GLASILO OSVOBODILNE ERON3DE SLOVENIJE
Wjfubljana, sreda 22. novembra 1950.
LETO XL, ŠT. 277 l POSAMEZNA ŠTEVILKA 2 DIN
V mnogih podjetjih bodo
PREVEDBO DELAVCEV KMALU KONČALI, ponekod pa komaj
začeli
IZID VOLITEV
Okrajni
V OSNOVNE ORGANIZACIJE OSVOBODILNE FRONTE DNE 19. NOVEMBRA 1950.
Število odbornikov in članov zbora
Število % udeležbe postavljenih
izvoljenih
Po obsežnih pripravah, konferencah, seminarjih in sestankih se je 1. novembra začela prevedba delavcev v nove nazive po uredbi o strokovnem usposabljanju in nazivih delavcev. Prevedba delavcev je velika in odgovorna naloga, saj gre za zgraditev novega sistema kategorizacije delavcev po strokovni usposobljenosti in novega sistema usposabljanja delavcev v skladu s potrebami našega gospodarstva. Prevedba, s katero dobe delavci ustrezni družbeni položaj, pa bo hkrati podlaga bodočemu sistemu nagrajevanja.
Delavski sveti, upravni odbori, sindikalne podružnice in direkcije mnogih podjetij so pravilno spoznali velik pomen prevedbe in so se nanjo dobro pripravili. Delavce so že v oktobru seznanili z novo uredbo in jih opozorili, kaj morajo vse pripraviti za prevedbo.
V	vseh teh podjetjih se je obsežno delo prevedbe takoj začelo in v redu poteka. Tako so do pretekle sobote prevedli v jeseniški železarni že 2300 delavcev, v rudniku Mežica 1200, v za-ttodnem obratu trboveljskega rudnika 1300, v rudniku St. Janž 230, v Vevški papirnici 200, v cementarni Anhovo HO, v kurilnici Maribor pa 200. Na postaji Zidani most so že prevedli vse delavstvo. Tudi v elektrotehniških delavnicah v Črnučah so 16. novembra delo končali, prav tako v tovarni perila v Murski Soboti in v ljutomerski opekarni, V tovarni Iskra v Kranju so do konca preteklega tedna prevedli 50% vseh delavcev, v Tiskanini Kranj 70%, v tovarni poljedelskega orodja Muta 63%, v elektrarni Dravograd 80% in na gradbišču hidrocentrale Moste 92%.
Povsod pa ne poteka prevedba tako nitro in gladko. Tako zaostajajo s prevedbo y lesnoindustrijskih podjetjih. Medtem ko je lesnoindustrijsko podjetje Ajdovščina prevedlo 62% delavcev, podjetje v Slovenjgradcu pa že skoraj vse in izdalo že 60% delavcem tudi 'tlločbe, poteka prevedba v drugih lesnoindustrijskih podjetjih slabo. V gozdni manipulaciji Mokronog, ki pripada esno industrijskemu podjetju Brežice -dob še niso začeli, prav tako v gozdni manipulaciji podjetja v Novem mestu.
V	gozdni manipulaciji na Pokljuki so prevedli 40 delavcev povečini napačno, dva člana komisije še nista vedela, da sta določena v komisijo.
Najbofj nedelavne so v splošnem
trajne komisije za prevedbo. Do konta preteklega tedna še niso nikogar prevedle okrajne komisije v Celju, v Lendavi (kjer se tudi poverjeništvo za želo za stvar ne zmeni), v Murski Soboti, Trebnjem, Črnomlju, Radovljici in v Slovenj Gradcu (kjer predpisov še niso preštudirali). V krškem okraju Štiri podjetja še niso začela prevajati delavcev. V tovarni pohištva v Brežicah so sicer izdali osem odločb, pa so
vse nepravilne. V tovarni usnja v Slovenj Gradcu še niso prevedli nobenega delavca, prav tako se ne znajdejo v kemični tovarni v Domžalah. Tudi mestna prevedbena komisija v Mariboru, ki mora prevesti 150 delavcev, še ni prevedla do sobote nikogar. Kaj čudna luč pade na prevedbeno komisijo podjetja »Triglav« v Tržiču, kjer imajo že 15 pritožb, dobro pa posluje komisija v tovarni kos v Tržiču, kjer bodo te dni izdali že vse odločbe. Medtem ko so na Gradisovem gradbišču hidrocentrale Moste prevedli skoraj že vse delavce, še niso začeli prevajati delavce na Gradisovem gradbišču na Jesenicah.
V večini primerov se izgovarjajo na težave z dokumenti in potrdili, kar pa je le dokaz, da delavcev niso o pravem času opozorili, kaj je treba pripraviti za prevedbo, in jim niso pomagali. Izgovarjajo se tudi na pomanjkanje navodil, vendar gre v večini primerov za podjetja, ki niso pravočasno in v redu izvršila potrebnih priprav.
Razmeroma dobro poteka prevedba na področju Ljubljane, kjer je bilo do sobote prevedenih 3780 delavcev in dela 135 komisij. Res je, da morajo ljubljanska podjetja prevesti še veliko število delavcev, vendar je tudi važno, da se prevedba pravilno in v redu izvrši. V tem oziru delajo dobro prav ljubljanske komisije, saj imajo doslej samo eno pritožbo in še to bo lahko rešil rajon II. Od posameznih okrajev izkazujejo najslabše uspehe okraji Postojna, Radgona, Grosuplje in Črnomelj.
Prevedba v nazive gotovo ni lahko delo, zato pa se morajo komisije temu delu posvetiti z vso vnemo, hkrati pa z vso vestnostjo, temeljitostjo in objektivnostjo, kajti vse delo mora biti brezpogojno končano do konca leta, ko bo moral biti preveden poslednji delavec.
50 (lni pred rokom so izpolnili petletni plan
Železničarji železniške direkcije v Zagrebu so izpolnili svoj petletni plan 50 dni pred rokom. Za uspešno uresničitev sprejetih obveznosti so mnogo pripomogle velike akcije, ki so jih organizirali železničarji, n. pr. varčevanje pri gorivu in mazivu, čuvanje lokomotiv in voznega parka, dobro izkoriščanje vagonov ter hitro natovarjanje Ih iztovarjanje blaga.	M. B.
odbor OF.	članov OF	na volit.	v osnov.	v okrajne	v osnov.	v okrajne
			organiz.	zbore	organiz.	zbore
Črnomelj	9.184	99.1	1048	287	814	195
Kranj-okolica	31.290	94.40	1378	323	1041	208
Ljubljana-okolica	28.070	96.-14	1653	295	1078	195
Gorica	40.521	99.79	1636	355	1380	243
Ljutomer	11.665	99.1	1313	244	843	206
Maribor-okolica	30.630	94.63	1369	237	936	193
Murska Sobota	13.110	99.4	1294	285	1052	212
Radgona	13.368	97.43	831	225	611	152
Novo mesto	15.079	98.63	1356	304	944	198
Trebnje	7.423	97.70	946	282	765	179
Lendava	7.740	98.09	440	207	285	156
Poljčane	22.290	97.33	1683	326	1496	248
Ptuj	25.674	94.47	1876	411	1226	226
Ilirska Bistrica	10.660	98.63	550	149	426	106
Postojna	18.188	99.10	1132	345	780	240
Iz	pisarne sekretariata		Izvršnega odbora		OF Slovenije.	
Pogled na del nove velike temper livarne tovarne Titan v Kamniku, kjer bo že prihodnji mesec začela obratovati žariina peč, do spomladi pa bo livarna y celoti opremljena.
TEMPER LIVARNA V KAMNIKU
bo najmodernejše podjetje te vrste v Jugoslaviji
Velika pridobitev za našo kovinsko industrijo bo nova velika tovarna za temper-litino v kamniški tovarni »Titan«. Livarno so začeli graditi že leta
1947.	Letošnjo jesen bi že obratovala, če ne bi naleteli na težave pri opremi livarne s stroji in napravami, ki smo jih morali izdelati doma. Doslej je nova livarna dobila iz tujine samo ža-rilno peč, ki bo začela obratovati prihodnji mesec in bo delavcem znatno olajšala delo. Vso zmogljivost te peči pa bo mogoče izkoristiti šele tedaj, ko bo nova livarna v celoti opremljena. Važne so zlasti rotacijske peči za taljenje železa. Prvo rotacijsko peč so izdelali v tovarni »Remont« v Ljubljani, drugo pa v podjetju »Jedinstvo« v Zagrebu. Ostale naprave pg so delo »Remonta« v Ljubljani in Mariboru, »Jedinstva« in »Ventilatorja« v Zagrebu ter tovarne kovinskih konstrukcij »Franc I-eskošek« v Mariboru. Ko bo prva rotacijska peč spomladi začela obratovati, se bo zmogljivost tovarne znatno povečala-Temper-litina. ustreza po kakovosti materiala kovanemu železu. Zato je boljša od sive litine, ker je trdnejša in odpornejša ter se pri udarcu ali obdelavi ne razbije. Zato jo je mogoče obdelovati na vse načine. Zdaj delajo v livarni poskuse za uvedbo novega načina proizvodnje temper-litine, ki ga doslej v naši državi še nismo uporabljali. Celoten proces bo mehaniziran
Edvard Kardelj na obisku v Pittsburgu in Clevelandu
New York- 21. nov. (Tanjug). Minister za zunanje zadeve in vodja delegacije FLRJ na zasedanju Generalne skupščine OZN Edvard Kardelj je obiskal skupaj z veleposlanikom FLRJ ZDA Vladimirom Popovičem in s članoma delegacije Srdjanom Pričo in Maksom Bačejem ameriški mesti Pittsburg in Cleveland. V Pittsburgu so si gosti ogledali velike Carnegiejeve jeklarne in Westing-Rousenove tovarne električne naprave, v Clevelandu pa tovarno za tovorne avtomobile. Člani jugoslovanske delegacije so obiskali v Pittsburgu tudi glavni odbor Hrvatske bratske zajednice (največje dobrodelne organizacije Amerikancev ugoslovanskega rodu), v Clevelandu pa Slovensko-ameriški narodni svet. Öbe društvi jugoslovanskih izseljencev sta priredili sprejem na čast gostov.
Fronta v Pesnici - druga najboljša frontna organizacija v okraju Marlbor-okolica
Pesniški frontovci se pridno udejstvujejo na vseh delovnih področjih, še posebno pa so se odrezali pri prostovoljnem delu. Obljubili so, da bodo v letošnjem letu opravili 3700 prostovoljnih delovnih ur, že do meseca oktobra pa so jih opravili 4789 in tako načrt precej presegli. Pridno so delali pri gradnji zadružnega in gasilskega doma, kmečki delovni zadrugi v Pesnici pa so pomagali pri košnji, pospravljanju krompirja, koruze in drugih pridelkov. Posebno so se izkazale žene, ki so še posebej pri kopanju krompirja opravile 250 delovnih ur. V treh dneh so izkopale 3 vagone krompirja. Frontovci, ki sodelujejo tudi s sindikalnimi 'organizacijami v kraju, so se udeleževali del pri popravljanju in vzdrževanju cest in spravilu lesa. Poleti so poslali na gozdne akcije 16 ljudi, nekateri od teh pa so odšli tudi na košnjo v Kočevje. Tudi pri vpisovanju ljudskega posojila so v Pesnici dosegli prav lepe uspehe. Kulturno-umetniške-mu društvu v Pesnici je največja opora Fronta, ki sodeluje pri vseh kulturno-umetniških prireditvah. Frontovci
so pomagali tudi pri ustanavljanju in ureditvi doma igre in dela. Zanimali so se za jesensko setev in celo sestavili komisijo, ki bo ugotovila, katero gospodarstvo je najbolje opravilo setev. Za najboljši uspeh so že pripravili nagrado.
Tudi na nedeljske volitve v nove frontne odbore so se frontovci v Pesnici dobro pripravili. Vsa volišča so bila lepo okrašena, pa tudi kurirska služba in poročanje je potekalo v redu. V predpripravah na volitve so še enkrat pregledali vse naloge, ki jih bodo izpolnili v tekmovanju v počastitev 10. obletnice Osvobodilne fronte. Ustanovili bodo frontni kotiček, pri najrazličnejših delih pa bodo opravili 5000 prostovoljnih delovnih ur. Pravijo pa, da bodo to število še presegli.
Za vse te uspehe, ki so jih dosegli samo z vztrajnim delom, so pesniški frontovci prejeli tudi zasluženo priznanje. Njihova organizacija je bila te dni priznana kot druga najboljša frontna organizacija v okraju Maribor-okolica.	-ap.
in bo potekal na tekočem traku od taljenja železa do čiščenja odlitkov. Tudi v oblikovalnici kalupov bodo vsa dela mehanizirana. Jedra bodo sušili z odvečnim toplim zrakqm, ki bo prihajal od generatorjev. Tekoče železo bodo prenašali s posebnimi mehaničnimi napravami naravnost do kalupov, ne pa več ročno kakor doslej. Prav tako bo popolnoma mehanizirana čistilnica odlitkov, od koder bodo šli odlitki v žarilno peč. Tu jih bodo žarili 36 ur. Žariina peč je grajena tako da pri žarenju ne bo treba vlagati odlitkov v železno rudo (hematit). Tako bo tudi poraba hematitne rude skoraj odpadla. Tudi polnenje in zapiranje žarilne peči bo mehanizirano. Razni instrumenti in pripomočki bodo livarjem vsak čas pokazali, kakšna temperatura je v peči, kar je važno za kakovost izdelkov.
Tudi taljenje železa v rotacijskih pečeh, kakršnih doslej nismo poznali, ima mnogo prednosti. Predvsem zdaj ne bo treba izbirati železa za taljenje in bodo uporabljali vsak material. Plin za rotacijske peči bodo oddajali generatorji, ki so jih izdelali v lastnem podjetju. Skratka nova livarna v Kamniku bo najmodernejša temper-livarna v naši državi, ki bo dala petkrat večjo proizvodnjo kakor stara livarna.
Poleg običajnih izdelkov iz temper-litine (ključi, ključavničarski deli, kljuke, deli tehtnic) bodo izdelovali predvsem zvezne dele za plinske in druge cevovode (odcepi, kolena) nadomestne dele za tekstilno industrijo (evert-verige za tekoče trakove), razne dele za avtomobile, za. kmetijske stroje, za usnjarsko industrijo itd.
Ker se bo z zgraditvijo nove livarne znatno povečala proizvodnja, imajo v tovarni skrbi, kako bodo dobili potrebno strokovno delovno silo. Največ zaslug za zgraditev nove livarne ima šef kapitalne graditve inž. Aleš Ma-slakov. Osnovni načrt gradnje je. njegova zamisel, prav tako je izdelal idejne načrte posameznih naprav.
