? Mari ta dogodek ne ilustrira dovolj jasno velikanske potrebe in pomena slovenskega gledališča v Trstu ? ! V tem velikem trgovskem mestu, kjer smo si tako daleč drug od druzega, je naravnost potrebno, da se vsaj vsakih osem dni enkrat shajamo, da z domačega odra čujemo sladko materinsko govorico, da se navdušujemo zanjo in si pridobivamo nove vspodbuje za nadaljno borbo. Slovensko gledališče v Trstu mora stremiti za tem, da osredotoči vso kulturno življenje tržaških Slovencev; ono mora postati središčem našega kulturnega življenja! Domači pisatelji naj bi pisaii igre iz domačega življenja ; te igre naj bi se najskrbneje uprizarjale na domačem odru, z našimi skromnimi domačimi igralci! Letošnjo sezono bomo delovali na to, da uprizorimo kolikor možno več slovenskih iger. Na popoludanskih predstavah pride na vrsto ciklus slovenskih avtorjev in bodo te predstave prave ljudske predstave. Italija in maroško vprašanje. O priliki spora, ki je nastal med Nemčijo in Francijo zbog maroškega vprašanja, se pojavljajo tudi v enem delu italijanskega časopisja glasovi, ki zahtevajo, da se Italija za to, kar dobi Francija v Maroku oškoduje v Tripolisu, ki je pa last Turčije. No nek italijanski državnik, ki pa želi, da ostane njegovo ime tajno, je izjavil napram dopisniku nekega pariškega lista, da Italija nma nikake pravice zahtevati kakih kompenzacij zbog Maroka, ker je Francija v maroškem vprašanju postopala popolnoma v smislu algeciraškega dogovora. Poleg tega je — tako je rekel omenjeni anonimni italijanski državnik — Tripolis last Turčije, ki razpolaga z enim miljonom vojakov in močnimi prijatelji. Iz omenjene izjave se torej vidi, da je za Italijo grozdje prekislo. Miiijon vojakov, katere zamore postaviti Turčija na noge, je pač močneji argument nego vse d'ugo. Če so jo Italijani dobili po grbi celo v Abe-sinij', bi jo dobili toliko bolj v Tripolisu, ker je Italija imela v Abesiniji posla le z neorganizirano in slabo oboroženo Meneli-kovo vojsko, dočim bi imela v Tripolisu posla s tursko armado, ki se pri vseh svojih pomanjkljivostih more vendar meriti z italijansko glede oboroženja, a jo gotovo nadkri-ljuje glede kvalitete vojakov. To vedo pač tudi italijanski državnik', ki si zato mislijo, da pač ne bi bilo dobro iti še v Tripolis po kako blamažo. Kako pa sodijo v Turčiji o teh pojavih italijanskega šovinizma in megalomanije, nam pove najboljše sledeča brzojavka: CARIGRAD 8. Turško časopisje razpravlja živahno vesti, ki so jih prinesli listi o namerah Italije v zvezi z maroškim vprašanjem. „Sabah" piše: Naj bo vprašanje kakor hoče, Italija nikakor ne bi bila opravičena kršiti pravice tretje države". „Allemdar" pravi, da bi kakoršnibilo dogovori, ki bi se jih napravilo brez privoljenja porte, ne imeli nikake veljave". List svari tudi italijanske državnike pred namero, da bi v zadevi tripolitanskega vprašanja stopili v dogovor direktno s Turčijo, ker bi to motilo prijateljske •odnošaje med Turčijo in Italijo._ Maroško vprašanje. Nemško-francoska pogajanja. Nemška vlada je odklonila zadnje francoske predloge ter stavila svoje protipredloge. Sedaj se torej pričakuje odgovor francoske vlade na nemške predloge. Nemško časopisje pravi, da gre pri vsem tem vprašanju za kupčijo, ki predstavlja ogromno vrednost, zbog česar se tudi ni možno kar naenkrat zjediniti glede cene. V glavnem pa gre za „vprašanje odprtih vrat" (svobodna kupčija) in „varstvo gospodarskih interesov Nemčije v Maroku" in vprašanje odškodnine, ki jo dobi Nemčija v Kongu, zato, da pusti Franciji prosto roko v Maroku. Berolinska „Post" javlja, da upajo v merodajnih nemških krogih, da bo Francija kljubu temu, da je Nemčija odklonila francoske predloge, privolila v daljne koncesije. Predlogi, ki jih je stavila Nemčija, da so nevsprejemljivi. Ako je ta vest resnična in Francija ne bo odnehala, ostane samo ena rešitev, namreč rešitev z orožjem. No, splošno mnenje K popoludanskim predstavam lahko zahajajo razni uslužbenci in okoličani, ki zvečer ne morejo, ker lahko računajo, da bodo ob 8. uri že doma. Dobra gledališka predstava je najboljši agitator za slovensko stvar. Živa beseda deluje bolj nego marsikateri uvodni članek. Večkrat je čuti od raznih strani: „Eh, ko bi le imeli drug oder!" Tudi s takimi vzdihi bi morali enkrat prenehati. Kajti če resno preudarimo — naš oder ni ravno tako majhen. Koliko gledališč je, ki bi bila vesela, če bi imeli tak oder ! Poglejmo si eno najvažntjših nemških gledališč, monakovsko umetniško gledališče, v katerem so z največim uspehom uprizarjali Fausta, Hamleta in druge klasične igre — ali mar mislite, da je ta oder večji od našega ? Bog obvaruj. Monakovski oder ima 6 m širokosti in 5 m globočine, naš pa je vsaj za pol metra širši in globeji. Puhtimo ta premislek in bodimo veseli, da imamo to kar je in bodimo na to ponosni, ker če tudi je majhno, naše je. Hvaležni moramo pač biti tržaški hranilnici in posojilnici. Ta nam je zgradila ta majhni Talijin hram, ki se s časom razvije v veliko ponosno gledališče. Delujmo pač na tem, da dobimo nekega dne zasebno gledališče, ki bo na ponos ne samo tržaških Slovencev, temveč tudi celega mesta. A do Stran JI. »EDINOST« št. 251. V Trstu, dne 9, septemora 1911 obveščenih krogov je, da se bodo pogajanj sicer vlekla še na dolgo in široko, da pa ista dovedejo konečno vendarle do mirne rtšitve. PARIZ 8. Minister za unanje stvari de Selves se je po včerajšnjem ministerskem svetu v stvari francosko-nemšk h pogajanj izrazi! nasproti nekemu sotrudniku „Matina", da se treba v sedanjem trenotku varovati toliko pred smehljajočim optimizmom kolikor pred pretiranim pesimizmom. Po njegovem mnenju utegnejo trajati v Berolinu zapričeta pogajanja še dolgo. LONDON 8. Iz Berolina došie vesti potrjujejo, da Nemčija ne odkloni kar naravnost francoskih predlogov, marveč da stavi nove predloge. Francijo svarijo, naj ne popušča, kajti Franciji bi utegnilo silno škodovati, ako bi privolila Nemčiji v Maroku velikih gospodarskih koncesij. DUNAJ 7. V tukajšnjih diplomatičnih krogih govorijo, da privedejo berolinska pogajanja Konečno do ugodnih vspehov, čeprav bo trajalo še dolgo, preden bodo dovršena pogajanja. Vojna panika v Alzaciji in Lotaringiji. BEROLIN 7. „Morgenposti" poročajo iz Strassburga: Govorice o predstoječi vojni so se razširjale tudi danes. V Lotaringiji so vsled tega ljudje navalili na hranilnico in zahtevali nazaj svoje uloge. Hranilnica je izplačala vso gotovino in vse reserve v znesku 2 milijona mark. V lotarinškem indu-strijalnem okraju se ne govori o drugem, kakor o navodni predstoječi vojni. Govori se tudi, da je bilo kar čez noč aretiranih več inozemcev. V drugih krajih strašijo Italijane, ki so tam zaposleni, da bodo morali opravljati prisilna dela. Te govorice utrja še dejstvo, da je bilo odposlanih z dežele več batalijonov vojakov, ki so pa v resnici bili odposlani z dežele, ker primanjkuje tamkaj vode. V domačih trgovinah se pritožujejo nemški uslužbenci, da njihovi gospodarji sedaj drugače postopajo ž njimi. poroča, da pro-ministra osebne le za imenovanje ampak tudi za Monarhistična revolucija v Portugalu. Glasom vesti iz Portugalske tam republika še nikakor ni utrjena. Prihajale so iz te najmlajše republike opetovane vesti, na podlagi katerih se je moglo sklepati, da ima odstavljeni kralj Manuel in monarhična ideja še vedno pristašev v deželi. Več malih uporov je bilo sicer udušenih že v kali, a kljubu temu se je ob severni meji na španski strani nabrala precejšna monarhična armada, ki je udrla v deželo in ki je sedaj na pohodu proti mestoma Brega in Oporto. — Monarhisti da so dobro oboroženi, ter imajo dobro artilerijo in močno kavalerijo. Ker je Severna Portugalska monarhična in južna republikanska, utegne priti do meščanske vojne, ako se vladi ne posreči takoj poraziti upadlo monarhično armado. Dnevne vesti. Češko-nemška pogajanja. Iz Prage poročajo: Namestnik knez Thun je imel v četrtek razgovor z deželnimi odbornikom dr. Škardo, kateremu je razložil podlago predstojeće spravne akcije v vseh podrobnostih njegovih načrtov. Dr. Škarda je vzel pojasnila namestnika na znanje in je izjavil, da jih predloži v razpravo posamičnim de-želnozborskim strankam. — Govori se, da obišče prihodnjo sredo ministerski predsednik baron Gautsch namestnika kneza Thuna. Odstop vojnega ministra Schonaicha. Glasom poročil z Dunaja bi imela pasti danes odločitev glede odstopa vojnega ministra generala Schonaicha, ki pride danes v avdijenco k cesarju. „Vossische Zeitung" poroča z Dunaja, da je Schonaich podal demisijo že dne 4. maja, ko se je napetost med njim in prestolonaslednikom poojstrila. Isti list poroča, da provzroči odstop vojnega tedaj zadovoljujmo se s skromno hišico, ki jo imamo. Prepričan sem, da tudi ta čas ni daleč, ko se začne resno misliti na zgradbo velikega gledališkega poslopja v Trstu. Gornji pomislek sem skušal že v lanski sezoni odpraviti, in prašam ali je pri „Beneškem trgovcu*4 ali pa pri kralju Harlekinu kdo zapazil, da je oder premajhen ? Za salonske igre, burke in meščanske drame pa je naravnost potreben majhen oder že zaradi intimnosti igre. Pri malem odru vlada med igralci in občinstvom veliko boljši kontakt ki se izgubi, če je oder prevelik. Pa tudi naše operete niso pogrešale velikega odra. Kar nam pač manjka, so dekoracije, dobre stilizirane dekoracije, z dobro perspektivo, lahka zamenjava, globokost odra. Tudi v tem oziru se je letos marsikaj spremenilo. Dramatično društvo je namreč dalo preslikati ves oder. Vse dekoracije v letošnji sezoni bodo torej nove in priznati moram, da so nekatere izvedene z umetniškim okusom. Tudi se je prejšnjih let čulo, da spremembe predolgo trpijo, ena je baje trpela pred leti celo 45 minut. Tudi za to se je preskrbelo. Danes se spremeni lahko ves oder v 2 do 6 minutah. Lanske sezone so se tudi v tem času vršile. Torej so odpravljeni vsi ti pomisleki. Ostane mi še, da kaj spregovorim o repertoarju in o gmotnem uspehu slovenskega gledališča. ministra obema vladama strijski — težave. Od druge strani se vzroča vprašanje novega težkoče, ker se ne gre novega vojnega ministra, spopolnitev mnogih drugih visokih mest v vojnem ministerstvu. Ob enem pride tudi — kakor že javljeno — do prememb v vodstvu generalnega štaba, a te spremembe se izvrše pozneje. Kardinal Puzyna na smrtni postelji. Iz Krakova poročajo, da je kiakovski knezo-škof kardinal Puzyna na smrtni postelji. Kakor je znano, je kardinal Puzyna prejel od cesarja Frana Josipa nalog, da vloži v zadnjem konklavu veto proti izvolitvi kardinala Rampolle. Mož si je pridobil s tem pač žalostno slavo. Zaroka srbskega prestolonaslednika. Iz Belegagrada poročajo: Tukaj se širi vest, da se prestolonaslednik Aleksander na jesen poroči z najstarejo hčerjo ruskega carja, princesinjo Olgo. Od kompetentne strani dementujejo to vest. Poseti kralja Petra na evropskih dvorih. Z Dunaja poročajo: Začetkom oktobra namerava srbski kralj Peter napraviti svoj obisk na Dunaju, ki je bil odgodjen pred nekoliko meseci. Z Dunaja se poda baje v Pariz, kjer je bil tudi radi tragične smrti ministra Berteauxa odpovedan obisk. Medtem se vrše že tudi pogajanja z nemškim dvorom glede poseta kralja Petra v Berolinu. Bismarkova sablja in roka. V Arternu na Saškem je v soboto iz roke Bismarko-vega kipa, ki se nahaja pred občinsko palačo, padla velika sablja; kmalo potem je padla tudi roka. Brumne duše spravljajo to v zvezo z obletnico bitke pri Sedanu, ki je bila isti dan in v zvezo z nemško-maroškim prepirom. Domače vesti. Sekciji za revizijo ljudskega štetja i sta: v šoli Via Fontana, uhod ul. S. Francesco d' Assisi. Telovadnica v pritličju, za sledeče mestne okraje: III. Novo mesto, IV. Bariera Nuova, VI. Sv. Jakob. Nadalje za predmestja : Barkovlje, Greta, Kolonja, Rojan, Vrdela, Lonjer, Škorklja in vsa Zgornja okolica. V šoli Piazza Lipsia, pritličje, desno, za mestne okraje : I. Sv. Vid, II. Staro mesto, V. Bariera Vecchia. Nadalje za predmestja: Kjadin, Kjarbola Zg., Rocol, Skedenj, S. M. M. Sp., S. M. M. Zg. Ponavljamo vnovič in najnujneje poziv do vseh, ki bodo pozvani na ti sekciji, naj govore tam izključno slovenski, ker je to najvažnejše z ozirom na dejstvo, da se vrši rev zija izključno le za določitev občevalnega jezika. Revizija ljudskega štetja. Dan za dnevom dobivamo nebroj pisem, v katerih se naši ljudje pritožujejo, da so bili napravljeni za Italijane. Mi vseh teh dopisov in pritožb pri najboljši volji ne moremo objavljati, ker bi potem v listu sploh ne imeii prostora za drugo. Mi torej ne moremo drugo, kakor priporočiti -našim ljudem, naj se gredo prepričati če so vpisani za Slovence in v nasprotnem slučaju zahtevati, da se popravi naznanilnica. Dana nam je prilika, da magistratove lumparije popravimo. Glejmo torej, da storimo za sedaj vsi vsak svojo dolžnost, a obračun z magistratom si pridržimo na pozneje! Položaj poštnih uslužbencev. — Iz krogov poštnih uslužbencev smo prejeli: V cenjem listu „Edinost" Štev. 249 od 7. sept. 1011. ste cenjeni urednik omenili zahteve avstrijskih železničarjev; njih položaj je tak, da se isti kakor se zdi, pripravljajo na naj-skrajneje sredstvo za dosego zboljšanja svojega žalostnega položaja. In res se za jesen pripravljajo reči, ki bodo gotove faktorje zelo iznenadile. A cenjeni g. urednik, še veliko žalostneji je položaj onih najbolj zatiranih državnih stradarjev v Avstriji, in to so c. kr. (kakšna ironija) poštni uslužbenci. Naša centralna „Zveza" na Dunaju, kakor tudi vse krajne skupine cele Avstrije, vlagajo že leto za letom prošnje in peticije na trgovinsko minist. kakor tudi na generalno ravnateljstvo pošte in brzojava na Dunaju. , ali vse zastonj. Toliko peticij smo že poslali ! na Dunaj v teh letih, da bi slavna vlada v . Trstu žnjimi mogla zasuti precejšen del morja. Ali mera našega trpljenja je polna. — Dovolj je prošenj, dovolj klečeplaziva, dovolj stradanja nas vseh, in naših revnih družin. V mesecu avgustu, ko je zborovala naša „Zveza" na Dunaju, bila je pri c. k. trg. ministrstvu deputacija s prošnjo, da se vendar enkrat uredijo naše plače, da bomo res to kar smo, c. kr. uslužbenci, in ne c. kr. stradarji, da se ne bomo sramovali nositi naslova c. kr. kakor se sramujemo do sedaj, ko bomo proti draginji in pri tej „sijajni" plači (začetna plača takega c. kr. avstrijskega stradarja znaša namreč 66 kron 66 stot. mesečno), kmalo primorani začeti pošiljati naše žene in otroke v sirotišnico. Ali slavno ministrstvo nam je na usta našega velikega prijatelja, gen. pošt. ravnatelja viteza Jauregga na vse točke odgovorilo, da se ne more nič storiti. Tako nam ne preostaje druzega, kakor v družbi z našimi tovariši trpini železničarji poseči po skrajnem sredstvu, ki nam je po postavi — ogrski in av- na razpolago. — Poštni, uslužbenci cele se trudi, da izpade ta slavnost čim sj. Avstrije se pripravljajo na odločilen korak! jajnejše. za dosego zboljšanja svojega žalostnega položaja, pa naj bo to gospodujočim faktorjem po volji ali ne. — Slavna vlada naj nikar ne misli, da nas najde nepripravljene kakor pred dvema letoma. Dogodki ki utegnejo priti, bi mogli zadati silen udarec vsej avstrijski splošnosti in poklicani faktorji naj pravočasno preprečijo eventuelne dogodke z edinim sredstvom — z zboljšanjem našega žalostnega položaja, kajti dogodke, ki se znajo odigrati, nam silita v roke obup in lakota, ki sta močnejša kot puške in ba- Vspored je spremenjen v toliko, da no zbirališče že ob 2. uri popol. v prostorih „Kons. društva". Točno ob 3. uri odhod na veselični prostor. Slovani! Dan 17. septembra bodi zabeležen zlatimi črkami v naši zgodovini! Oddaja kolodvorske restavracije v Kanfanaru. V postaji Kanfanar se odda s dec., ozir. že tudi s 1. novembrom t. 1., če se dotlej najde pripraven prosilec, kolodvorska restavracija. Tozadevne, in primerno kolkovane pr joneti in zakrkneni birokratizem naših dr- Šnje z navedbo ponuđene letne najemščint je žavnikov. Sedaj je še čas, oni ki se jih tiče ~ J ~ naj premišljujejo, a ne na dolgo kakor je njih navada, leta in leta, kajti zna prekipeti. Mera je polna. Pozor Škedenjci! Iz Škednja nam pišejo : Govori se, da leži na škedenjski poŠti že več dni okolo 500 pozivnic od vladne revizijske sekcije za ljudsko Štetje, ki še niso dostavljene naslovljencem in zato se le ti tudi seveda ne morejo odzvati vabilu. Vzrok temu je menda novi pismonoša, ki ne pozna ne kraja ne ljudi. C. kr. poštnemu in brzojavnemu ravnateljstvu na znanje. Dne 6. t. m. ob 2*30 pop. je bila oddana v Tolminu za Solkan brzojavka, ki je bila dostavljena naslovniku šele naslednjega dne ob 8 40 pred-poludne. Peš bi človek prišel v tem času dvakrat iz Tolmina v Solkan in nazaj! To je pač tako kričeč slučaj, da treba krivca odločno kaznovati. Anarhija na škedenjski pošti. Pred 14 dnevi je obolel glavni pismonoša v Skednju. Od tistega časa vlada na pošti v Škednji prava pravcata anarhija. Na stotine in stotine pisem, ki prihajajo dnevno v Skedenj - jih raznese samo mali del. Druga ostala pisma leže na pošti po več dni nedotaknjena. Kakor je bilo omenjeno že v včerajšnji poslati c. kr. državno-železnlŠkemu ravnateljstvu v Trstu. Členi odbora, ki ima v oskrbi zastavo bivšega društva „Kolo", so vabljeni na važno posvetovanje danes v soboto ob 9. uri zvečer v ul. Giorgio Galatti 18. Trgovskim uslužbencem se naznanja, da se vrši jutri v nedeljo dne 10. t. m. točno ob 10. uri sestanek v prostorih „Trgovsko izobraž. društva" ulica sv. Frančiška št. 2 I., na katerem se bo razpravljalo o potrebi