Ker so morali za pomoč pri gradnji
nove livarne vzeti iz proizvodnje skoraj 10 Vi delovne sile, je bilo še pred kratkim kaj malo izgledov, da bi tovarna izpolnila svoj letni proizvodni plan. O tem stanju so poučili delavce na množičngm sestanku. Delavci pa so sprejeli pogumen sklep, da morajo letošnji plan brezpogojna doseči. Začeli so tekmovati na šahovski način. To tekmovanje je zajelo 34 prizvodnih brigad. Uspeh se je takoj pokazal, saj so plan za prejšnji mesec presegli za 12 odstotkov. Delavski svet je do izpolnitve plana predlagal kolektivu deveturno delo in prostovoljno nedeljsko delo, kar so vsi sprejeli. Tako zdaj izpolnitev plana ni več v nevarnosti, čeprav bo treba v novembru in decembru preseči običajni mesečni plan za 25 V«. Ob takem delovnem poletu, kakršen je v tovarni danes, jim to ne bo težko. Med delovnimi brigadami je najboljša Jelnikarjeva brigada, za. njo pa brigada Mihe Eiezoviča, ki dela na najtežjem delovnem področju.
POSVETOVANJE 0 JAVNEM PROMETU V NAŠIH MESTIH
V Beogradu je bilo posvetovanje o zboljšanju lokalnega javnega presneta v mestih. Posvetovanja so se udeležili zvezni prometni minister Vlada Zečevič ter predstavniki prometnih ustanov iz 14 naših mest. Na posvetovanju so ugotovili, da prometna sredstva niso primerno izkoriščena in da javni promet v mnogih mestih ni dobro urejen. V devetih naših mestih, ki imajp 309 tramvajev,. 200 avtobusov in 32 trolejbusov, se vozi na dan okoli 1,321.000 ljudi in ni pravega razmerja med številom potnikov in prometnih vozil. V Skoplju pride na eno vozilo 4000 do 6000 ljudi, v drugih mestih pa 2000 do 3000. V Beogradu prepeljejo na dan okoli 460.000 ljudi, prepeljati pa bi jih morali še za približno 200.000 več. Podobno je tudi v drugih mestih, razen v Zagrebu, kjer so prometna sredstva najbolj izkoriščena in je promet najboljše urejen.
Za zboljšanje prometa v nekaterih mestih so bili sprejeti razni sklepu Tako bodo v Beogradu uvedli tako zvane »rečne tramvaje«, majhne ladje, ki bodo obratovale med Zemunom, Beogradom in Cukarico. Fri zveznem prometnem ministrstvu in pri republiških ministrstvih bodo ustanovljeni stalni organi za pospeševanje javnega prometa v mestih.
Skrbne priprave
za pravično razdelitev obveznosti
v letu 1951
Na poverjeništvu za državne nabave v Ptuju se je 13. novembra začela revizija predlogov obveznih oddaj kmetijskih pridelkov za leto 1951. Namen revizije je, da se pravočasno odpravijo nepravilnosti in krivice, ki bi šle na škodo družbe ali tistih družin, katerim krajevni ljudski odbori niso pravilno odmerili obveznih oddaj. Sestavljanje predlogov ni bilo lahko in je zahtevalo od odbornikov krajevnih ljudskih odborov vso požrtvovalnost. V teh predlogih bi bilo gotovo manj napak, če odborniki ponekod ne bi bili preveč obzirni, če ne bi popuščali in pristajali na nerazumevanje med kmetovalci.
Oddaja masti je prav gotovo važna za vsakogar ki jo prejema, pa tudi- za tistega, ki 'jo oddaja. Prav zato je glede te oddaje po primerjavah med
Naše rafinerije so začele izvažati
nekatere derivate nafte
SMOLARJENJE nam je vrglo lepe dohodke
Intenzivno smo začeli smolariti v Sloveniji šele zadnja leta. Letos sme smolarjenje razvili posebno na področju gozdnih gospodarstev Brežice, Celje, Kranj, Ljubljana,
Maribor, Murska Sobota in Sv. Lucija ob Soči, kjer je 152 smolarskih strokovnjakov na skupni gozdni površini 835 ha pridobivalo dragoceno borovo smolo iz 148.871 dreves. Do konca oktobra so jo nabrali nad 14 vagonov. Proizvodnja smole je že leta 1947 dosegla 84 ton, 1948 je narastla na 96 ton in lani na nekaj nad 11 vagonov. Največ smole so pridobila gozdna gospodarstva v Murski Soboti 50 ton, v Postojni 27 ton, v Mariboru 25.000 kg in v Kranju 15.000 kg.
Proizvodni uspehi pa so bili večji tam, kjer so smolarili tudi zasebni kmetje in zadružniki ali pa kjer so smotrneje uredili organizacijo pridobivanja smole. Tako so n. pr. na področju gozdnega gospodarstva v Mariboru dosegli smolarji precej nad 1 tono smole na posameznega smolarja, medtem ko so bili pri drugih gozdnih gospodarstvih nižji proizvodni rezultati. Ponekod tudi niso
znali pravilno zainteresirati zasebne kmečke posestnike. Pri gozdnem gospodarstvu v Postojni pa smolarijo sar mo v zadružnih gozdovih. Omeniti je, da so uspešno smolarili v nedržavnih gozdovih tudi pri gozdnih gospodarstvih v Kranju in Murski Soboti,
Letos je suša ovirala tudi naše smolarje. Razen tega je še več vzrokov, da nismo presegli plana za letošnje leto. Na prekmurskem področju se je celo pokvaril en vagon smole, ker niso dobili prevoznega sredstva! Pomanjkljivosti so bile tudi pri embalaži, ker tovarna »Pinus« še vedno uporablja stari tip sodov, kar povzroča hitro izhlapevanje terpentinskega olja. Ta embalaža ni prikladna za prevoz, saj se pri nakladanju in razkladanju zaradi slabega zapiranja, posebno poleti, ko je smola tekoča, izliva in tako brez potrebe nastane kalo. Na drugi strani pa proizvodnega plana ponekod niso izpolnili zaradi nediscipliniranosti nekaterih smolarjev, kar je bil posebno primer na področju postojnskega gozdnega gospodarstva v smolarskem objektu Mlaka.
Kljub nekaterim pomanjkljivostim v našem smolar.jenju, je letošnja proizvodnja zadovoljiva in so dali slovenski smolarji lep prispevek naši industriji, ki je morala doslej uvažati kalofonijo, terpentinovo olje in druge derivate.
Da bomo v našem smolarstvu dosegli še večje uspehe pa bo vsekakor treba uvesti množično delo z zarezovanjem z nožem, ki ga je izdelal domači strokovnjak inž." M. Cokl. Tako bomo še bolj pocenili proizvodni postopek, še bolj štedili borovce, na drugi strani pa omogočili daljšo dobo smolarjenja na enem drevesu. Dosedanji način smolarjenja »na mrtvo« avstrijsko-nemške metode pa bomo delno opustili.	(a.)
Na tržiščih mineralnega olja v Zahodni Evropi, zlasti v Italiji, Avstriji ln Zahodni Nemčiji, so se letos prvič pojavili proizvodi nafte iz jugoslovanskih rafinerij. Zaradi dobre kakovosti teh proizvodov je bila hitro prodana vsa razpoložljiva količina v vrednosti 1 milijona dolarjev. Naša trgovinska predstavništva v inozemstvu dobivajo sedaj pisma posameznih inozemskih tvrdk, ki bi želele kupiti nadaljnje količine naših derivatov nafte. Na Inozemski trg so naše domače rafinerije izvozile razen mineralnega olja za kurjenje, ki se dobiva kot ostanek po predelavi tudi nekatere vrste specialno rafiniranih bencinov, kakor n. pr. bencin za ekstrahiranje olja iz oljnih semen in specialni bencin za industrijo gumija. Prav tako smo izvozili določene količine saj iz ostankov nafte, ki se uporabljajo v industriji gumija in tiskarskih barv. Vse izvožene količine predstavljajo presežek, ki nam je ostal po kritju domačih potreb.
Uspešen izvoz specialnih derivatov nafte na inozemska tržišča je viden izraz velikanskega napredka, ki so ga dosegle naše rafinerije. Čeprav so bile ob osvoboditvi skoraj popolnoma razdejane, obratujejo danes s 50 do 100% večjo zmogljivostjo kakor pred vojno. Proizvodnja bencina se je v naših ra-
Spomeaice za družine žrtev osvobodilne vojne
Družine v osvobodilni vojni padlih borcev in žrtve fašističnega nasilja dobijo spomenice kot znak priznanja in zahvale vseh naših narodov. Spomenice, ki jih dobe družine padlih borcev, bodo podpisane od predsednika glavnega odbora Zveze borcev Jugoslavije, maršala Tita in sekretarja Aleksandra Rankoviča, spomenice za družine žrtev fašističnega nasilja pa bodo podpisane od predsednika in sekretarja Prezidija republiških ljudskih skupščin Takih spomenic bo več sto tisoč na podlagi popisa vojnih žrtev, ki je bil sestavljen v začetku letošnjega leti Spomenice bodo razdeljene v prvi polovici prihodnjega leta.
finerijah povečala na dvakratni predvojni obseg. Na tem področju je dosegla zlasti lepe uspehe rafinerija v Sisku, ki bo letos pridobila 6 krat več specialnih vrst bencina kakor pred vojno. Pri tem je značilno, da so rafinerije obnovile in povečale svoje naprave po večini iz domačih sredstev ln iz reparacijskih dobav. V prizadevanju, povečati proizvodno zmogljivost, so naši domači strokovnjaki s svojimi racionalizacijami največ pripomogli k povečanju proizvodnje. V reški rafineriji so po zamisli tehnika Tomasija rekonstruirali destilacijske naprave tako, da zdaj ni potreben ponoven proces destilacije oziroma predelave, kar je omogočilo povečanje proizvodnje za okrog 50%. V rafineriji v Sisku sta poslovodja Nikola Pešut in inž. Rifer preuredila destilacijske naprave tako, da se vroči ostanki nafte uporabljajo za predhodno segrevanje novih količin nafte, kar je znatno pospešilo potek destilacije, proizvodna zmogljivost pa se je s tem povečala za polovico. V enakem razmerju se je povečala zmogljivost rafinerije v Bosanskem Brodu s preureditvijo naprav po projektu inž. Boraniča in inž. Friedmana.
Izvoz derivatov nafte bo pripomogel. k nadaljnjemu razvoju in k osamosvojitvi, naše industrije nafte, ker bodo rafinerije dobljene tuje devize lahko uporabile za nakup strojnih naprav, strojnih delov in materiala. Tako so rafinerije za devize od izvoza že kupile nujno potrebne brezšivne cevi, ki jih zaenkrat še ne izdelujemo v naši državi, kakor tudi kompresorje, motorje, merilne naprave ter drugi material.
posameznimi gospodarstvi, kakor tudi med posameznimi predeli v okraju največ popravkov- Kako naj razume n. pr. Ignac Medik iz Ormoža da bi moral prihodnje leto oddati od svojih borih 6 a orne zemlje 6 kg masti, medtem ko naj bi Marija Štampar iz Frankovcev, ki poseduje 1.73 ha orne zemlje, oddala samo enkrat več to je 12 kg? Marija Erhaitič iz Polenšaka bd prav gotovo razumela, da ji od 13 a njive ni treba oddati masti, toda šestčlanski družini Marije Dretar iz Polenc ne bi šlo v glavo, zakaj bi morala oddati 4 kg masti, ko pa ima samo 14 a njiv. Kako temeljito revidirajo na okrajnem poverjeništvu predloge krajevnih ljudskih odborov, dokazuje tudi ta primer: Ivan Štebih iz Lasdgovc ima 1.18 ha njiv in enega družinskega člana pa bi moral oddati 4 kg masti, a Ožvald Osebek iz Pet lene. ki ima 1.28 ha in 7 družinskih članov, 33 kg. Podobna nasprotja so tudi v predlogih krajevnih ljudskih odborov Zabovci. Rodni vrh in še nekaterih drugih. V teh odborih so uporabljali pri malih kmetih največje možne obremenitve, pri večjih in velikih posestnikih pa minimalne- Potemtakem ni čudno, da sta bila marsikje dva gospodarsko zelo različno močna kmeta glede oddaje masti po predlogu za leto 1951 skoraj enako obremenjena.
V krajevnih ljudskih odborih kakor Grajena. Janežcvci, Formin, Zavrč, Saiovei in Sikole, kjer se niso menili za zamero večjim kmetom na škodo malih, so ti predlogi mnogo pravičnejši in so tudi dosegli svoj namen.
Iz starega mosta so pridobili 80 vagonov železa
60 let star železniški most na Savi pri Zagrebu so pred kratkim demontirali. Pri tem so dobili okrog 80 vagonov železa. Porušili pa bodo tudi stebre, na katerih je stal most. Novi most, ki so ga zgradili že 1935. leta pa ne sloni na stebrovju v vodi, temveč se dviga nad Savo v obliki loka, Ici leži na stebrih na bregu Save.
Mednarodni turnir v Amsterdamu
Pirc premagal O’Kellyja
V VII. kolu mednarodnega šahovskega turnirja v Amsterdamu je imel izmed jugoslovanskih mojstrov največ uspeha Vasja Pirc. ki je premagal belgijskega prvaka O'Kellyja, medtem ko sta se partiji Trifunovič : Tartakower in Gligorič : Kottnauer končali remi. Izidi ostalih partij:
Stahlberg : Pilnik 1:0, Najdorf : Donner 1:0, van Scheltinga : Kramer remi, Reshevsky : Rossolimo 1:0, Go-lombek : van den Berg 1:0, Gudmunds-son : Foltys remi, Szabados : Euwe prekinjeno.
Partija iz VI. kola Rossolimo : van Scheltinga se je končala z zmago Ros-solima.
Po VII. kolu vodijo Stahlberg, Najdorf in Reshevsky s 5 in pol točke, Gligorič 5. Rossolimo 4 in pol, Pirc in Tartakower 4, Euwe 3 in pol (1). Trifunovič 3 in pol. Pilnik, Donner, O’Kelly, Gudmundsson in Kottnauer 3. Szabados 2 in pol (1), van den Berg in van Scheltinga 2 in pol, Foltys in Golambek 2, Kramer 1 in pol točke.
VREME
Napoved za četrtek: Se nadalje nestalno vreme. Temperatura brez bistvene spremembe.
/
Generalna skupščina OZN fe z veliko večino sprejela resolucijo 9 držav o Uejevem mirovnem programu
ter vse resolucije, ki se nanašajo na gospodarski
razvoj nezadostno razvitih držav
Skrb za zdravje otrok
]e na prvem mesto
Flushing Meadow, 21. nov. (Tanjug). Generalna skupščina OZN je na včerajšnji popoldanski seji z 51 glasovi proti 5 (države sovjetskega bloka), 1 delegacija pa se je glasovanja vzdržala (kuomintanški predstavnik), sprejela resolucijo 9 držav, ki govori o mirovnem programa generalnega tajnika OZN Trygve Lieja. To resolucijo so predložili Čile, Haiti, Jugoslavija, Kanada, Kolumbija, Libanon, Pakistan, Filipini in Švedska, Resolucija ugotavlja, da je bil na sedanjem zasedanju Generalne skupščine dosežen napredek glede številnih točk, ki jih vsebuje program 20-letnega miru. Nadalje izraža željo Generalne skupščine, naj bi se vsa sredstva uporabila za razvoj prijateljskih odnosov med narodi in za dosego splošnega miru. Prav tako daje priznanje generalnemu tajniku za pobudo pri pripravi spomenice. Resolucija poziva končno pristojne organe OZN, naj proučijo posamezne dele mirovnega programa, ki spadajo v njihov delokrog, in poročajo prihodnje leto Generalni skupščini o uspehih svojega dela.