organizacije in izobrazbe trgovskii, uslužbencev. Dolžnost vsakega trg. uslužbenca je, da pride na ta sestanek, kajti na uresničenj naših želja smemo le takrat upati, ako r s bo obilo. — Na dnevnem redu so tudi dru^e važne točke. Zato pridite vsi gotovo! Ustanovni občni zbor podružnice družbe sv. C. in M. Trst IV. (Za Škorkljo in Belvedere) se bo vršil v nedeljo 17. t. m. ob 10. uri predpol. v prostorih gostilne NDO v ulici Carradori Št. 18. Slovenci, ki prebivate v imenovanih okrajih, pristopite v velikem številu našemu obrambenemu dru- štvu, katero edino more rešiti našo mladin veliki industrijelni kraj — se Rodoljubi agitirajte! Pripravljalni odbor. Poroke, rojstva ij umrljivost. Od 27. avgusta do 2. septembra se je v tržaški občini poročilo 40 parov. Rodilo se je 121 Edinosti", leže na škedenjski pošti tudi j otrok, to je 68 moških in 53 žensk ; od t nedostavljenih več stotin pozivnic za revizijo j 26 nezakonskih. Umrlo je 97 oseb, in sicer ljudskega štetja. Vse te pozivnice spe na; 53 moških in 44 žensk; od teh 32 izpod pošti spanje pravičnega in čakajo večnega j enega leta. rešenja. Za vse te škandalozne nedostatke j Direktna zveza Trst-Pariz. Iz Dun . ne zadene nobena krivda gospe poštne ; nam poročajo dne 7. t. m. V interesu nu->. upraviteljice in ne pismonošev, pač pa j narodnega potovalnega prometa preko Tis a poštno upaavo, ker ne poskrbi dovolj zmož- j začne dne 1. oktobra t. I. voziti med P. nih moči, za takojšnjo dostavo pisem na j rizom in Trstom nov brzovlak. Ta brzovhk dom. Zato poživljamo poštno ravnateljstvo, i bo imel tako urejen čas dohoda v Trst, da da nemudoma in brez odloga odpravi to j bo imel direktno zvezo s parnlki v Dalma-anarhijo, ki ne dela nobene časti točnemu ; cijo, Aleksandrijo in Carigrad. Novi brzov! k in rednemu poslovanju naše pošte! j bo za sedaj vozil trikrat na teden in sicer Kolinsky. ] bo odhajal iz Parizn ob ponedeljkih, četrtkih Povodom ljudskega štetja so magi- in sobotah, ter iz Trsta ob sobotah, torki stratni komisarji na razne načine hrustali četrtkih. Vlak bo vozil skozi Ture in južn Slovence. Je mnogo slučajev, ko so brez Nemčijo, ter bo odhajal iz Trsta ob 630 sledi izginile naznanilnice, je tudi slučajev, ko zvečer, ter prišel v Pariz ob 9 20 zvečer Iz Pariza bo odhajal ob 9. zjutraj in pride v Trst naslednjega dne opoludne. Ta brz< vlak bo nosil naslov: „Turski ekspres- in so slovenski izpolnjene naznanilnice uničili in napravili nove, seveda italijanske, ali niso prepisali v iste vseh oseb. Tako nam poročajo, da je neki vdovi, Slovenki, ki biva v ulici Media, bila napravljena slovenska naznanilnica, v kateri sia bili upisane ona in njena 20-Ietna nečakinja, ki biva pri njej. Udova je lastnoročno podpisala naznanilnico. Ko je pred par dnevi v njenem imenu oseba, ki je bila svoječasno izpolnila naznanilnico, bo imel direktne vozove I. in II. razreda. Tržaška mala kronska. Maščevanje odpuščenega delavca. Pod tem naslovom smo priobčili v številki minule nedelje, da je bil 26 letni težak Mi-šla na sekcijo na Lipskem trgu, ni našla več ! hael Madon, stanujoč v Rojanu 17, uslužnen izvirne naznanilnice, pač pa italijansko s j pri tvrdki Truden, odpuščen radi tatvine i ponarejenim podpisom, ali glej, v tej novi j da se je potem maščeval radi tega s ter, naznanilnici je bila vpisana samo omenjena i da je naklestil magazinerja Karla Debev. vdova, njena nečakinja je kar izginila. Je Omenjeni Mihael Madon je prišel v n sicer samo ena slovenska oseba manje, ali uredništvo in nas prosil, naj poprav :: dotični „komisar" si je menda pri tem mislil | omenjeno notico v toliko, da ni res, da i „Zrno do zrna ... bil odpuščen iz službe radi tatvine. „Bahati Triještini". Z osobitim ve- Aretiran radi goljufije. Sinoči je seljem vzamem na znanje, da g. M a r i o; aretiran 23-letni mornar Marij Seghć iz Min i u s, — za me še vedno Carneade, j Splita, ker je pred 9 meseci v kavarni — pridno čita „Edinost", vendar, na nje-[ „Fedel Triestino" dal nekemu Feliksu Delu i govem dementiju v včerajšnji „E.a, moram ; izmenjati ponarejen bankovec za 20 do!ar> odgovoriti: da je resnica le to, kar sem o Deluna mu je odštel ekvivalent v avstiijss a teh „bahatih Triještinih" pisal v torkovi (kronah, številki. Gosp Minius govori o „grdem rav- Ukradel zlato uro. Gospodu Ferdinandu Braun, stan. v ul. Giulia št. 5, je bila ukradena včeraj zlata ura z verižico, vredna 300 K. Uro je ukradel Viljem nanju o s o b j a" (železničarjev) in o svojem „mirnem protestu" kar pa trdim : če bi namesto g. Miniusa (to je menda oni, ki je j Mett>er™star T9 ~ let 'iz Trsta*" stan." v imel kolesarsko obleko?) in onega starej-; Rj tti štev 13> 7ato so ga spraviU v šega gospoda bila dva blovenca in če bi j -p ®r namesto onega postajenačelnika in vsluž- j J04-Ietni mož prišel z Dunaja peš bencev bili drugi, laski uradniki, bi se slo-I Ro5ert Srymanski, star 104 leta, doma venski „protestanti" danes morali braniti j Krakova, je sinoči peš dospel z Dunaja v radi prestopka po § 312 k. z Trst potova! je z Dunaja osem dni. I m i Sicer pa če g. postajenačelnik v Prva- je seboj nek0liko denarja. Rekel je, d « v čini in tamošnji zel. vsluzbenci nimajo nič|pri§d v Trst> da poiZve tukaj v Trstu, ; ii še živi neka njegova sorodnica. — proti gg. „mirnim izletnikom" — je to stvar ukusa, ki me ne zanima. J. Ciril-Metodova veselica na Prošeku. Kakor že javljeno, priredi 10. t. m. ob 4. in pol pop. podružnica sv. Cirila in Metoda na Prošeku veselico v dvorani g. Dragotina Starec. Iz prijaznosti boste sodelovali pevski društvi „Danica" s Kontovelja in „Hajdrih" s Prošeka. Igrala se bo enodejanka „Dr. Hribar". Po končanem vsporedu bo ples do polnoči ter prodajanje raznih jestvin v prid družbi. Podružnica na Prošeku je ustanovljena letos in zaveda se, da treba njeni materi glavni družbi pomoči z gmotnimi sredstvi, da zamore tudi pri nas na ogroženem ozemlju reševati našo deco. Bratje okoličani, sosedje bližnjih občin, prihitite na Prosek, da moralno in gmotno pomorete mladi podružnici. Dan 10. septembra bodi dan podružnice na Prošeku! Ne pozabite, da bo v nedeljo dne 17. t m. veljka slavnost 10 letnice in ^razvitja bile tam internirane zastave Št. Jakobške Čitalnice. — Čitalnica kolere. Ker je bil mož popolnoma onemogel, ga je redar odvedel v mestno bolnišnico. Ogljufal ga pri igri. Josip Milic ii Sušaka, postopač, je bil sinoči aretira r, ker je zvabil v neko kavarno Hieronima R u ija, da je tam ž njim igral z zaznamovanimi kartami ter ga ogoljufal za 15 K. V uradu obolel. V Četrtek je 32-let-nemu poštnemu uradniku prišlo nakrat slabo v uradu. Zdravniška postaja ga je spravili v mestno bolnišnieo. Solnčarica je v četrtek ob 1. uri pop. zadela 62-Ietnega klavca v mestni klavnici, Petra Ciliego, stan. v ul. della Guardia 13. Prvo pomoč mu je nudil zdravnik z rešilne postaje, ki je dal potem Ciliego spraviti na njegov dom. Zdravstvene vesti. Iz MagdaltrsVe bolnišnice so odpuščene zadnje osebe, ki r£di sumljivih zn;k>v V Trstu, dne 9 septembra 15*11. Se o ženi, KI Je bilo aretirano, Ker le naročila umor. „Pepi stramazzer". Po dolgem trudu se je včeraj popoludne •posrečilo našemu poročevalcu, da je vendar iztaknil „Pepeta stramazzerja", onega, namreč, ki ga je imel Ivan Capponi zadušiti po naročilu Helene Zitz, katera poslednja je bila, kakor smo že včeraj poročali, radi tega naročila aretovana še v torek zvečer. A še večji trud, nego z iskanjem „Pepeta", je imel naš poročevalec s tem, da je od njega kaj izvedel. Naš poročevalec je našel moža v neki gostilni v ulici Valdirivo. Mož je dremal sede pri neki mizi. Ko je naš poročevalec prisedel k njemu, se je zdramil, ker mu ni bilo nič kaj všeč. No, ko je mož zvedel, da ima opraviti s poročevalcem „Edinosti", je postal nekoliko prijaznejši, ker je zaveden Slovenec in čitatelj našega lista. Vendar se pa ni hotel nikakor spustiti v pogovor o stvari sami. Le s težavo je naš poročevalec izvedel od njega, da je Josip Špacal, doma iz Kostanjevice na Krasu, da je ravno predvčerajšnjim, v sredo, praznoval svoj 70. rojstni dan. Čuden slučaj: prva stvar, ki jo je izvedel v jutro svojega 70. rojstnega dne, je bila ta, da mu je bila ravno za ono noč namenjena smrt. Dalje je še — malo po malo — povedal, da je v drugič vdovec, da ima po svoji prvi ženi sina in hčer. Druzega pa ni mogel naš poročevalec spraviti iz njega, dasiravno se je trudil na vse kriplje, da bi ga pregovoril. Slednjič, ko je naš poročevalec že vstal in se poslavljal, je Špacal rekel: — No, naj pa bo ! Vam bom pa povedal. In mož je na to začel pripovedovati: „Jaz sem v Trstu od leta 1899. Kakor sem že povedal, sem doma iz Kostanjevice na Krasu, a sedaj imam domovinsko pravico tu v Trstu. V Kostanjevici imam hišico in kos zemljišča, a hišica je podrta in vse skupaj ni vredno 600 K. Prva moja žena, Marija rojena Godnik, je umrla meseca junija 1. 1898 v Kostanjevici. Leto potem sem prišel v Trst. Tu imam 27-letnega sina Franca, ki je oženjen in je voznik nekje v Rojanu, dočim je njegova žena v neki ljudski kuhinji pri sv. Jakobu. Moja hči Alojzija poročena Lazar, je stara 36 let in biva v Bukovici pri Renčah. Tu v Trstu sem pomagal delati mojemu bratu Antonu, ki je žimničar. Radi tega so mi nadeli priimek „Stramazzer", dasi se jaz nisem nikdar učil tega rokodelstva. Dne 2. februvarija I. 1908 sem se v drugič oženil z Ivanko rojeno Semič, ki je bila doma iz Gradišča pri Ajdovščini. Reva je umrla lani na dan sv. Justa, torej pred 10 meseci. Ko mi je žena umrla sem šel stanovat na Greto št. 12, k nekemu Milanču. Pred 4 meseci sem spoznal Heleno Zitz, in sicer potom neke gostilniške kuharice. Da se mu prikupi, mu je ona takoj, ko sta prvikrat, govorila, povedala, da ima dve srečki, ki da sta vredni skupno 80 kron. Prosila ga je obenem, naj ji on vzame ti dve srečki v shrambo. Ko sta čez nekaj dni govorila drugič skupaj, mu je ona povedala, da je ločena cd svojega moža in mu rekla: — Vi ste sami, jaz sama, ne bi Ii bilo bolje, da greva skupaj ? To dogovarjanje med njima je trajalo mesec dni, a dne 10. junija t. I. je on prepeljal vse svoje pohištvo v njeno stanovanje v Škorkljo št. 706, in se tam nastanil. Se pred tem jej je pa posodil enkrat 20, a drugikrat 70 kron, torej vsega skupaj 90 kron. Že tretji dan potem, ko je bil pri njej — bila je nedelja —, ko se je on preoblačil, so prišli k njemu trije moški: eden izmed njih je soprog Helenine nečakinje, ostalih dveh pa Špacal ne pozna. Ko jih je on vprašal, po kaj da so prišli, so mu povedali, da jih je dala Helena pozvati, a da sami ne vedo zakaj Kmala na to je pa prišla Helena sama in prinesla nekoliko sira, nekoliko salama in poldrugi liter vina. Razložila je vse to po mizi in povabila njega in one tri, naj prisedejo. Oni trije so jo na to vprašali, čemu da jih je pozvala, a ona jim je povedala, da zato, da bodo priče pri neki važni stvari. Na to je pa njemu Spacalu rekla naj napravi žnjo pogodbo, da mu bo ona do njegove smrti oskrbovala hrano, obleko in stanovanje, a on da se proti temu zaveže, da po svoji smrti zapusti njej vse svoje premično in nepremično premoženje. Po kratkem premišljevanju je on privolil v to, a soprog Helenine nečakinje je napravil neki spis, na katerega se je on podkrižal, ker ne zna ne pisati ne čitati. Od tedaj je pa ona vsaki dan slabše in grše ravnala žnjim. Dajala mu je za hrano le po 40 vinarjev na dan. Vsled tega je moral zadnje dni meseca junija celo prodati eno rjuho svoje pokojne žene: prodal jo je svoji sestri Mariji poročeni Boni-vento za K 2 40. Ona, Helena, mu je pokradla mnogo njegovih stvari; vkradla mu je celo obleko njegove pokojne žene in mnogo rjuh. Radi tega se je na sv. Petra in Pavla dan spri žnjo. Vprašal jo je namreč, kje da so rjuhe in druge stvari. Ona in njena ne- »EDINOSTc a*. 