Sovjetska resolucija, o kateri so na zahtevo sovjetske delegacije glasovali pa paragrafih, je bila zavrnjena. Do glasovanja o resoluciji kot celoti ni prišlo, ker je bilo pri posameznem glasovanju zavrnjenih vseh šest paragrafov.
Pred glasovanjem so govorili delegati Češkoslovaške, Pakistana, Urugvaja in Sovjetske zveze. Ko je sovjetski delegat Malik odgovarjal delegatu Velike Britanije Youngerju, je ponovil trditev Višinskega, da je bil program generalnega tajnika najprej predložen v odobritev vladam ZDA, Britanije in Francije. Proti tej Maiikovi trditvi je protestiral generalni tajnik Trygve Lie, ki je izjavil, da je spomenica njegovo osebno delo. Trygve Lie se je končno zahvalil delegatom, ker je bila razprava na potrebni višini.
Plenum Generalne skupščine je sprejel nadalje soglasno in brez razprave več resolucij, ki jih je stavil jugoslovanski delegat dr. Jože Vilfan kot poročevalec odbora za gospodarska vprašanja in ki se nanašajo na gospodarski razvoj nezadostno razvitih držav.
Ena teh resolucij poudarja, da predstavljajo agrarni sistemi, ki so še v mnogih državah in na gospodarsko nezadostno razvitih ozemljih, oviro za njihov gospodarski razvoj, in priporoča pristojnim telesom, naj predlože poročilo Ekonomsko-socialnemu svetu o tem vprašanju. Razen tega poziva resolucija k podpiranju tako privatnih kakor tudi zadružnih kmetijskih posestev v teh državah.
Resolucija o finansiranju gospodarskega razvoja nezadostno razvitih držav poudarja, da bi morali javni in privatni kapital investirati tudi v tiste projekte, ki ne dajejo rente in so nujno potrebni za gospodarski razvoj držav koristnic,
Jugoslavija za federacijo med Eritrejo in Abesinijo
Flushing Meadow, 21 nov. (Tanjug) Posebni politični odbor je danes nadaljeval razpravo o bodoči ureditvi v Eritreji. Odbor ima pred seboj tri popolnoma različne predloge. Prvi predlog je predlog 14 držav za federacijo med Eritrejo in Etiopijo, v okviru katere bi imela Eritreja svojo samostojnost. Najkasneje do 15. septembra 1952 bi bilo treba sestaviti eritrejsko vlado in bi morala sedanja upravna sila v Eritreji, Velika Britanija, Izročiti svojo oblast eritrejski vladi.
Drugi predlog je podal Irak. Po tem predlogu naj bi bil imenovan komisar OZN, ki bi pomagal Eritreicem, da bi bila do januarja 1952 sklicana narodna skupščina Eritreje, ki bi nato obravnavala vprašanja o bodoči ureditvi Eritreje.
Po tretjem predlogu, ki ga je podala ZSSR, naj bi Eritreja dobila samostojnost, tuje čete pa bi se morale umakniti v treh mesecih.
Stališče Jugoslavije je včeraj razložil jugoslovanski delegat Marijan Ba-rišič, ki je dejal:
»Vprašanje nadaljnje usode Eritreje je del splošnega vprašanja o bodočnosti bivših italijanskih kolonij. Jugoslovanska delegacija gleda na vprašanje o usodi Eritreje z gledišča temelj-uih načel Ustanovne listine za rešitev vseh narodnostnih vprašanj, to je z gledišča spoštovanja pravice narodov do samoodločbe. V primeru Eritreje pa se načelo o samoodločbi narodov ne more drugače razlagati kot z žetjo za pridružitev Abesiniji. Da bi zedinjenje Eritreje z Etiopijo ustrezalo koristim in željam prebivalstva, pa se to ne sme zgoditi z navadno mehanično vključitvijo (inkorporacijo). Pridružitev mora biti rešena v obliki federacije med Eritrejo in Abesinijo, tako da bi federacija pomenila realno urijo med tema dvema deželama. Takšna rešitev bi zagotovila nedeljivost ozemlja, obenem pa bi postavila odnošaje med prebivalstvom Abesinije in Eritreje na temelj enakopravnosti. Zato bo jugoslovanska delegacija glasovala za skupni predlog Bolivije in 12 drugih držav, ki daje poroštvo za takšno rešitev.«
OZN prepoveduje vsako rasno razlikovanje
Posebni politični odbor je včeraj sprejel tudi resolucijo o vprašanju obtožb zaradi ravnanja z Indijci v Južnoafriški uniji. Resolucija predlaga, naj bi zastopniki Južnoafriške unije, Indije in Pakistana pretresli položaj Indijcev, da bi se tako dosegla sporazumna rešitev. Resolucija je bila sprejeta s 26 glasovi proti 6, 24 delegacij pa se je vzdržalo glasovanj|. Resolucija poudarja, da Združeni narodi prepovedujejo vsako rasno razlikovanje.
Od vseh evropskih držav je glasovala za resolucijo samo Jugoslavija. Značilno je, da sovjetski blok ni gla-
Tokio, 21. nov. (Reuter). Poveljnik
10.	ameriškega korpusa general Edward Oldmond je danes izjavil, da so prišle čete 7. ameriške divizije v mesto Hje-sandžin ob mandžurski meji. Na drugih delih fronte so ameriške in južno-korejske enote naletele na močan odpor severnokorejskih sil, ki ojačujejo aktivnost vzdolž fronte ob reki Cong-čon. Južnokorejska divizija »Kapitol«, ki napreduje vzdolž vzhodne obale, je sedaj blizu važnega pristanišča Cong-džina. ki je še v severnokorejskih ro-
London, 21. nov. (Reuter). Zunanji minister Bevin je izjavil danes v parlamentu, da se britanska zunanja politika v Egiptu ne bo spremenila kljub zahtevam, ki jih je prejšnji petek razložil egiptovski kralj Faruk v svojem prestolnem govoru, ko je zahteval združitev Sudana z Egiptom pod egiptovsko krono, umik britanskih čet s področja'Sueškega prekopa ter spremembo britansko-egiptovske pogodbe Iz leta 1936. Bevin je izjavil, da vse zahodne sile soglašajo v tem, da mora Imeti Britanija čete na Srednjem vzhodu. Ko je govoril o britanskem stališču do Sudana, je Bevin dejal, da je ostalo njeno stališče nespremenje-
Velike poplave v ZDA
San Francisco, 21. nov. (Reuter). V državah Nevada in Kalifornija (ZDA) so nastale velike poplave, ki so po dosedanjih podatkih povzročile za več milijonov dolarjev materialne škode. Na tisoče ljudi je ostalo brez strehe. Po "doslej prispelih poročilih je utonilo 8 ljudi.
sorval za resolucijo, ki obsoja rasno razlikovanje v Južnoafriški uniji,
Tibetsko vprašanje odloženo za nedoločen čas
Generalni odbor Generalne skupščine OZN je bil sklican na zahtevo delegacije San Salvadorja, da naj se sprejme na dnevni red »Vprašanje Tibeta«. Ker na sejo ni prišlo zadostno število članov generalnega odbora, je predsednik, sejo preložil za nedoločen čas, češ, da se morajo člani odbora posvetovati s svojimi vladami.
V Lake Successu so mnenja, da člani generalnega odbora niso prišli na sejo, ni le naključje, ampak je v tem videti željo skoraj vseh delegacij v OZN. da se pred prihodom delegacije LR Kitajske stvari ne bi preveč zamotale.
Kitajska delegacija na poti v Lake Success
Praga, 21. nov. (AFP). Delegacija LR Kitajske, ki bo v Varnostnem svetu sodelovala pri razpravi »o napadu ZDA na Formozo«, je prispela včeraj iz Moskve v Prago, od koder bo nadaljevala polet v Lake Success. V delegaciji je 9 članov.
Delo glavnega odbora Evropskega sveta
Strasbourg, 21. nov. (AFP). Generalni odbor Evropskega sveta, ki zaseda kot stalni organ v Strasbourgu, je s 13 glasovi proti 8 zavrnil predlog o ustanovitvi skupnega organa za zunanjo politiko. Odbor se je postavil na stališče, da bi bila ustanovitev takega organa preuranjena. Z 22 glasovi proti 2 je bil nato sprejet predlog o ustanovitvi posebnih organov v okviru Evropskega sveta. Med temi organi bodo telesa za koordinacijo v okviru evropskega kartela za proizvodnjo premoga in jekla, in telesa v okviru obrambnih načrtov Zahodne Evrope.
Generalni odbor je začel nato obravnavati spremembo statuta Evropske skupščine.
kah. Kitajske sile, ki se bore v Koreji, so vzpostavile obrambno črto, ki gre skozi mesti Kečon in Unsan ter utrjujejo položaje pri dohodih v mesto Si-nuidžu.
Kakor poroča United Press, ovirata sneg in dež letalske akcije ameriškega letalstva. Letalska aktivnost se je omejila v glavnem na podporo kopenskih sil. Lahki bombniki B-26 so bombardirali obmejno področje v severovzhodni Koreji in severnokorejske čete i južno od prometnega križišča Musana.
no. Bevin je nato Izrazil prepričanje, da bo na prihodnjem sestanku v Londonu z egiptovskim zunanjim ministrom spravljeno v sklad britansko-egiptsko stališče o teh vprašanjih.
Kakor proča Reuter, so priredili danes kairski študenti protibritanske demonstracije po glavnih mestnih ulicah in zahtevali združitev Sudana 2 Egiptom.
50 beguncev se je vrnilo v jugoslovansko cono STO
Koper, 21. nov. (Tanjug.) Nad 50 oseb, večinoma italijanske narodnosti, ki so pod vplivom tržaške reakcionarne propagande zbežale ob volitvah za organe ljudske oblasti v angloameriško cono STO, se je te dni vrnilo v jugoslovansko cono.
Številni izmed povratnikov so se že vključili v različna dela. Sest izmed njih je stopilo v prostovoljno delovno brigado Slovansko-italijanske antifašistične unije, ki sodeluje pri melioraciji reke Mirne.
887 NOVIH ČLANOV OP V GORIŠKEM OKRAJU
Velika udeležba rta volitvah v osnovne frontne organizacije v novogoriškem okraju je znova potrdila strnjenost članov Fronte na naših zohodnih mejah.
Volitve so v celotnem okraju zaključili že do 14. ure z 99.79 V. udeležbo. Ob tej priložnosti so izdali stotine novih frontnih izkaznic, predvsem mla-'dini, ki je dopolnila 18 let, in pripadnikom JA. Ker so svoj odnos do Osvobodilne fronte .popravili, so ob volitvah vrnili članske izkaznice tudi 15 članom, ki so jim bile začasno odvzete.
Volivci so prihajali na volišča že v zgodnjih jutranjih urah, tako da so v nekaterih krajih zaključili volitve že zgodaj dopoldne. V vaseh Srednjem in Spodnjem Lokovcu ter Lokovcu so v čast volitev zakurili 58 kresov. — Uspešnemu poteku volitev je prtpo-mogjo vedno bolj samostojno delo vaških odborov Osvobodilne fronte, ki se po zmanjšanju profesionalnih aktivistov na okraju ne zanašajo več na njihove obiske in navodila. J. P.
V metcaj vrstah
Pariz, 21. nov. (Reuter). Po poročilu družbe »Tehnično združenje izvoznikov premoga« je sklenila Francija s Sovjetsko zvezo pogodbo za uvoz 32.000 ton antracita.
Ženeva, 21. nov. (Tanjug). Mednarodna konferenca o pšenici je izdala .uradno poročilo, da bodo začele delegacije Danske, Francije, Kolumbije, Norveške in Švedske dvostranske trgovinske razgovore z delegacijo Sovjetske zveze, holandska delegacija pa s poljsko delegacijo. Mednarodno konferenco o pšenici je sklicala gospodarska komisija Združenih narodov za Evropo. Konference se je udeležilo 17 evropskih držav, vštevši ZSSR in Poljske, ter delegati ZDA.
London, 21. nov. Minister za gorivo Noel Baker je izjavil, da bo britanska vlada prisiljena kupiti nekaj premoga, da bi lahko izpolnila svoje izvozne obveznosti, ld znašajo približno 4 milijone ton premoga. Večji del tega premoga bo uvožen iz ZDA.
New Orleans, 21. nov. To jesen so sprejeli črnce v državne gimnazije in na univerze v 11 izmed 17 flužnih držav ZDA, v katerih je uzakonjeno obvezno šolanje črncev. Gre za 21 srednjih in višjih šol, ki so doslej sprejemale samo belce. Sedaj je vpisanih približno 200 črncev.
Sprejem v našem poslaništvu v Londonu
London, 21. nov. (Tanjug.) Veleposlanik FLRJ v Londonu dr. Jože Brilej je priredil nocoj v prostorih jugoslovanskega veleposlaništva sprejem na čast jugoslovanske nogometne reprezentance, ki bo jutri igrala v Londonu proti angleški reprezentanci. Razen številnih gostov so se sprejema udeležili predsednik laburistične stranke Bacon, generalni tajnik laburistične stranke Morgan Phillips, bivši predsednik stranke Watson, član izvršilnega odbora laburistične stranke Harry Ear-neshow, večje število članov britanskega parlamenta, znani angleški javni delavec Zilliacus kakor tudi predsednik in generalni tajnik angleške nogometne zveze in skupina angleških novinarjev ter komentatorjev.
Sestanek Malik—Dulles
Mew York, 21. nov. (Un. Pr.) Jakob Malik, stalni sovjetski delegat v OZN, je odgovoril na predlog ZDA. da naj se začnejo pogajanja zaradi sklenitve mirovne pogodbe ž Japonsko. Na sestanku s specialnim svetnikom ameriškega ministrstva za zunanje zadeve Dullesom je Malik zahteval nekaj pojasnil o ameriških predlogih. Dulles je odgovoril, da bo v najkrajšem času dobil zahtevane odgovore.
Sporazum o plovbi v vodovju Antarktike
London, 21. nov. (Reuter). Med Britanijo, Argentino in republiko Čile je bil sklenjen sporazum o ureditvi plovbe v vodovju Antarktike, po katerem ne bodo smele bojne ladje pluti južno od 60° širine brez poprejšnjega obvestila pogodbenih držav o gibanju ladij.