251. Stran ID čakinja Antonietta sta radi tega skočile nanj, češ, da ja dolži tatvine. Niena nečakinja ga je hotela celo vdariti. Ko je Antonieta odšla, je Helena še dalje vpila nad njim in je slednjič raztrgala neki papir rekši, da je raztrgala pogodbo; a Spacal ne ve povedati, če je bil oni papir res ona pogodba. Ona je bila jako zadolžena, celo na najemnini za prodajalnico zelenjadi je dolgovala 2 meseca. V torek je Špacal z bratom Antonom delal pri Sv. Ani. Zvečer je prišel domov ob 9. uri. Ker nje še ni bilo domov, ni mogel v hišo ter je čakal zunaj do polnoči. Čudno se mu je zdalo, da je ni. Slednjič se je naveličal čakati in se je vrnil v mesto. Šel je v kavarno „Universo" in tam ostal do 3. ure zjutraj. Ko se je povrnil ob 3 uri in pol domov, Helene še ni bilo. Poklical je hišno gospodinjo in jo vprašal, če ima morda ona kak ključ, ki bi odprl njegovo stanovanje. Dobil se je tak ključ in šel je spat. Ni bil pa še zaspal, ko je nekdo potrkal. On je mislil, da je Helena ter je šel odpret, a mesto nje je bil redar ki mu je velel, da mora ob 9. uri zjutraj na policijo. Par ur pozneje je vstal in šei v ljudsko kavarno, ki je v ulici Pondares tih proda-jalnice Helene, in tam je vprašal, kje da je Helena in zakaj da je njena prodajalnica zaprta. Ko so mu na to povedali, da je bila prejšnji večer aretirana, ker da je hotela dati zadušiti njega, se je temu smijal. „A ko, so mi prav resno potrdili — je zaključil Špacal — da je vse gola resnica, in ko so mi predstavili Ivana Čapponi, ki me je imel zadušiti, sem ostal, kakor da bi bil obstreljen !" Za tem sta šla s Capponijem na policijo, kjer so ga vzeli na zapisnik. Koledar in vreme. — Danes: Gorgo-nij muč. — Jutri: 14. ned. po Bink. Ime Marije. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -i- 29* Cels. — Vreme včeraj: lepo. Društvene vesti. Vrdeljski Sokol. Jutri 10. t. m. ima bratski Sokol v Skednju svoj prvi nastop. Naša dolžnost je, da se vsi do zadnjega vdeležimo te pomembne slavnosti. Zbirališče Narodni dom ob 2. uri popoludne. Kroj. Odhod ob 2 in pol s tramvajem iz Bo-šketa. Odbor. Št. Jakobška Čitalnica se vdeleži jutri v nedeljo, veselice Nar. del. organizacije in I. nastopa Škedenjskega Sokola. Zbirališče ob 3. uri popoludne v društvenih prostorih. Tržaško koles, društvo „Balkan" priredi v nedeljo 17. t. m. ob 3. uri pop. cestno dirko za društveno prvenstvo na progi Dutovlje—Tomaj—Sežana—Sinedol in obratno, 38 kilometrov. Cilj Dutovlje. — Prijave k dirki vsprejema g. Kranjc, kavarna Minerva, Acquedotto. Mar. deS. organizacija. Deželni izvrševalni odbor NDO v Trstu sklicuje v nedeljo, dne 8. oktobra t. 1. ob 10. uri predp. v veliki dvorani NDO. (ulica sv. Frančiška št. 2) redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika, 2. Poročilo tajnika, 3 Poročilo blagajnika, 4. Poročilo nadzorstva in pregle-dovalcev računov, 5. Raznoterosti. (Predlogi članov morajo biti naznanjeni „dež. izvrše-valnemu odboru" vsaj 14 dni pred občnim zborom), 6. Volitev novega odbora. ^^ Odbor. TR2ASKA GLEDALIŠČA FEN1CE. — Danes zvečer repriza oper „Cavalleria rustičan a" in „P a -g l i a c c i". Gospodarstvo. Vinski pridelek v Italiji. „Gazzetta di Venezia" poroča, da bo letos vinska letina v Italiji za četrtino slabeji nego navadna srednja let na. Ves vinski pridelek cenijo na 45 mil. hektolitrov. Mladi prešički po 2 K eden! Zagrebški listi poročajo da je bilo 3. t. m. pripeljanih na zagrebški trg izredno mnogo mladih prešičkov, za katere se je občinstvo kar trgalo. To pa ni bilo nič čudnega saj se je dobil prav lep prešiček za 2 K! Tudi perotnina je bila poceni. Pravijo, da tako nizkih cen že davno nihče ne pomni. Vzrok temu bo menda velika suša. Dohodki ogrskih železnic so znašali v prvi polovici tek. leta 227.162.494 K nasproti 205,271.494 K lanskega leta v istem času, torej več za 21,891.309 K. Ugoden vspeh je deloma pripisati na račun 389 7 km. novih železniških prog, Vesti iz Goriške. f Župnik Anton Zarli. V Volčah je dne 4. t. m. umrl v starosti 60 let tamošnji župnik Anton Zarli. Pokojni župnik Zarli je bil eden najuglednejših svečenikov goriške nadškofije. Bil je uzoren duhovnik, plemenit človek in vseskozi blaga duša. Spadal je med ono vrsto ljudi, o katerih se more reči, da pač nimajo sovražnika. O priliki cesarjeve 60-letnice je bil odlikovan z zlatim zaslužnim križcem. Ob njegovem svežem Upravni svet „Kolinske tovarne kavinih primesi" == trgovsko delniško podjetje, - izvršuje sklep izvanrednega občnega zbora z dne 2. svečana 1910., razpisuje s tem subskripcijo k V. emisiji 500 kosov novih delnic po K 400 nom., b katerimi se zviša dosedanja delniška glavnica K 1,SOO.OOO na K 2,000.00Q pod sledečimi pogoji: 1. Glasom pravil par. 9 imajo prednost k subskripciji novih delnic V. emisije P- n- gg- dosedanji delničarji. V svesti si, da bodo nove delnice prevzete od naših dosedanjih p. n. gg. delničarjev, določen je emisni tečaj novih delnic samo za delničarje in sicer na K 600 za delnico. 3. Na 9 starih delnic, katere se mora pri vpisovanju predložiti k okolekovanju istih, pripada ena nova delnica. 4. Vpisovanje se vrši od 15. do 30. kimovca 1911 pri naših blagajnah v Kolinu, Prostjejovu, Ljubljani in Sadowi VVisznii in končno pri blagajni Češke banke v Pragi. 