Kakor nedavno zborovanje ginekologov, tako je zdaj tudi prvi strokovni sestanek pediatrov iz vse naše države, ki je bil tudi v Zagrebu, potrdil, da je ’ v socialistični Jugoslaviji otroško zdravstvo na prvem mestu. Zdravniki za otroke so na svojem posvetovanju podali 22 temeljitih strokovnih poročil, ki so obravnavala vse načine in vse smeri otroškega zdravstva z upoštevanjem vseh razlik v živijenju in razvoju naših mest in vasi.
Prvo poročilo, ki ga je podal šef otroške klinike v Beogradu, prof. dr. Matija Ambrožič, je razložilo, kako vpliva bolezen otrok na deiovno sposobnost staršev, v prvi vrsti pa mater, dodatna poročila pa so razmotrivala pravilne načine prehrane dojenčkov ter predšolskih in šolskih otrok. Zelo oaž-na so bila poročila o preprečevanju raznih nesreč, ki imajo med našimi najmlajšimimnogo žrtev. Tako je vodja kirurgičnega oddelka otroške klinike v Beogradu, prof. dr. Dimitrije Jovičič navedel da so v letošnjem prvem polletju na beograjski kliniki zdravili 6709 poškodovanih otrok in da je bilo med njimi 35% takih, ki so imeli zlome kosti in sklepov. Umrljivost zaradi poškodb je zelo velika. Od 1132 poškodovanih otrok jih je umrlo 72 ali 6.7%, medtem ko je bila umrljivost
Izšel Je ukaz Prezidija Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije, ki določa ustanovitev 7 ljudskih odborov na področju mesta Maribor, Na levem bregu, je ustanovljen Kamniški, Kolodvorski in Meljski rajon, na. desnem bregu pa Studenški, Taborski, Pod, brežkl in Tezenski rajon. Okraju Maribor okolica pa so priključeni Zir-kovci. Volitve v rajonske ljudske odbore v Mariboru bodo po vsej verjetnosti skupno z volitvami v mestni ljudski odbor v januarju 1951.
Ta način razdelitve, kakor ga določa ukaz Prezidija. je zelo ugoden, ker bodo rajonski ljudski odbori po številu prebivalcev in možnosti razvoja v prihodnjosti toliko močni pa tud:i blizu ljudem, da bodo svoje področje lahko v celoti obvladali. Organizacija manjših ljudskih odborov omogoča opravljanje funkcij državne uprave z neprimerno manjšim aparatom in manjšim številom plačanih članov rajonskega izvršnega odbora, kakor pa bi bilo to v primeru, če bi organizirali samo tri rajonske ljudske odbore. Število uslužbencev na vseh 7 rajonskih ljudskih odborih, ki jih določa ukaz, bo znašalo največ 80. medtem ko bi jih bilo za tri rajonske ljudske odbore potrebno po podrobnih analizah vsaj 147. Iz tega izhaja, da bo vrsta nalog državne uprave prenošena na voljene odbornike rajonskega
Mladina iz tujine, ki je letos sodelovala pri graditvi študentskega mesta v Zagrebu, je okrepila zveze naše mladine z napredno mladino drugih držav. V Fratnciji so bivši brigadniki v Jugoslaviji ustanovili svojo organizacijo. V Avstriji je osnovana mladinska sekcija pri Društvu za kulturno sodelovanje Avstrije in Jugoslavije, v Angliji pa so vsi dijaki, ki so obiskali našo državo, zelo aktivni člani Društva An-glija-Jugoslavija. Tudi v Rimu in v Milanu so organizacije italijanske mladine, ki so v stalnih stikih z oblastnim komitejem Ljudske, mladine na Reki.
Centralni komite Ljudske mladine Jugoslavije dobiva pisma od članov naprednih mladinskih organizacij iz raznih držav, ki želijo, da bi se stiki z mladino Jugoslavije še poglobili. Tudi naša mladina sama skrbi za tesnejše kulturne, znanstvene in druge stike z mladino tujih držav. Tako je bil predstavnik centralnega komiteja Ljudske mladine Jugoslavije na kongresu Nacionalne unije študentov Anglije in Severne Irske, na Holandskem je bila večja skupina naših študentov, da vrne obisk holandskim študentom, skupina študentov iz Zagreba pa je z avstrijskimi študenti potovala po Italiji in pozneje ostala več dni na Dunaju kot gost avstrijske študentske organizacije.
od bolezni samo 1.2%. Pri umrljivosti zaradi poškodb so na prvgm mestu
opekline.
Beograjska otroška klinika je kot
prva uredila kirurgični oddelek in na posvetovanju v Zagrebu je bilo priporočeno, naj bi se taki oddelki ustanovili tudi pri drugih otroških klinikah, najprej pa v Zagrebu in Ljubljani. Statistični podatki o poškodbah otrok so izkazali veliko število nesreč, ki se dogajajo v raznih otroških ustanovah. Tudi revmatizem otrokom ne prizanaša. O tem sta poročala iz Hrvatske docent dr. Mirko Knežević, iz Slovenije pa dr. Marij Avčin. Pediatri so potrdili velike uspehe pri pobijanju jetike, ki je, kakor so poudarjali že na prvem kongresu higienikov v Opatiji, v naši državi od nekdanjih prvih mest po umrljivosti prišla na trinajsto mesto,
Ugotovitve zdravnikov za otroke so daleč presegle okvir strokovnega posvetovanja ter dajejo dragoceno gradivo in najkoristnejše pobude vsej zdravstveni službi v naši državi, pri kateri je najvažnejši pogoj uspeha dvig zdravstvene prosvete in sodelovanje vseh oblasti, vseh organizacij in vsega ljudstva.
Maribor je dobil sedem rajonov
Naši stiki z napredno mladino
odbora, pri katerih se bodo ustanovili številni sveti državljanov. V delu rajonskih ljudskih odborov pa bo po. trobna vsakodnevna budnost, da se ne bi zmanjševala njihova pristojnost. — Osnovna načela prenašanja funkcij na državljane se bodo torej s tako upravno razdelitvijo uresničila. Stremet! moramo le, da bodo taki rajonski ljudski odbori v resnici dobili svoj pomen in da se ne bodo v odnosu do mestnega ljudskega odbora spremenile le v admin istratrine izvrševalce-Pot.rebna bo vsakodnevna borba političnih organizacij, da s pritegovanjem širokega kroga volivcev učvrstijo zlasti terenske odborniške svete. Ti sveti s« bodo osnovali za posamezne panog« gospodarske in drža sne dejavnosti- 2« v tem trenutku bi mogli rajonski ljudski odbori prevzeti celotno mestno obrtno dejavnost, manjša gostišča ir. podobno, s katerimi bi gospodarili in skrbeli za njihov razvoj. Tako bi do. bili svojo gospodaTsko podlago. Predeli. ki so bili v tem primeru zapo-stavljeni, n. pr- rajon Tezno, bodo dobili interes za pospeševanje obrti in trgovine. Rajonski ljudski odbori bodo prevzeli tudi gospodarjenje nad stanovanjskimi zgradbami državne imovine, ki jih je v Mariboru, mimogrede po. vedano, 1.200 in ki so bile marsikje zaradi centralizma zanemarjene, ič,—
drugih drža*
V prihodnjih dneh se bo delegat naše študentske mladinske organizacije odzval povabilu švedskih študentov. Ljudska mladina Jugoslavije je povabljena tudi na izredno zborovanje Mednarodne študentske službe, ki bo prihodnji mesec v Ženevi. Na tem zborovanju bodo razpravljali o ustanovitvi sklada za podpiranje potujočih študentov. Na zborovanje so povabljeni predstavniki študentskih organizacij iz 25 držav. Organizacija Mednarodna študentska služba se zelo zanima za našo državo in je nedavno poslala 70 kg farmacevtskih proizvodov kot darilo naši mladinski organizaciji.
Pogozdovanje na Hrratskem
Doslej o v LR Hrvatski pogozdili nad
70.000	ha zemlje, do konca leta pa nameravajo pogozditi še 15.000 ha, zboljšali pa so 100.000 ha gozdne površine-K tako velikim uspehom so precej pripomogli frontovci, a tudi dobra organizacija dela in urejanje drevesnic, ki so skoraj v vsakem okraju. V Lud-bregu in Krapini so že izpolnili letne plane pogozdovanja, v Liki in Gor-skem Kotarju pa morajo s pogozdovanjem pohiteti, da jih ne prehiti sneg.
M.	B,
Kitajci utrjujejo položaje
pri dohodih v mesto Sinuidžu
Anglija ne bo umaknila svojih čet
s področja Sueškega prekopa
Moša Pijade: Izbrani govori in članki
Cankarjeva založba je te dni na 440 straneh izdala izbor govorov in člankov Moše Fijada, enega najvidnejših sodelavcev maršala Tita. podpredsednika Prezidija Ljudske skupščine FLRJ. Govori in članki pripadajo obdobju narodnoosvobodilne borbe, pa tudi povojnemu času (1941-1947). Izpuščeni so tisti govori in članki, ki obravnavajo iste torne ali pa so imeli svojo vrednost samo za čas, ko so bili objavljeni.
Nove knjige in revije
Prejeli smo:
A. N. Ostrovskt, Goreče srce. Komedija v petih dejanjih. Prevedel Janko Moder. Spremno besedo napisal dr. Bratko Kreft. (Knjižnica slovenskega gledališča 25.) Založi! Slovenski knjižni zavod. Strani 147. Ljubljana 1950.
A. T. Linhart, Zupanova Micka. Komedija v dveh aktih. Priredil Alfonz Gspan. D. Garrick, Varh. Komedija v dveh dejanjih. Priredil Bogomil Fatur. (Knjižnica slovenskega gledališča 26.) Založil Slovenski knjižni zavod. Strani 86. Ljubljana 1950.
Mira Pucova. Operacija. Drama v treh delanjih. (Knjižnica slovenskega gledališča 27.) Režiserjeve opombe Slavko Jan. Založil Slovenski knjižni zavod. Strani 94. Ljubljana 1950.
Emile Zola. Napad na mlin. Novela. Prevedel V. Jesenik. (Mala knjižnica 32.) Slovenski knjižni zavod. Strani 54. Ljubljana 1950.
Ll-Tai-Po. Pesmi. Poslovenil Alojz Gradnik. (Mala knjižnica 33.) Slovenski knjižni zavod. Strani 40. Ljubljana 1950.
Stefan Zweig, Tri novele o ljubezni. Prevedel Herbert Grün. (Mala knjižnica 24) Založil slovenski knjižni zavod. Strani 99. Ljubljana 1050 *
Elektrotehniški vestnik. Strokovna re-vii’a Izdaia uprava EV v Ljubljani. Letnik XVIII.. št. 8—10. Ljubljana 1950.
Avtor pravi v uvodni opombi:
»Poleg tega tudi ni namen fe knjige, da bi bila zbirka vseh mojih govorov in člankov, Taka zbirka bi bila sploh nepotrebna in neupravičena. Samo ob zelo strogi izbiri knjiga lahko koristi bralcu kot pomoč za boljše spoznavanje dogodkov in razvoja naše nove države. To je bilo merilo pri izbiri del za to knjigo.«
Nekateri članki in govori iz vojnega obdobja niso prišli v knjigo, ker jih avtor ni ohranil ali pa jih ni mogel najti. V zbirko so sprejeti tudi nekateri uradni predpiši ali poročila, ki jih je napisal avtor. Prav tako ni nekaterih dokumentov iz graditve ljudske oblasti, ki bi braveg zanimali, a jih avtor ni mogel najti.
Knjiga je po snovi razdeljena v štiri dele: 1. Graditev ljudske oblasti in nove ustavne ureditve, 2. Nova Jugoslavija, 3. Iz zunanje politike, in 4. Govori in izjave na Pariški mirovni konferenci. Na koncu so dodane pojasnjevalne opombe.
»Izbrani govori in članki« Moše Pi. jada pomenijo lep prispevek k naši politični književnosti in k študiju naše najnovejše zgodovine sploh. Kot dokumentacija našega razgibanega časa tehtno izražajo vsebino naših nedavnih dni. to je, kažejo naše narode sredi revolucije in po njeni zmagi. Namen izdaje te knjige pa je najbolje izrazil pisec sam z besedami, da bodi knjiga bravcu v pomoč za boljše spoznavanje dogodkov in razvoja naše nove države.
I
Prava slika koroških bojev leta 1918-19
Tako bi lahko Imenovali brošuro Vojno-zgodovinskega instituta JA, ki ima naslov »Vojne akcije na Koroškem leta 1918—19« in označbo »kratek pregled«. Čeprav obsega ta pregled samo 70 strani in 7 skic, so njegovi podatki tako bogati in pregledni, da so z njimi izpolnjene vrzeli dosedanjih opisov koroških dogodkov po prvi svetovni vojni in da bi bili tudi dobra podlaga velikega zgodovinskega spisa.
Vojno-zgodovinski Institut ima tudi to veliko zaslugo, da je njegova slika koroških vojnih akcij prva in edina, kajti general Rudolf Maister, ki bi vedel in znal toliko povedati, svoje slike ni mogel končati. Imamo sicer nekaj
dobrih opisov koroških legij, zlasti celjske, a v še tako dobre spominske spise so se vrinile pomanjkljivosti, ker sta nekdanji državni in 'politični aparat skrbela, da so prišli koroški dogodki v meglo, če že ne v temo. Za »zameglitev« pa so bile tudi kot nalašč okoliščine vseh vojaških akcij na Koroškem do konca maja 1919 in ni čudno. da niti vsi nekdanji koroški borci ne vedo, kdo je bil pravzaprav njihov vrhovni poveljnik in kdo je bil odgovoren za akcije, katerih so se udeleževali.
Vse to in še marsikaj drugega ram popolnoma pojasnjuje brošura Vojnozgodovinskega institutu. Njena redakci-
ja, v kateri je bil tudi Lojze We, načelnik Instituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani, se je pri zbiranju spretno poslužila podatkov tudi spominov generala Maistra, »Pripomb k naši prevratni dobi« Albina Prepeluha, ki so izhajala v »Sodobnosti«, arhiva nekdanje dravske divizijske oblasti ter mnogih drugih raztresenih spisov in zapiskov. To ni bilo lahko delo, pripomoglo pa je, da je dobil pregled koroških vojnih akcij tudi politično sliko svoje dobe.
Naj bo za primer navedenih samo nekaj doslej prikritih podatkov, ki so neogibno potrebni za razumevanje vzrokov in potekov vseh akcij na Koroškem po prvi svetovni vojni. Ko so v zadnjih tednih Avstro-ogrske monarhije iz Ljubljane ustanavljali narodne svete ali odseke za posamezne slovenske pokrajine, se ni nihče brigal za ustanovitev izvršilne oblasti in za organizacije oborožene sile, ker so na vse gledali z ljubljanske perspektive in se tudi niso spomnili, da bi med slovenskimi oficirji poiskali narodno zavedne in odločne voditelje vojnih akcij. Da pa so bili med oficirji taki ljudje, imamo dokaz v Mariboru, kjer je nekdanji major in poznejši general Rudolf Maister organiziral prvo slovensko vojaško enoto ter rešil Maribor in del Štajerske, čeprav so mu pri tem v Ljubljani delali velike ovire. Ko se je vlada v Ljubljani spomnila na vojaško organizacijo, je bila ustanovljena tako imenovana »Komanda II. ^vojnega okrožja«, podrejena neposredno slovenski vladi, posredno pa najvišji vojaški organizaciji zagrebškega »Narodnega veča«, ki je tej komandi določilo tudi poveljnike. General Krsta Smiljanič Je
prišel v Ljubljano 23. decembra 1918 kot šef srbske vojne misije, dravska divizijska oblast pa je bila ustanovljena šele 1. februarja 1919, a je ljubljanska vlada tudi še pozneje po svoje razpolagala s tistimi vojaškimi oddelki, ki še niso bili reorganizirani. Srbsko vrhovno vojaško poveljstvo je dobro vedelo, da nasproti Avstriji še ni demarkacijske črte, a je vendar šele
2.	januarja 1919 zahtevalo od ljubljanske vlade, naj tako črto predlaga. Srbsko vrhovno poveljstvo je tudi že 25. decembra 1918 dobilo od poveljstva zavezniških armad obvestilo, da praktično ni priznana »jugoslovanska vojska«, ki je bila organizirana od »Narodnega veča« v Zagrebu ali pa od vlade v Ljubljani.
Te važne ugotovitve potrjujejo, da vlada v Ljubljani ni imela pravega razumevanja za koroške vojaške akcije, da ni dala prave podpore požrtvovalnim prostovoljnim koroškim borcem in da nosi vso zgodovinsko odgovornost za ponesrečeno ofenzivo 29. aprila. 1919. V brošuri je naglašeno, da je bila ta ofenziva sklenjena brez sporazuma s poveljstvom dravske divizijske oblasti in da se to početje ljubljanske vlade lahko imenuje avantura.* Brošura daje zasluženo čast in priznanje Malgaju in drugim dragocenim žrtvam ponesrečene ofehzfve, prav ta-, ko pa omenja tudi velike sposobnosti majorja Lavriča, kapetana Martinčiča In drugih. Posebno poglavje brošure je posvečeno zmagoviti koroški ofenzivi ---------r:
• O tem je pisal »Slov. poročevalec«
6.	oktobra letos v članku »Fran Malgaj 19 prva poroška ofenziva«.
dravske divizijske oblasti, ki se Je začela 28. maja 1919.
S temi ugotovitvami je razjasnjena vsa tragika bojev za Slovensko Koroško od novembra 1918 do konca maja 1919 in tudi vsa odgovornost slovenske vlade, ki je biia sestavljena po ključu treh strank ter ni ničesar storila, da bi jo narod priznal, ali ji vsaj razložil svoje želje.
V uvodu brošure je tudi dobro povedano, zakaj se je v stari Jugoslaviji tako malo pisalo o koroških vojnih akcijah leta 1918—19. Vse, kaT se Je pisalo, je bilo samo prerekanje političnih strank ter opravičevanje nekaterih vodilnih osebnosti. Malo se je pisalo tudi zato, ker so bile v nekdanji Jugoslaviji na oblasti družbene in politične sile, katerim je bilo to poglavje slovenske zgodovine neljubo, in ker bi resnične zgodovinske slike popolnoma razkrinkale njihovo nesposobnost ter politično nezrelost v odločilnih dneh po prvi svetovni vojni. Vso borbo za osvoboditev Maribora in Slovenske Koroške so prikrivali in omalovaževali, ker so se v tej borbi izkazali ljudje, ki so videli pred seboj pravo pot, in ker so vse te borbe tudi dokazale, da bi bilo pod pravilnim In sposobnim vodstvom na voljo dovolj moči z» osvoboditev naše Koroške. V uvodu je izraženo pričakovanje, da se bodo marsikateri podatki s časom še izpopolnili, zakaj ves pregled je bil sestavljen po podatkih, ki so bili prav sedaj razpoložljivi.
To pričakovanje se bo gotovo izpolnilo, saj imajo vsi, kt pišejo ali še nameravajo pisati o naših bojih za Koroško. v brošuri zanesljive osnovne podatke in tudi dober okvir. — ti.
Mladinski zbor Slovensko
Filharmonije pol vod-s','- i Avgusta Šuligoja bo a Novinarskem konce: i v ponedeljek 27. nove! ra zapei narodne:
Lepo moje ravno polje. Bolen mi leži. Plovi, plovi, (v priredbi Rada
Simonitija);
'N' mau čez lzaro, Drež-
niško Zbadljivko (v priredbi Emila Adamiča); Pojdem u Rute (v priredbi Matije Tomca).
Nekaj o delu splošnih kmetijskih
zadrug v slovenjgraškem okraju
Prvi pogoj za vsestranski napredek vsake zadruge je razgiban odbor. V večini kmetijskih zadrug slovenjgraškega okraja pa odborniki mislijo, da se ne izplača hoditi na seje. češ da v trgovini tako ni blaga. Premalo pa mislijo na to, da je pravi smisel teh zadrug uveljavljanje v kmetijski proizvodnji, s čimer zadruge lahko tudi na najprimernejši način pridejo do obratnih sredstev, V tem pogledu je lahko za primer zadruga v Prevaljah, bi je dobila v svojo upravo posestvo, na katerem pripravlja obsežno sadne drevesnico. Predsednik zadruge Karei Dobršek, ki ima že dolgoletne izkušnje v zadružništvu, meni, da bo morala zadruga veliko večjo pozornost posvetiti tudi dviga živinoreje, s tem v skladu pa v višinskih legah znižati razdrobljeno kmečko proizvodnjo živil, bi kmeta preveč stane. Na njegov predlog so na zadnji zadružni konferenci vsi predsedniki kmetijskih zadrug sprejeli tudi sklep, da bodo posadili čim več vrb za pletarske izdelka. Kmetijska zadruga Prevalje ima namreč že sedaj močno košarsko in pletersko obrt, zdaj pa bedo začeli izdelovati tudi škafe.
Kmetijska zadruga Vuhred kaže pc polletni bilanci 808.000 din izgube. To pa ni nič čudnega- Obvezne oddaje lesa ni v redu izpolnjevala, njen uslužbenec pa je skrbel, da je bilo taro v njegov lastni prid toliko več zamenjav, seveda na račun zadruge. T ii v zadružni gostilni je kontrola ugotovila velike nerednosti, predvsem pa primanjkljaj 3000 litrov pijače in
200.000	.din izgube. Edinole kovaška delavnica je aktivna v tej zadrugi-
Področje kmetijske zadruge Ona je trlo obsežno in hribovito, ponekod pa močno skalnato- Zato je tu glavna panoga poleg lesnega gospodarstva živt-
VAŽN0 OBVESTILO LOVCEM!
Lovska zadruga t Ljubljani sporoča vsem lovcem ln lovskim družinam, ft bo za pretežno večino vrst kož tverjadl in divjadi cena v lovni sezijl 1930-31 znatno zvišana. Lovske družine oziroma lovci si bodo za oddane kože lahko nabavili tudi razno lovsko opremo po ugodnih cenah (gojzerice, usnjene podplate in gornje usnje, gumija-re podplate dobre kvalitete, hlače vi do velvet on. barhent in flanelo, nogavice, dokolenke in netilke). Lovske družine naj Javijo Lovski zadrugi v Ljubljani, katero blago želijo.
Vso uplenjeno kožuhovino morajo lovske družine poslati Lovski zadrugi skupno. Lovska zadruga bo poslala na sedeš? lovskih podzvez strokovnjake prevzemalce, ki bodo določenega dne prevzeli vso kožuhovino okoliša lovske pedzveze. Lovske podzveza pa morajo ibrr.nje kožuhovine oziroma donos brezhibno organizirati.
Ker bodo cene v veliki meri odvisne p d kvalitete kožuhovine, naj lovci po-v ete vso pozornost pravilnemu odira, n ju in konzerviranju kož.
noreja in ovčereja. Toda tukaj, kakor tudi po ostalih živinorejskih predelih slovenjgraškega okraja je vedno manj dobre plemenske živine, predvsem pa je malo mlekaric. Zato bi morale kmetijske zadruge resno razmišljati, kako odpraviti to pomanjkljivost. Kako resno je stanje v tem pogledu, nam kaže med drugim dejstvo, da je bilo prignanih na zadnji plemenski sejem v Slovenji Gradec le nekaj bikeov, pa še za te ni bilo kupcev. Pri licenciranju v Guštanjm, Koprivni in drugod pa je bilo še manjše zanimanje za priznavanje merjascev kakor za bikce. Najhujšo krizo v tem pogledu bo rešilo državno posesttvo Marenberg. 1st ’bo oddalo kmetijski zadrugi v Vuzenico in ostalim kar šest lepih mladih plemenjakov.
V kmetijski zadrugi Vuzenica se je položaj obrnil precej na boljše, odkar imajo novega predsednika Franca Jamška. V lesnem odseku te zadruge je najbolj kritičen izvoz, ki je ob tem slabem vremenu še posebno zašepal. izpolnili so le 68 "/• letnega plana izvoza lesa iz gozdov, posekanega pa je 82 V« lesa, določenega v letošnjem planu. Med stalnimi gozdnimi delavci imajo perav pridne sekače in spravlja-
še, pa tudi žagarji, ne zaostajajo. Zato so pred kratkim proglasili devet udarnikov. Ta častni naziv sta prejela brata Franc Ajtnik in Kristl Ajtnik žc petič. V živinoreji, uvaja jo molzno (kontrolo na vsem področju zadruge, p ra tako pa tudi rodovniške knjige. Tud sadjarstvo jim ni deveta briga. Zadnje neurje je povzročilo na starem inmia dem drevju ogromno škodo, ki se bo poznala še nekaj let. Velike veje so se kar od-klale od' debel in na mnoge sadovnjake je danes žalosten pogled, kajti vsako drevo ima rano. Za borbo proti kaparju so že pripravili potrebno škropivo in začenjajo škropiti. Zadru, ga je skrbela tudi za redno setev in spravilo pridelkov. Pri tem je tudi trem članom priskočila na pomoč.
Pri odkupu je zadruga zelo aktivna. Odpremi!a je že pet vagonov krompirja, nad 10.000 kg sadja, veliko gob, orehov in zdravilnih zelišč. Zadnje mesece je imela pri odkupu redno nad
800.000	din prometa. Zadruga je doslej pri obveznem odkupu odkupila 98o/„ žita, skoraj ves krompir in 75% maščob. Vse delo opravlja poslovod-kinja Marija z enim učencem. Medtem ko je bila zadruga lami pasivna, so letos vsi njeni odseki aktivni.
Ljudski inšpektorji Iz Kovačič *
so preprečili likvidacijo zadruge
Pred dnevi Je skupima ljudskih inšpektorjev iz Kovačič v ljutomerskem okraju pregledala delo odbora kmetijske delovne zadruge Tomaž in ugotovila več nepravilnosti, ki so dokazale, da je upravni odbor delal vse drugo, kot pa to, da bi zadrugo utrdil in okrepil.
Tako je upravni odbor zadruge dovolil zadružniku Giaihršjelliu Brumcuj, da je postai »nezadružnik« in mu je na tej podlagi dodelil 450 litrov vin», kot vrnitev lanskega pridelka. Letos pa je ta tnezadružnik« sam obral vinograd, ki ga je lani priključil k zadrugi, Upravni odbor je tudi dovolil, da so razpustili zadružni hlev s konji z izgovorom, da ni krme. Goveja živina pa je v veliki večini samo pri bivših velikih kmetih, ki mleka ne oddajajo v zadrugo. Poleg tega so uživali bivši kmetje še več privilegijev. Tako so lahko tudi nekontrolirano sekali drva in podobno. Ljudskim inšpektorjem ni ostal prikrit niti saboterski odnos do proizvodnih nalog za bodoče leto. Ozimine so posejali šele polovico, poleg tega pa so pustili neobdelane 4 ha orne zemlje. Tudi za zadružne vinograde se niso prav zanimali, saj je bil pridelek v teh vedno manjši in slabši. Do konca oktobra še niso zmlatili rži in tako ni čudno, da jo je zadružnik Jože Štuhec nezmlače-no polagal živini.
Pri pregledu pa so ljudski inšpektorji naleteli na velik odpor članov upravnega odbora zadruge, ki jim je doslej uspelo varati poštene zadružnike ln ljudsko oblast.
Za vse navedene nepravilnosti, ki so vodile zadrugo v likvidacijo, od privl-legiranja bivših velikih kmetov pa do saboterskoga odnosa do zadružne proizvodnje, da zaradi teh zadruga ni mogla izpolniti svojih obveznosti . do države, so ljudski inšpektorji predali člane upravnega odbora kmetijske delovna zadruge Tomaž zato odgovornim forumom, ki bodo onemogočili nadaljevanje takšnega dela.
0 vžigalicah pa ne črhne nihče niti besedice
Se pred letom dni Je krožila po Ljubljani anekdota o tem, da izvažamo vžigalice v Ameriko. Američani namreč baje zelo radi stavijo in tako sl Je pač neki hudomušnež izmislil, da Jim pridejo v ta namen naše vžigalice kakor nalašč: bo vžgala, ne bo vžgala?! Tako, so govorili, izživljajo ti čudni ljudje onstran luže poceni svojo strast_ do stav, dejansko pa je bilo s tem že takrat načeto vprašanje kakovosti teh izdelkov.
Danes ugotovimo lahko samo to, da vžigalice niso kaj prida boljše in da bi morale posvetiti tovarne vžigalic tej stvari vso skrb, -
Mnogo hujše je, kar sem doživela te dni. V škatlici, ki sem jo kupila v neki trafiki za Bežigradom, sem naštela namesto 40 ali 45 vžigalic, kolikor bi jih menda moralo biti, točno samo devetnajst. Od teh sta hill dve brez kapic, torej šibici v pravem pomenu te besede. Pod pogojem, da mi nobena preostalih sedemnajst ne odpove, me stane torej ena vžigalica skoraj 12 par. — Da manjkajo v škatlicah vžigalice, opažamo že dalje časa, v tako drastični obliki pa se ml to še ni pripetilo. Kje je krivda za tako nekulturen odnos do potrošnika? Ne dolžim nikogar, ker tega ne vem, želim pa, da bi te vrstice pre-Pitai tudi krivec (ali, če Jih Je več, krivci), ki naj poskrbi, da prenehajo takšne, milo povedano, neokusne šale.
NAROČNIKE,
ki nimajo poravnane naročnine za tekoči mesec, opozarjamo, naj takoj nakažejo najmanj trome sečno naročnino, sicer Jim dnevnika od J. decembra dalje ne bomo mogli pošiljati.
UPRAVA »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«
DNEVNE VESTI
KOLEDAH
Preda, 22. novembra: Cecilija.
Četrtek, 23. novembra: Klemen.
SPOMINSKI DNEVI
22. XI. 1767. — Rojen voditelj tirolskih upornikov Andre] Hofer.
22. XI. 184«. — Prvi Izredni občni zbOT Slovenskega društva v Ljubljani.
22. XI. 1918. — Umrl ameriški pisatelj Jack London.
DEŽURNA LEKARNA
Centralna lekarna Tromostje, Trg Franceta Prešerna 5.