5. Polovico subskripčne cene (K 300) se položi pri vpisovanju, druga polovica pa do 30. listopada 1911. Vloženi zneski obrestujejo se s 5 0 in sicer od dne vplačila do 30. rožnika 1912, od 1. mal. srpana 1912 pa partecipirajo nove delnice na dobičku podjetja, 6. Zneski, ki presegajo višino nom. vrednosti pripadajo k rezervnemu zakladu, ki znaša sedaj K 378.259 11. V KOLINU, dne 31. velikega srpana 1911. Kolinske tona kavinih primesi trgousko delniško podjetje. Vincenc Krička 1. r., predsednik upravnega sveta. Ubijati iz Prage in B. Dani ^ le Zajamčeno domače maslo. Tu- in inozemsko blago prye vrste. — Najfinejša desertna Tinti in likerji - v delikatesni trgovini - r FRANJO ANTOMC v Trstu, ulica Miramare št. 9 - Telefon št. 16-17. CENE NIZKE. POSTREŽBA FRANKO NA DOM. vmmammsmmaammm* mmmmm i Pridni in Mlun gospodinja Kupuje KOLINSKO CIKORIJO! p 4 se je preseiiia v Via, deile F^ste št. 6 t. j. v isto ulico, kjer je bila do sedaj, samo za nekoliko korakov naprej na nasprotni strani. VELIKI KINOS&TOG&AF „BEL VED ERE" TRST — ulica Belvedere štev. io — TRST - V soboto dne 9. sept in v nedeljo lO. sept.: z 1) Pathe Journal, glasilo najvažnejših novosti. - 2) Trst in okolica, resnično po naravi. 3) Čast je rešena, amerikanska drama. - 4) Zaključna komična novost. - NB. V pondeljek velikanska predstava, eno uro smeha ! - fTl^-- - . T-7-. a Annmger & C.o Trst, ul. S. Nicolo št. 10. Orožje, prah in strelivo vsake vrste, vrvi za mine. EDINO SKLADIŠČE BISKOTA VVERMER. Uzorci in ilustriran hrvatsko - srbski cenik ss pošlje na željo . zastonj in poštnine prosto. Podvzetnikl tn razprodaja ei dobe posebne cene. t-j'-^r.}^. t Vt*.;«-' ^vgćJB11 -r-., -ur *-v r »sm Ped najugodnejšimi pogoji VZAMEM V NAJEM loterijske liste, drž. rente in zajemne liste drugih bank s povračilom v mesečnih obrokih ali naenkrat. IGNAC NEUMANN, menjalnica Ustanovljena 1858. Trst, ulica Ponterosso 4. Ustanovljena 1858. Stran IV. »EDINOSTc št. 251. grobu plakajo poleg sestre in brata ter prizadetih zupljanov tudi mnogoštevilni prijatelji, katerim je bil blagi pokojnik prijatelj, svetovalec, oče, dobrotnik. Bodi blagemu možu časten spomin med nami. N. p. v. m. Utonil je v Soči 19-letni Alojzij Bremic iz Lokavca. Služil je pri Franu Bregantu v Gorici v ulici Cordaiuolf. Goriški „Gazzettino Popolare" je začasno prenehal izhajati kakor dnevnik. Odslej bo izhajal list začasno le trikrat na teden. Občinske volitve se bodo vršile v Rihembergu dne 19. 20. in 22. t. m. Pričakovati je hudega boja. Vesti iz Istre. Škandalozne razmere na koperskem okrajnem sodišču. (Dopis iz Kopra). Vaš list je priobčil mnogo dopisov, ki so se pečali s škandaloznimi razmerami na našem sodišču v jezikovnem pogledu. Toda vrhunec nezavednosti in obenem štreberstva je slučaj, ki se je vršil pred kratkim v kazenskem oddelku našega sodišča. Neki gospod iz Kozine, rodom Slovenec, je uložil na okrajno sodišče slovensko kazensko ovadbo proti neki Slovenki tudi iz Herpelj. Dotični sodnik, ki je tudi Slovenec, je rešil to ovadbo v italijanskem jeziku, poslal vabila na razpravo v italijanskem jeziku, razpravljal in diktiral zapisnike v italijanskem jeziku in sestavil tudi sodbo v italijanskem jeziku/ — In mi imamo še poguma pritoževati se, če sodniki italijanske narodnosti zapostavljajo naš jezik, ko imamo tukaj slučaj, da naši sodniki v čisto slovenski kazenski stvari rabijo izključno le italijanščino. Gospod sodnik naj se ne opravičuje, da nima na razpolago slovenskih zapisnikarjev, ker nam je znano, da je njegov prednik Italijanske narodnosti v istem oddelku pri istem številu slovenskih zapisnikarjev se slovenskimi strankami razpravljal slovenski, pisal v tem jeziku zapisnike in razsodbe. — Mari misli dotični gospod sodnik, da se s takim postopanjem prikupi pri g. baronu Ri-naldiniju, ki na apelu vedri in oblači ?! Potem se zelo moti, ker tudi mi imamo sredstva, s katerimi ga lahko prisilimo, da spoštuje zakone in predpise glede rabe je-z ka pri sodnji. Za danes le toliko, a če se taki slučaji ponove, bomo govorili drugače. Iz Bertokov. Naši mali vasici je pred nedavnim časom pretila grozna nevarnost. Zanesla se je namreč k nam tista nesrečna kužna bolezen : kolera, ki je zahtevala tudi nekaj žrtev. Toda omejila se je le na nekaj slučajev in sedaj smo popolnoma varni. — Zato pa se moramo zahvaliti v prvf vrsti g. okrajnemu glavarju, ki je pravočasno pre-skfbel, kar je bilo potrebnega, da se bolezen ni Širila dalje. Nadalje se moramo zahvaliti g. zdravniku dr.ju Vladimirju Staniku, ki si je na vso moč prizadeval, da bi ugonobil bolezen. In res se je posrečilo obema gospodoma, da sta dosegla svoj namen. — Rešia sta našo vas preteče nevarnosti, za kar jima je vsa vas iz srca hvaležna. G. glavarju se moramo še posebej zahvaliti, ker je preskrbel znatno denarno podporo onim družinam, ki so bile vsled te bolezni oškodovane. Slednjič kličemo: Hvala \sem onim osebam, ki so na katerikoli način sodelovale, da re je ugonobila kolera pri Bertokih ! Hvaležni vaščani. Iz železničarskih krogov. V dopisu iz Roške občine, objavljenem v „Edinosti" cd 22. avgusta, omenja pisec med drugim, da bi zdravnik, ki bi kompetiral na zdravstveno okrožje Roč, dobil poleg navedene plače, tudi službo pri železnici. Nam železničarjem sploh ne pripada do!očevanje zdravniških mest, ali kolikor nam je znano, bi tudi ravnateljstvo v Trstu v to ne privolilo. Mi želemičarji bi bili gotovo rna slabšem, ker smo z dosedanjim zdravnikom dr. Grziničem sploh več kot zadovoljni in mislimo, da se take požrtvovalnosti, kot jo on izkazuje bolnikom, ne dobi z iepa, ker so nas to skušnje učile. Pa tudi glede drugih okolnosti smo pač na boljšem, da gremo v Pazin, ker ako našega zdravnika ni doma, ga takoj drugi nado-mestuje. Ob enem se v Pazinu dobi tudi druge hišne potrebščine, česar vsega v Roču ni. Ako se potrebuje zdravnika, so v Pazinu takoj pri rokah železniški uslužbenci, da ga obvestijo, česar v Roču zopet ni. Da pride zdravnik iz Pazina v ravno istem času na pr. v Herpelje, kakor iz Roča, se tudi razume, ker iz Roča ne vozi noben poseben vlak. Glavno je, da se v Pazinu ustavljajo vsi vlaki in se zdravnik z vsakim vlakom lahko odpelje, kar bi iz Roča ne bilo mogoče. Tudi je navada, da zdravniki malih krajev oziroma občin niso stalni, da ostajajo občine