V četrtek, 23. nov. 1950 bo ob 19. v Domu sindikatov na Miklošičevi cesti redni letni občni zbor SD Krim. —
Vabljeni’.	2332-n
Kemikl-prirodoslovcll Sestanek LSM bo v četrtek, 23. nov. ob 19.30 v realki v Vegovi ul. (pred. 9).	2831-n
Vse bralce Delavske knjižnice, Prešernova 42, obveščamo, da bo knjižnica Izp^scjala knjige do dokončne otvoritve knjilnice ob ponedeljkih, sredah in petkih od 12. do 19. s poslovanjem pričnemo v petek. 24. nov. Vhod v knjižnice. je na oglu Prešernove (bivše F.lei-veisovel in Gosposvetske ceste. 2837-n Putnik v Ljubljani organizira v soboto, 2". novembra dvodnevni izlet v sv. Nikolaj in Portorož. Odhod iz Ljubljane ob 8. zjutraj. Izkoristite lepe jesenske dr.i in posetite priljubljena ietovišča na obali Jadrana. Prijave sprejema poslovalnica Putnik v Ljubljani.	2836-n
GLEDALIŠČE
DRAMA LJUBLJANA
Četrtek, 23. nov. ob 20.: Garcia Lorca: Lom Bernarde Albe. Red E.
Petek, 24 nov. ob 20.: Pucova: Operacija. Zaklj. predstava za LSM, MVS in TVS. (Stojišči v prodaji pri gledališki blagajni.)
Sobota. 25. nov. ob 20.: Moličre: Ljudomrznik. Red dramski G.
OPERA LJUBLJANA
Četrtek, 23. nov. ob 20.: Wolf-Ferrari: Zvedave ženske. Zaklj. predstava za LMS.
Petek, 24. nov. ob 20.: Verdi: Traviata. Gostovanje Ondine Otte. Zaklj. predstava za LSM univerze. (Stojišča v prodaji pri gledališki blagajni.)
SKUD JOŽE PODOBNIK IZ LESC
gostuje v petek, 24. nov. t. 1. ob 19.30 v kino-dvorani v Radovljici z d’Us-seau-Gotv: Globoko so korenine, ameriška drama v treh dejanjih. Predprodaja vstopnic pri blagajni kina. Radovljica.	2834-n
PREDAVANJA
Centralna ljudska univerza — Jezik, tečaji obvešča, da bo predavanje nemščine v četrtek in. v petek ob 19.
Clane Kluba kulturnih in znanstvenih delavcev obveščamo, da bo v četrtek,
23.	nov. v Klubu govoril prof. Boris Orel:	O etnografskih raziskovanjih v
Istri in na Dolenjskem. Predavanje bodo spremljale skioptične slike.	2830-n
KINO
RADIO
SPORED ZA ČETRTEK
Poročila ob 5.15, 6.00, 12.30, 15.00, 19.30,
22.00	in 23.55. — 5.00 Jutranji pozdrav; 5.25 Veseli napevi: 5.50 Jutranja telovadba; 6.10—7.00 Slovenska narodna in umetna glasba. 12.00 Lahka orkestralna glasba: 12.40 Zabavna glasba in objave;
13.00	Univ. prof. dr. Bogo Grafenauer:
Naselitev Slovanov v vzhodnih Aipah; 13.20 Popularen opoldanski koncert; 14.00 Claude Debussy: Sonata za violino in klavir, Gaspar Cassado: Klavirski .trio;
14.30	Ob izidu 22. letnika Geografskega vestnika; 14.40 Iz Leharjevih operet; 15.10—15.30 Naši pevci pojo narodne pesmi; 18.00 Od predklasike do danes (ciklus samospevov); sodelujeta basist Franjo Sifrer-Navigin in pianist Janko Ravnik. 18.20 Pogovor s pionirji; 18.40 Cenda Šedlbauer:	Spomini na Emila
Adamiča: 19.00 Nemška komična opera:
19.45	Zabavna glasba ln objave; 20.00 Plezanje v avstrijskih gorah; 20.15 Koncert po željah; 20.50 Jezikovni pogovori;
21.00	Pisan večerni spored; 22.15 Kaj bo
Jutri na sporedu; 22.30 Nočni koncert (Antonin Dvofak: Slovanska rapsodija, Nikolaj Rimski-Korzakov:	Šeherezada.
Vitezslav Novak: Slovaška suita); 24.00 Glasbena medigra; 24.15 Oddaja v italijanščini; 24.45 Zaključek oddaje.
LJUBLJANA — UNION: angleški film
»Božične pustolovščine«. Bos. mes. 31, Fizkultura ln šport 5. Predstave ob
16.15,	13.15 in 20.15. — MOSKVA: premiera ameriškega filma »Zmajevo se me«. Hrvaški pregled 9. Predstave ob
15.,	17., 19. in 21. — SLOGA: ameriški film »Zapeljivka iz Novega Orleansa«. Makedonski mes. 18. Predstave ob
16.15,	18.15 in 20.15. — TRIGLAV: avstrijski film »Dolga pot«, hrvaški pregled 4. Predstavi ob 18. in 20. SISKA: ameriški film »Noč v Casablanci«, mak. mes. 14. Predstavi ob
13..	in 20. — LITOSTROJ: ameriški film »Zgubljeni dnevi«, srb. mesečnik 23. Predstava ob 20.
PRESKRBA
DELITEV JABOLK
Poverjeništvo za trgovino in preskrbo MLO v Ljubljani obvešča potrošnike, da si lahko nabavijo po 10 kg jabolk na živilske nakaznice D-2 odrezek republiške dopolnilne preskrbe št. 6. november 1950.
Ker prihajajo Jabolka postopoma obveščamo potrošnike, da se bodo delila Jabolka na živilske nakaznice Ef-l in D-3 naknadno.
Jabolka bodo delile navedene poslovalnice: Florjanska 22. Frančiškanska 10, Galievica 9a, Kongresni trg 2. Karlovška 19, Miklošičeva 34, Resljeva 3, Tyr-ševa 38, Vodnikov trg 2 Jn 5. Celovška 62 in 144, Medvedova 38, St. Vid 20, Sto-žice. 175, Einspilerjeva 20. Tyräeva 82. Prisojna 7. Zaloška 22, Smartinska 10 in 107, Litijska 37. Bezenskova 22, Tvrševa 31. Gregorčičeva 15. Tržaška 48, Rožna dolina cesta V/26. Opekarska 31. Viska 29, Gajeva 5, poslovanlice v Polju, Zalog. Sneberje in poslovalnice Sadje— zelenjava na trgu.
Nova sezona Kolarčeve ljudske univerze v Beogradu
S predavanjem predsednika Srbske akademije znanosti dr. Aleksandra Beliča o temi »Jezik in mišljenje« je Kolarčeva ljudska univerza začela novo sezono svojega rednega dela. Letošnji njen spored presega sporede prejšnjih let in vsa predavanja bodo pozneje Izšla v publikacijah Koiarče-ve ljudske univerze. Priredili bodo tudi več jezikovnih in strokovnih tečajev.
Ljudska univerza v Novem mestu je dobro začela
V okviru tekmovanja za počastitev desete obletnice ustanovitve OF so pri ljudski univerzi v Novem mestu sklenili, da bodo priredili v tem času najmanj 28 predavanj. Svojo obveznost so z uspehom začeli izpolnjevati. Vsako drugo sredo zvečer je v Domu ljudske prosvete dobro pripravljeno predavanje, pri katerem je vsak obisk zelo dober. Doslej so bila predavanja o Koreji, o atomski energiji in predavanje: Vode nam bodo pokorne. Za predavanja ljudske univerze je med prebivalstvom veliko zanimanje. Na vsakem izmed dosedanjih predavanj je bila udeležba 350 do 400 ljudi. Vsa predavanja ljudske univerze bodo tudi po večjih krajih na podeželju. (r)
O uspebih In težavah
prt deiu S KV D Dušan Jereb v Novem mesiti
Odkar je bilo pred dvemi leti v Novem mestu ustanovljeno sindikalno umetniško društvo Dušan Jereb, se je kulturno umetniška delavnost v okraju znatno dvignila. Nastopi in tekmovanja ter prejeta priznanja posebno gledališki družini in orkestru, so najbolj prepričljiv dokaz zato. Vendar je tako izven organizacije kakor tudi znotraj samega društva nekaj senčnih strani, ki jih je treba osvetliti prav zaradi tega, da bi društvo dobilo še več možnosti nadaljnjega razvoja.
Glavna ovira za večji razmah kulturno umetniškega delovanja v Novem mestu je pomanjkanje primerne dvorane in drugih potrebnih prostorov. Edina dvorana Doma ljudske prosvete je na razpolago za vse kino prireditve, vse nastope, koncerte, zborovanja, sestanke in tudi za cirkuške predstave. Dvorana je zaradi tega močno preobremenjena in je redno delo katere koli kulturno umetniške organizacije nemogoče. O zidanju nove prepotrebne dvorane so v Novem mestu že veliko govorili in pisali. V mestu je še prav lepa dvorana bivšega sokolskega doma, toda ta mora biti »rezervirana« za slu-
Od kritike naj odpade vse, kar ni resno in vredno pretresanja
Nešteti kritični Slaniki v našem časopisju dokazujejo, da se delovni ljudje zavedajo, da je le z njihovim neposrednim sodielovanjenj mogoče uspešno odpravljati različne napake. Pri tem pa je treba posebej naglasiti, da je taka kritika uspešna ie, če je tudi resnična in dovolj resna.
11. t. m. je bil v »Slovenskem poročevalcu« objavljen članek »Kaj dela rajonska stanovanjska komisija«, v katerem pisec omenja, da na Vidovdanski cesti št. 2 stanujejo 4 osebe v 9 stanovanjskih prostorih, medtem ko stanuje v isti hiši v enosobnem stanovanju Rudolf Samsa s svojo družino, katero pa lastnica stavbe Fani Stritarjeva na različne načine zapostavlja in ji kaže svoje sovražno razpoloženje z raznimi dejanji.
Urad za pritožbe in predloge Komisije državne kontrole LRS je preveril navedbe v tem članku ter ugotovil, da na Vidovdanski cesti 2 v 9 stanovanjskih prostorih prebivajo res 4 ljudje in sicer zobozdravnik dr. Kambič ima čakalnico, ordinacijo, prostor za labo-ratorij, kuhinjo, delovno sobo in spalnico. Od tega stanovanjskega prostora bi lahko izključili le delovno sobo, ostali prostori pa so mu potrebni. Lastnica stavbe Fani Stritarjeva ima dve sobi, v manjši spi njena nečakinja v večji pa ima svojo spalnico. Kontrolni organi so predlagali utesnitev tega stanovanja za eno sobo. Pri vsem tem pa je imela Stritarjeva tudi v Polhovem gradcu v svoji hiši dvosobno stanovanje, kjer je prebivala od časa do časa. Ker po zakonu o stanovanjskih prostorih nihče ne more imeti dveh stanovanj, so kontrolni?- organi predlagali, da se Stritarjevi odvzame stanovanje v Polhovem gradcu, za izigravanje stanovanjskega zakona pa bo kaznovana z občutno globo.
Ostale navedbe v članku -pa niso povsem točne. Izkazalo se je, da zadeva
s kokošmi in izjavami Stritarjeve ni bila neka resna stvar, kakor je to navedla Samsova, temveč navaden hišni prepir. To do’ neke mere zmanjšuje tudi krivdo člana rajonske stanovanjske komisije Valiča, vendar pa ostane dejstvo, da bi moral videti, da ima Stritarjeva stanovanjske prostore, do katerih ni upravičena, a tega ni videl ali pa ni hotel videti.
Vse to do neke mere zmanjšuje tudi pomen samega članka. Kljub temu pa se je spet pokazalo, da se napake najuspešneje odpravljajo le takrat, če pri tem sodeluje ljudstvo .in ne čaka. da jih bodo odpravljali le za to postavljeni in odgovorni funkcionarji.
Uslužbenci gradbenega podjetja »Konstruktor« v Zenici pred sodiščem zaradi poneverbe živil
Pred okrajnim sodiščem v Zenici se bo moral zagovarjati pomočnik direktorja gradbenega- podjetja »Konstruktor« Jovo Vuleta skupaj z upravnikom službe delavske preskrbe Vjekoslavom Zejakom in drugimi uslužbenci zaradi številnih tatvin živil ln drugih zlorab. Preiskava Je ugotovila velike primanjkljaje živil v prodajalnah, menzah in restavracijah tega velikega gradbenega podjetja. Iz centralnega skladišča so odpeljali nad 3 in pol vagona koruze,
12.000	kg moke, 1300 kg zdroba, zarasli nevestnosti pa so povzročili uničenje velikih količin sadja in zelenjave. Upravnik gradbišča v Doboju je skupaj z drugimi uslužbenci poneveril skoraj dva milijona cigaret, 2800 parov čevljev, 1390 delavskih oblek in drugega blaga. Voditelj restavracije na tem gradbišču pa je poneveril 283.000 dinarjev. Pomočnik direktorja podjetja Vuleta in upravnik službe delavske preskrbe Zejak sta vedela za te tatvine, pa nista nič ukrenila, ker sta sama prejemala živila in drugo blago v neomejenih količinah. Pomagala sta v knjigah prikrivati tatvine in slabo stanje v službi delavske preskrbe, razen tega sta odredila, da so morali na ekonomiji hraniti prašiče s pokvarjenimi živili, zaradi česar je poginilo 38 prašičev.
čajne zabave. Druga negativna stran, ki prav tako vpliva na delo društva, so notranja trenja med člani gledališke družine, katera šteje 42 članov. Na letošnjem občnem zboru so sprejeli sklepe, da se ta trenja odpravijo. Tretja senčna stran društva je premajhen dotok mladega kadra v osnovne sekcije, razen v orkester. Ta je edini, ki se številčno stalno krepi z novimi močmi, ki jih daje glasbena šola v Novem mestu. Člani orkestra so tudi med najbolj discipliniranimi. V gledališki družini je šibka stran, da je skoraj brez vsakega mlajšega kadra. Godba na pihala spi naprej in je sklepi lanskega občnega zbora društva niso spravili k življenju. Tudi folklorna skupina s 24 članicami ne dela. Nekoliko boljši je pevski (moški) zbor, ki šteje 12 članov, kateremu pa manjka predvsem rednih vaj, mešani pevski zbor pa kljub prizadevanju pevovodje tov. Ka-sestnika ne zaživi. Likovni krožek je do danes ostal le na papirju.