dalje časa brez zdravnika (ka >ur n. pr. v Komnu na Krasu), potem bi bilo vprašanje, kje bi dobila železnica zdravnika, ker bi dotični zdravnik v Pazinu gotovo ne pod nobenimi pogoji ne sprejel take provizorične službe, če ne bi ravno hotel služiti za metlo. Železničar. iDruge slovenske dežele Tujski promet v Ljubljani. Meseca avgu>ti je prišlo v Ljubljani 7691 tujcev — 2 US manj nego istega meseca lani in 811 več n go me:eca julija leto?. Ravnateljem učiteljišča v Celovcu je imenovrin profesor na ljubljanski realki Karel Schrabtzer._ Razne vesti. Pri berolinski nravstveni policiji so prišli na sled prav čednim stvarem. Govorilo se je na tihem že povsod, da se v tem uradu dogajajo stvari, ki so ravno nasprotne nravnosti in končno se je le uvedla disciplinarna preiskava, ki je dognala, da je cela vrsta uradnikov zakrivila v svojem uradnem delokrogu težke pregreške. Uspeh preiskave je bil tak, da so akte izročili državnemu pravdništvu, da uvede sodno preiskavo proti krivcem. Več uradnikov so takoj suspendirali in jih izročili sodišču. Nemci se prav radi postavljajo sami j sebe za zgled drugim narodnostim in zlasti! so ponosni na svojo „Zucht und fromme Sitte" („red in nravnost"), in tu se dogajajo take stvari ravno v tistem uradu, katerega edini nalog je skrbeti prav za ta „red" in to „nravnost". Nemški Berolin je pač res lahko ponosen na svojo nravstveno policijo. Stokronski falzitikati. Kakor znano1 so se pojavili pred kratkim v prometu izborno narejeni, stokronski falzifikati. Praška' Mijalka Avstro-ogrske banke je sedaj zasledila tak falzifikat. Policija je razpisala premije v znesku 5000 K za one, ki bi pripomogli s svojimi izpovedmi, da najdejo po-narejalce. Premije bo razdelila policija po lastnem preudarku in proti načinu razdelitve ni pravnega pota. Zadnje brzojavne vesti. ■{• Kardinal Puzyna. KRAKOV 9. Knezoškof kardinal Puzyna' je danes umrl. Cesar se vrnil v Schonbrunn. DUNAJ 9. Cesar je ob 7.20 dospel iz Išla in se podal v Schonbrunn. • • • • Restaurant Wurschinger Trst - ulica Stadion štev. 10. Vsako nedeljo vojaški koncert. - Vstop prost. Najboljše priporočen. — Dunajska kuhinja. - Dreherjevo pivo I. vrste. cene navadne. Senčnat in hladen vrt. cene navadne. Klubove sobe se oddajo v najem za društva. - Abonement s popustom 20 % — Stev. 595. Razglas. V nedeljo dne 17. septembra 1911 ob 1. uri pop. bo oddalo županstvo v Štjaku na javni dražbi zidarsko delo za zgradbo vodnjaka v Dolenjah. Dražba se bo vršila na licu me3ta v Dolenjah, kjer se bodo prej prečitali dotični pogoji. Županstvo v Štjaku dne 6. septembra 1911. Župan: Bergaut. aloga obuvala ______ in lastna delavnica - MATIJA PAHOR, Trst ulica Arcata štev. 19 Velika izbera Čevljev za moške, ženska in otroke. - Sprejema naročila po meri ter tudi popravlja :: po jako nizkih == ni zmernih cenah. = Prodajalna jestvin in koloni-jalnega blaga Vlđmic® Bassc Trst. \il Se!te Fontane 42. Blago -Tedno sveže In cene smerne. p m i tfRDlIB 0 1ALI0SLSJ1 ames^tf Uman s a E3SF a 4mp ■ 1 HALI OGLASI «c računajo po 4 tot. besedo. Mastno tiskane be-edt se računajo enkrat ve{. Naj nanja pnctojbtua znala 40 stot. Mača m takoj Inser. oddelku. • ^ V - Javni ples Košuta. se vrši 10. t. m. v S?. Križu pri Trstu na vrta gosp. Jankota 1544 Mladi prašiči ko na prodaj v Škorklj i na stari cesti št. 874 (1528) Orlrlo f-e mala sobici. U ica Bo^chetto št. 42, UuUd II. nad. 1534 On It o odda ae, prost vhtd Gioach Kossiui št OOUa, 4. vrata 14.___(1511) Slovanske igralne Harte T:»tu v knjigarni J. Gorenjec, ul. Caserma se prodajajo v 16. 1472 hotel sudbahn = V GORICI (telovadni trg) = Naznanjamo slavnemu občinstvu, da smo poverili vodstvo imenovanega hotela s 1. sept. t. /. gosp. JOSIPU SZALA Y, ki je služboval doslej kot plačilni natakar v tem podjetju. Strokovna zmožnost njegova je obče znana. Prosimo slavno občinstvo, naj to velevažno podjetje, katero naj bi služilo v prvi vrsti domačim potrebam, v drugi pa tujskemu prometu in vpov-zdigo mesta Goricef izdatno podpira. Trg.-obrtna zadruga. UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov Izdiranje zobov brez = vsake bolečine = Dr. J. Čer mak V. Tuscher zobozdravnik kom es. zobni tehnik • TRST - ulica della Caserma št. 13, II. n. 3[ine-gioskop ,/iri s v. Jako- B K -Vr"s£ GteljŽ £ - TRST. B nlioa Rivo štev. 42 (pritličje) BBH IiTrSaj* riako foto grafično dalo, kakor (adl raaflad«, posnetka, notranjost lokalov, porcelana« ta pIoaA« aa vsakovrstna spomenika itd. itd. Itd. Posebnost: Povečanje vsakat8re fotografije. Radi odobnostl P. N. naročnikov ■prejema naroćb« ln jih lzrriuje na domu, eventualno tudi sanaj m »tta. 4LEK&. FRA> C M AFER - TBKT TELEFON 1743 israjbo'sJJi vir sa doti!▼a.sijtf p^Sacs \a obroke! Velika zaloga izdelanih oblek Velika ubera letnih cblek za gospode in dečke, sukenj, površnikov vseh kakovosti. — Specijaliteta v veznji. Velika izbera volnenega blaga, X*jzuiernejše cene. Aclolf Kostoris - Trst Ulica S. Giovanni štev. 16, I. nadstropje, zraven „Buffet Automatico". Telefon št. 251, Rim. II.__ ysi cr 89 SC 09 8» <1 — • O 2 » O. «5 3 C 89 - • , ■ T«? V ' ^ ■ v- = nofo pogrebno podjetje = Trst, Corso St. 47 (vogal Piazza Carlo Goldoni). — Telefon št. ;402. Zaloga oprave ulica della Tesa 5t. 31. Podjetje je popolnoma preskrbljeno z vso najnovejo elegantno opremo za vršitev pogrebov vseh razredov. - Vozovi z električno razsvetljavo. - Oprava mrtvaških sob, odrov itd. itd. ■ po najnovejšem praktičnem sistemu. -— Prodaja vse mrtvaške predmete, vence, za zar.Ć9nce, birmance in druge sluč je. Siladitte Učenih steC pr?e odtoa^e iMm gosj. J Ko;aC-a ? Gorici. Zastopstva s prodajo vseh potrebnih mrtvaških predmetov: J. MRZE S, A. JAMŠE2 in F. 3SBNETIĆ, T VITEZ, Opčina št. 170 tik sežanske pri glavni cesti pri Orehu Nabrežina, glavni trg pri ceste. (Noghere). cerkvi. •Jt ? Vf< *' '