Ne glede na vse navedene objektivne ln subjektivne težave pa je društvo »Dušan Jereb« doseglo v pretekli sezoni zadovoljive uspehe in ima za letošnjo sezono pred seboj lep plan dela. Gledališka družina je imela lani 4 premiere s 44 predstavami, za letošnjo sezono pa ima plan 6 premier z 48 predstavami od teh do 10. obletnice OF 4 premiere z 32 predstavami. Izdaja svoj gledališki list, v letošnji zimi nameravajo prirediti tečaj za šminkanje in izdelavo lasulj ter mask. Orkester je imel lani dva samostojna koncerta, vseh nastopov pa 20. Za letošnjo sezono pripravljajo 4 samostojne koncerte. Pevski zbor je imel 4 pevske koncerte, vseh nastopov pa 34. Skupno z orkestrom se je udeležil turneje na gradbiščih Ceste bratstva in enotnosti. Zelo lep napredek kaže knjižnica, saj se je število prečitanih knjig v pretekli sezoni dvignilo za 105% in je povpraševanje po knjigah iz dneva v dan večje. Boleča stran knjižnice so prostori.
Z izvedbo programa za letošnjo sezono predvsem pa z odpravo nekaterih senčnih strani se bo delo SKUD »Dušan Jereb« v Novem mestu še bolj razmahnilo.	(r)
stroje, kjer je v teku postopek za prenos osnovnih sredstev, prijavi stroj dosedanji lastnik. Ministrstvo za gradnje LRS je razposlalo obrazce in navodila vsem dosedanjim imetnikom gradbenih strojev (ki so stroje registrirali). Lastniki in koristniki gradbenih strojev, ki obrazcev in navodil ne bi prejeli, naj jih takoj naroče pri Ministrstvu za gradnje LRS. Revizijo registracije je izvesti, Ministrstvu za gradnje pa predložiti izpolnjene ln potrjene obrazce najkasneje do 30. nov. 1950. Eventualne telefonske informacije tel. 37-47. Opozarjamo vse lastnike in koristnike gradbenih strojev na sankcije v primeru neizpolnjevanja Odločbe po Uredbi o registraciji gradbenih strojev, — Ministrstvo za gradnje LRS.	3*46-1
OBVESTILO
Opozarjamo vsa 1J udskoprosvetna društva in okrajne odbore Ljudske prosvete, da bo izšel okvirni pravilnik tekmovanja Ljudske prosvete v čast 10. obletnice ustanovitve OF v celoti konec novembra v 10.—il. številki letošnjega »Obzornika« ter z nekaterimi krajša vami tudi v prihodnji številki Organizacijskega vestnika OF. Pevski zbori, ki žele tekmovati, dobe seznam obveznih pesmi pri okrajnih odborih Ljudske prosvete. Instrumentalne skupine, igralske družine, lutkovni odrl in plesne skupine, ki tekmujejo s sporedi po svobodni izbiri, prijavijo svojo udeležbo najkasneje do 15. Januarja IS5i okrajnim odborom Ljudske prosvete. Likovni krožki, ki se vključijo v tekmovanje, prirede razstavo v svojem kraju najkasneje v marcu 1951, na osnovi rednih mesečnih poročil pa bo ocenjeno delo izobraževalnih tečajev, ljudskih univerz, ljudskih knjižnic in filmskih krožkov.
Izvršni odbor Ljudske prosvete Slovenije.
Nenadoma nas Je zapustil naš predragi-mož, oče, sin, brat in svak FRANC MAVSAR, železničar. Pogreb pokojnega bo 23. nov. ob 14.30 iz kapelice sv. Frančiška na Zalah. — 2alujoči: žena Lojzka z otroki, oče, brat. sestra in ostalo sorodstvo. — Ljubljana, 21. nov. 1950, Po kratki mučni bolezni nas je zapustil iskreno ljubljeni papa, dedek, brat, stric in svak AVGUST BLAZNIK, foto graf. Pogreb nepozabnega bo v Sk. Loki 23. nov. ob 15. Škofja Loka 21. novembra 1950. Rodbine Blaznik, Rehdner, Sušnik, Višner, Vraničar.	3951-1
OBVESTILA
VSEM LASTNIKOM IN KORISTNIKOM GRADBENIH STROJEV NA TERITORIJU LRS
V Ur. listu FLRJ št. 62-50 Je objavljena Odločba o reviziji registracije gradbenih strojev. Po tel odločbi ln dodatnih navodilih so dolžni lastniki Jn koristniki gradbenih strojev predložiti Ministrstvu za gradnje LRS prijavo gradbenih strojev na predpisanem obrazcu R-R. Prijavo morajo tedaj predložiti vsi dri. uradi, podjetja, zavodi, organizacijo ln državljani, čigar last Je gradbeni stroj, tedaj pripada njihovim osnovnim sredstvom, ali pa, da ta stroj samo začasno koristijo. Za
MALOPRODAJALCI PLAŠČEV IN ZRACNIC ZA KOLESA — SLOVENIJE, POZOR!
Na zalogi imamo še zadostno količnio PLAŠČEV po prosti ceni — gibljivi’. — Pohitite z nakupom, dokler imamo še zalogo!
Trgovsko podjetje Tekstil-Obutev, Ljubljana, Frančiškanska ni. 4. S943-I
UMRLI
Umrla Jo naša zlata teta MARIJA KOFOL. v starosti 58 let. Pogreb bo na Idriji pri Bači v petek 24. novembra. 2alujo6e družine Kofol, Skok, Bandezt in Manfreda. — Celje, Idrija pri Bači in Gorica, 22. XI. 1950.	3952-1
Umrl nam Je naš dragi mož, oče, brat, stric EDVARD PRIMC, uslužbenec »Gradisa« Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek ob 15.30 iz Zal mrliške vežice sv. Krištofa na pokopališče. Žalujoča žena Marija, hčerki: Milica In Fand ter ostalo sorodstvo. — Ljubljana, dne 21. nov. 1950.	3950.1
Po kratki, mučni bolezni je umrla naša ljubljena hčerka, sestra teta MIMICA JANEŽIČ. Pokopali Jo bomo v četrtek 23. novembra 1950 ob 15 iz Zal kapelice sv. Nikolaja na pokopališče na Zaiah. Žalujoči starši: oče Peter, oskrbnik pokopališča na Zalah v p., mati Rezika, sestra Tončka ln ostalo sorodstvo. Ljubljana, Mengeš, Vodice 20. XX 19».
ZAHVALE
Ob izgubi naše ljubljene žene, mame, staTO mame in sestre MARIJE KOZAR roj. PUCELJ, se zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih dneh stali ob strani. Posebno zahvalo smo dolžni zdravniku dr. Oražmu za njegov trud. Prav tako se zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja in vsem, ki so jo spremili k večnemu počitku. — Žalujoči mož Jernej, otroci Jernej, Stefan, Minka, Helena, Francka, Angelca in Anica, brat France, sestri Francka in Ivanka, svakinja Marjeta, snahi, zetje in vnuki. — Hrovača, Breg, Ljubljana, Nespeš, Slov. Javornik, Bled, Cleveland, 18. nov. 1550.
Vsem, ki ste našemu atku lajšali zadnje trpljenje, ga spremili na poslednji poti, se poslovili od njega i. njemu tako drago pesmijo in mu pokrili zadnje bivališče z venci in cvetjem, se najiskre-neje zahvaljujemo. Posel no pa se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob težki izgubi stali ob strani in nam tako velikodušno na kakršen koli, način pomagali. — Trillerjev!.	3944-1
Vsem, ki ste našega ljubljenega EN GELBERTA GOSTIŠO spremili na zadnji poti in darovali c zetje, srčna hvala. — Žalujoče »rodbine.	3942-1
Ob težki Izgubi našega ljubljenega sinka IVANČKA KLEINLERCHERJA se prisrčno zahvaljuje-no vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili v niegov zadnji domek. Posebna zahvala darovalcem vencev in cvetja, učencem H. a razreda, upravitelju šole, učiteljicam in Rupniku. — Žalujoči očka in mamica, sestrice in ostalo sorodstvo.	3945-1
MALI OGLASI
TRISOBNO stanovanje s kopalnico, s plinom, komfortno, v bližini bolnišnice, zamenjam za enako velikega v centru. Ponudbe na ogl. odd. pod »Cimprej«.	5736-10
ZAMENJAM dvostanovanjsko hišo v Novem mestu za enostanovanjsko v Ljubljani ali bližini. Ponudbe na ogl. odd. pod »16«.	5738-8
IZGÜBLJENA Je bila rjava aktovka
17.	novembra med 12. in poltrinajsto uro od Vodovodne ceste po Sv. Marka cesti. Ker vsebina ni moja last, prosim poštenega' najditelja, da jo vrne na naslov v ogl. odd.	5744-14
NA CESTI Sent Peter—Celje najdena rjava aktovka se dobi pri DES obrat Žalec.	5752-14
ZATEKEL SE JE pes ovčar, sliši na Ime. Nero. Prosimo osebo, h kateri se je pes zatekel, da ga za nagrado vrne lastniku na Upravo Zoološkega vrta v Kolodvorski ulici 12.	6753-14
NAPRODAJ imamo večjo količino zabojčkov od marmelade in stekleničic raznih velikosti. Vojno trgovsko podjetje Ljubljana, skladišče Masarykova cesta 24.	5754.5
Obsodba nepoštenega
zavarovalnega nameščenca
Beograjsko okrožno sodiSče Je obsodilo na dosmrtno prisilno delo nameščenca zemunske poslovalnice državnega zavarovalnega zaveda Dinka Duževića, ker je v dveh letih poneveril nad pol milijona dinarjev na ta* način, da je zavaroval kmečke zadruge in zasebnike, od njih pobiral zavarovalnino, sklenjenih zavarovalnih pogodb pa ni vpisoval. Stroga kazen je bila izrečena predvsem zaradi tega, ker Je na ta način izpodkopaval zaupanje v državno zavarovalno ustanovo.
NAVODILO
GOSPODARSKEGA SVETA - GLEDE DOBAV SUROVIN LOKALNIM PODJETJEM
Na podlagi šeste točke odredbe o sklepanju pogodb na temelju planskih kvot za 1. 1951 Izdaja Gospodarski svet vlade FLRJ navodilo o cenah, po katerih bodo proizvodna podjetja dobavljala surovine in pomožni material (material za reprodukcijo) lokalnim proizvodnim podjetjem in na podlagi pogodb za 1. 1951.
L Vsa proizvodna podjetja (v pristojnosti zveznih, republiških In lokalnih organov) bodo dobavljala v 1. 1951 surovine In pomožni material (material za reprodukcijo) proizvodnim podjetjem v pristojnosti ljudskih odborov po višjih enotnih (komercialnih) cenah.
Te cene morajo biti sprejete tudi v pogodbe, ki se bodo sklepale s podjetji ljudskih odborov na podlagi planskih kvot za 1. 1951.
3.	Ako podjetja v pristojnosti ljudskih odborov dobavljajo svoje proizvode po državnem planu razdelitve (za zagotovljeno preskrbo, za preskrbo po vezanih cenah Itd.), bodo imela na podlagi posebnih predpisov pravico do popolnega regresa za razliko v cenah surovin ln pomožnega materiala, porabljenih v proizvodnji za dobave po državnem planu razdelitve.
NA SIMFONIČNEM KONCERTU v Filharmoniji 13. nov. sem izgubila črne usnjene rokavice. Prosim najditelja, da jih odda v koncertni poslovalnici na Kongresnem trgu.	5755-14
VISOKO NAGRADO dam tistemu, ki izsledi moje kolo, odpeljano v nedeljo zvečer lz veže gostilne Vrhničan na Tržaški cesti. Kolo je svetlordeče barve, znamke »Diirkopp«, tov. št. 710214, tablica 11207. Kolo Je opremljeno z električno svetilko spredaj in zadaj in kilometrski števec. Najditelj naj se javi pri Ivanu Pezdirju, Kozarje 119, Tržaška cesta ali LM Vič.	5775-14
DVOSOBNO STANOVANJE v Ljubljani zamenjam za enosobno. Ali pa zamenjam dvostanovanjsko hišo v Ljubljani za dvo- ali enostanovanjsko kjerkoli. Ponudbe na ogl. odd. pod »Ugodna zamenjava«.	5759-8
ZAMENJAM dvo- ali trosobno stanovanje v bližini kolodvora za enosobno s kabinetom v sredini mesta. Ponudbe pismeno na ogl. odd. pod »Center«. VOJNI MUZEJ JA zbira orožje in vojaške predmete, uniforme in umetniške slike, makete in modele, kakor tudi vse ostale predmete, ki se nanašajo na našo in splošno zgodovino od začetka pa do konca leta 1918. Predmeti se odkup ijeto a., pa sprejemajo kot darila. Ponudbe pošljite ustmeno ali pismeno Upravi vojnegs muzeja JA. Beograd, Kalemegdan, telefon 26-440.	5654-5
VELIKO SONČNO SOBO blizu tramvajske postaje zamenjam za enako ali manjšo, po možnosti v centru. Pismene ponudbe na ogl. odd. pod »Ugodno«. PROFESOR POUČUJE VSE PREDMETE za nižjo ln matematiko, fiziko, nemščino in latinščino za višjo gimnazijo. Naslov v ogl. odd.	5777-14
KUPIMO 3 Wllfanova predležja 1:4, 1:5 ali pa 1:6, za prenos ca. 60 KS. Ponudbe na predilnico Litija v Litiji. 6448-6 SO kanarčki. Najditelj se naproša, da jih vrne za nagrado: Franjo
Omahna, Sv. Petra c. 53a. Ljubljana.
IZGUBILA SEM 17. nov. šop ključev: Poljanski nasip 12, Barvarska steza do mlekarne. Prosim poštenega najditelja, naj odda za nagrado Poljanski nasip 12, X., Zorč.	5766-14
VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE Stanje 22. novembra: Medtem ko se
grenlandsko področje visokega zračnega pritiska polagoma premika proti 1URU. .Jo zahodna in srednja Evropa še nadalje v območju frontalnih motenj, ki povzročajo nestalno vreme. Danes )e v Slovenili pretežno oblačno vreme z dežjem v Planici in v Novem mestu.
Najnizja temperatura je bila —1° C v Ljubljani. Zračni pritisk je znašal dames ob 7. uri 733.5 mm. temperatura zraka 1° C, relativna vlaga 190%.
Nova srbska izdaja Prešerna
čitanko (1922). Moti. ker je senet Matiji Čopu natisnjen posebej, to se pravi med soneti, ne pa pred Uvodom v Krst, kamor spada. Ce je že maral biti tiskan med soneti, potem bi bil moral Djukič opozoriti na to vsaj z drobno pripombo pod črto. Prav tako je Djukič — ne vem, zakaj — na ta sonet enostavno naslonil in pod isti naslov: Matiji Čopu spravii tudi sonet Čeprav pregnali so iz domovine.
Izmed balad in romanc je v prvi izdaji (1932) Djukič objavil le štiri, Povodnjega moža, Neiztrohnjeno srce, Turjaško Rozamundo in Zensko zvestobo. V sedanji izdaji je tem štirim pesmim pridejal še Prekop, Ponočnjaka (ki ga sicer redko najdemo v zbirkah Prešernovih pesmi), Ribiča, Od lepe Vide, Svetega Senana in Judovsko dekle. Torej je tudi ta oddelek več kakor podvojen.
Prav tako pomembna prinova je tudi v četrtem oddelku, kjer je pred Krstom pri Savici natisnjen tudi Uvod.
V celoti je torej s to izdajo močno Izpopolnjena podoba pesnika Prešerna v srbskih prevodih. Po obsegu je knjiga prepesnitev narasla skoraj za polovico, pa tudi vrednost na novo prevedenih pesmi (razen nekaj izjem) ne zaostaja veliko za že prej prevedenimi. Zaradi tega se naravnost vsiljuje po-
je beseda: magistal (z magistrale) naglašena nemogoče na drugem zlogu (v Sonetnem vencu). Namesto enajsterca je Djukič, če verz prav beremo, zagre-'šil n. pr. v četrtem verzu Uvoda h Krstu deseterec (»Aurel ni Droh, njih več zemlja krije«), v sonetu: Vi, ki vam je ljubezni tiranija, v desetem verzu pa dvanajsterec (»i u Americi crni Afrikanci«), kar je zopet čedno spričevalo razumevanja tercinskega oziroma sonetnega (enajsterčevskega) ritma. Čemu je že pri Prešernu napačni Nauport (kar je rimsko naselje nekje pri Vrhniki, ne pa Ljubljanica) Djukič spremenil v Nevprot (mogoče samo tiskovna napaka?), tudi ne utegnem uganiti. Zdi se mi, da je tudi Emona (prav tam, Elegija mojim rojakom) brez potrebe postala Eumona.
Najbolj se je Djukič približal originalu s prepevi pesmi Strunam, Pod oknom, Izgubljena vera, Mornar, Od lepe Vide, Glosa, nekaterih sonetov, zlasti prvega iz Sonetov nesreče (O, Vrba...) in z Uvodom h Krstu. Zakaj je tfcko redko upošteval in v srbščini izdelal španske asonance v Turjaški Rozamundi, je tudi uganka. Nasprotno pa se je ponekod v isti pesmi ubijal z rimami. V tej knjigi tiskana verzija Nezakonske matere je zdaleč slabotnejša od tiste, ki sem jo prepesnjevalcu nasvetoval lani, ko je založba »Prosveta« nameravala izdati njegove prepeve Prešernovih pesmi. Sedanja, v knjigi natisnjena nova verzija se glasi:
Zašto si se ti rodilo, dete lepo, dete milo, meni mladoj devojci, nevenčanoj materi?
Otac me tuk’o i kleo, mrzi me k'o me voleo; mati mi plače, nariče, svak se moj mene odriče;
a pravi ota« mog čeda, moj dragi, nas i ne gleda, ni glasa ne da od sebe, stid ga od mene i tebel
O, zašto si se rodilo, ti, dete ljupko i milo, udesom dobrim ili zlim, al’ ja te volim žarom svim!
Kroz lepe tvoje očice na mene glede zvezdice, a kad me osmeh tvoj prati, srce i ne zna da pati.
Le še malo dni nas loči od 3. decembra, ko bomo praznovali 150 letnico Prešernovega rojstva.
Pred nekaj tedni je izšla kot 18. zvezek zbirke Jugoslovenski pisci beograjske založbe Novo pokolenje knjiga France Prešern, Odabrane pesme v obsegu desetih tiskovnih pol. Pesmi v tej izdaji so tiskane v prepevu Trifuna Djukiča. Za uvod je ponatisnjen Ziherlov članek, ki ga je ob stoletnici pesnikove smrti lani objavil ljubljanski »Novi svet« in ki je skoraj istočasno izšel tudi v srbskem prevodu (France Prešern — pesnik i mislilac). Na začetku knjige je perorisba Prešernove podobe neznanega avtorja, na koncu pa štiri strani pripomb in pojasnil, ki naj bi služila boljšemu razumevanju posameznih pesmi, pobrana so pa. kakor je videti, iz jubilejne izdaje. Vsekakor je značilno, da Srbi nočejo in nočejo sprejeti slovenske pisave Prešernovega priimka, ampak ga tudi v tej knjigi trdovratno pišejo brez zadnjega polglasnega e (Prešern namesto Prešeren).
Ta knjiga pomeni doslej najtehtnejši srbski prispevek obema Prešernovima jubilejema. Ce omenim še to, da se prepevi v tej najnovejši izdaji v marsičem razlikujejo od nekdanjih prepe-vov istega avtorja, in če upoštevamo, da je Djukič zadnjih skoraj dvajset let dodal še številne nove prepeve (saj. je izdaja iz 1. 1932. prav tako na 160 straneh, pa je paralelno tiskan tudi slovenski tekst, medtem ko so sedaj v knjigi samo prepevi), potem je jasno, da sta Djukičeva prizadevnost in vztrajnost zelo veliki in da mu je treba s te strani izreči posebno zahvalo. Poizkus, ki je vanj prepesnjevalec vložil toliko truda, je treba vsestransko oceniti. Seveda tega na tem mestu ne morem storiti. Moj namen je samo opozoriti na knjigo, naša revialna kritika bo pa lahko nadrobneje razčlenila in tehtneje premerila vrednost tako vztrajnih Djukičevih poizkusov pretakanja Prešernovih umetnin v srbščino.
Pri Srbih lahko že več kakor petdeset let. posebej še od začetka tega stoletja, to se pravi, od proslave stoletnice pesnikovega rojstva, sledimo nenehne, zdaj večje, zdaj manjše zanimanje za Prešerna. Trifunu Djukiču pripada v tem prilagajanju Prešerna srbščini prav gotovo levji delež, saj se je trudil, da bi dal Srbom skoraj celotnega Prešerna.
V tej izdaji Izbranih Prešernovih pesmi je prepesnjevalec gradivo razdelil na štiri dele, na pesmi, sonate, balade in romance, medtem ko je v četrtem oddelku natisnil Krst pri Savici z Uvodom vred. V prvem oddelku, v pesmih, je bilo v prvi izdaji enajst pesmi. Ta oddelek je. sedaj pomnožen s prepevi Sol daške, Vso srečo ti želim, Zvezdogledom. Zapuščene, dveh odlomkov iz »Gazel«, Hčere sveta, treh narodnih, ki pravzaprav ne bi smele biti uvrščene v takle izbor, Nebeške procesije, Glose, Pevcu, V spomin Valentina Vodnika, V spomin Matije Čopa in Elegije mojim rojakom. To se pravi, da je ta, prvi del več kakor še enkrat tolikšen kakor v prvi izdaji, čeprav je knjiga iz L 1932. imela enostavno naslov »Pesme«, medtem ko ima sedanja naslov »Odabrane pesme«.
Podoben primer je tudi z oddelkom: Soneti. V prvi izdaji je bilo razen celotnega Sonetnega venca še devet sonetov. Sedaj je na prvem mestu natisnjen Sonetni venec, potem pet Sonetov ljubezni (kakor jih je po Žigonu poimenoval Djukič — Očetov naših imenitna dela, Vrh sonca sije sončev cela čreda, Dve sestri videle so zmoti vdane, Kupido, ti in tvoja lepa starka, Je od vesel’ga časa teklo leto), pa šest Sonetov nesreče, na koncu pa še devet različnih sonetov. V celoti torej 36 sonetov. Izmed devetih sonetov prve izdaje jih je v novo izdajo uvrščenih samo še šest, kar pomeni, da je v tej izdaji petnajst novih sonetov. To so: Prvi štirje izmed že zgoraj imenovanih, dalje Popotnik pride v Afrike puščavo, Komur je sreče dar bila klofuta, Življenje ječa, Cez tebe več ne bo, sovražna sreča, Ni znal molitve žlahtnič trde glave, Zgodi se včasih, da mohamedani. Oči bile pri nji v deklet so sredi. Kadar previdi učenost zdravnika, Odprlo bo nebo po sodnem dnevi, Vi, ki vam je ljubezni tiranija in kot zadnji sonet Čeprav pregnali so iz domovine (edini nemški sonet, ki ga je Djukič prevedel), to se pravi prvi sonet iz Pevčeve tožbe .kakor ga je prepesnil Alojz Gradnik (Prešernove nemške pesnitve, Ljubljana 1947), ki ga pa Žigon ni sprejel niti v Prešernovo
Frančišek Smerdiu:
Dr. France Prešern
drobna analiza Djukičevega prepesnje-vanja v prvi knjigi neupoštevanih pesmi kakor tudi sprememb v že pred skoraj dvajsetimi leti prevedenih pesmih. Moram reči, da teh sprememb ni malo ih da so zvečine samo v korist umetniški vrednosti prevoda.
Vtis imam, da se Tribun Djukič dolga leta bori s Prešernom, da se je krvavo zagrizel vanj, da ga hoče po vsej sili po svojih močeh prilagoditi srbščini. Seveda je veliko, odvisno tudj od umetniške moči poustvarjalca, za kar moramo prepesnjevalca vedno smatrati. Se vedno me občutno moti precejšnja mera izraznih trdot in zlasti ritmičnih prisiljenosti. Pravzaprav gre pogostokrat za tečnost ritma. Svoj čas sem trdil, da Djukič boleha za neobčutljivostjo za ritem.. Ta neobčutljivost za ritem, ki se je sicer, sodeč po prepevih v tej knjigi, zadnja leta občutno zmanjšala (prepesnjevalec je marsikaj popravil v duhu danih mu nasvetov), tu in tam še vedno moti tenkočutno uho. Samo nekaj primerov!
Zakaj prvi in zadnji verz prvega soneta »Sonetnega venca« nista polno zvočna enajsterca? Poglejmo ju! »Pesnik tvoj nov Slovencu venae vije...« In »Rana mojih spomen i hvale tvoje«. Odgovor je kratek in jasen: pravilna enajsterca nista zato, ker se ne začenjata z jambom. Pa bi Djukič lahko enostavno (in tudi zvesteje originalu) dejal: »Tvoj pesnik nov...« To je tisto, kar imenujem posluh za ritem in brez česar, menim, sploh ni mogoče pisati vezane besede. Podobne šepavosti zasledi človek še marsikje, n. pr. v 9. in 11. verzu prvega, v 1., 9. in 10. verzu drugega, v 2., 3., 4., 5. in 10. verzu tretjega soneta in tako naprej. Naravnost značilno je, da bi bilo na mnogih mestih te pomanjkljivosti v ritmu mogoče zabrisati z eno potezo, brez vsakršnih težkoč In prav to, da Djukič tega ni storil, je zame najzgovornejše pričevanje o primarni Djukičevi amu-zičnosti, aritmiji.
Prav tako je Djukič zagrešil vrsto nepravilnih naglasov zlasti pri nekaterih osebnih imenih, pa tudi drugod. Ne morem razumeti, zakaj naj bi Orest imel naglas na prvem, Črtomir na drugem, Valjhun na prvem zlogu, ko je to vendar popolnoma napak. Prav tako
Bog što Je ptici let dao, nek bi tu sreću poslao!
Meni te udes sam pred’o, o, večno drago mi čedo!
Trdim, da je več kakor prisiljeno naglašanje na koncu verzov nekaj nemogočega v tem prepevu. Ta tako ljubka Prešernova umetnina je s tem izgubila vso tisto fluidno pristnost in na-slonjenost na narodno pesem in njen izraz. Citiram staro verzijo (s popravki), ki je po mojem mnenju zdaleč bližja originalu in tudi pevna obenem. Vedeti je namreč treba, da je pesem »Nezakonska mati« uglašena, pa bi bilo želeti, ko bi tudi prepesnitev v srbščino ustrezala kompoziciji in bi jo bilo mogoče v prepesnjenem tekstu peti. Druga, starejša verzija, je takale:
Zašto mi tebe dade bog, premilo čedo srca mog?
Par takav meni mladjahnoj, devojci Još nevenčanoj?
Otac me tuče psujući, majka uzdiše plačući, rodbina me se stidi sva, svima za potsmeh služim ja.
On, što je bio dragi moj, on, što je pravi otac tvoj, bog zna kud svetom luta sam, jer ja 1 ti smo njegov sram!
Zašto ml tebe dade bog, premilo čedo srca mog! Sudbinom dobrom ili zlom, ipak te ljubim dušom svom.
Kroz tvoje oči, pogled taj ja vidim čistog neba sjaj; kad čujem slatki smešak tvoj, ja zaboravljam čemer svoj.
Onaj, što ptici daje let, nek te u sreće vodi svet!
Sudba te posla srcu mom, voleću uvek te dušom svom.
S tem sem komaj načel le nekaj problemov, le nekaj vprašanj, ki nastajajo ob primerjanju Djukičevih pre-pevov s Prešernovimi originali. Posebej bi se bilo treba lotiti zlasti sedanjega prepeva Krsta pri Savici, ki je svoj čas izšel že v posebni izdaji (Beograd 1936). Prav tako bi bilo treba obširneje spregovoriti o še vedno neuspelem prepevu zahtevne Zdravljice, pa tudi še o marsičem drugem. To delo prepuščam bolj poklicanim, ki bodo to i Udajo vsekakor podrobneje pregledali, kakor sem jo jaz, in meritomeje spregovorili o njej. Prepesnjevalčev veliki trud kljub vsem pomanjkljivostim in nedognanostim to terja in zasluži.
Tone Potokar.
DANES BORBA VELIKIH NASPROTNIKOV
Prihod Jugoslovanske nogometne reprezentance v London je vzbudil nenavadno veliko zanimanje tiska in športne javnosti v Angliji. Laburistični list •Daily Herald« je posvetil jugoslovanskim nogometašem dva stolpca na prvi strani z več slikami igralcev našega moštva. Maurice Fagance, sodelavec »Daily Heralda«, živahno opisuje sprejem igralcev na postaji, ki jih je obkolila množica ljudi in novinarjev ter angleških dečkov, ki so hoteli imeti podpise naših igralcev.
Tudi Hst »Daily Mail« prinaša daljše poročilo o sprejemu naših igralcev in pravi, da so jugoslovanski reprezentanti zelo mladi in da napravijo vtis ljudi z dobro telesno kondicijo, vendar pripominja, da so razmeroma majhne postave v primeri z angleškimi igralci.
Charles Buchen piše v daljšem poročilu v časopisu »News Chronicle«, da ima vtis, da Jugoslovani ne verjamejo preveč v to, da bodo lahko ponovili igro svojih prednikov, ki so leta 1939 v Beogradu premagali Anglijo.
Ob prihodu v London so Jugoslovane spremljali do hotela številni časnikarji In fotoreporterji. Športni komentator večernika »Evening Standard« se je celo nastanil v istem hotelu, da bi se pobliže seznanil z našimi igralci. Največ pozornosti posvečajo Mitiču, Boheku, Stan-
Wilf Mannion, desna zveza angleškega napada
I koviču, Čajkovskemu, posebno pa 29-let-nemu Zivanoviču. Pravijo, da bo borba med njim in 3S-lctnim srednjim krilcem Comptonom, borba med Davidom in Goljatom.
Naša nogometna reprezentanca je dva dni trenirala na igrišču Arsenala, ki lahko sprejme okoli ,7.900 gledalcev. Treningu so prisostvovali številni športni dopisniki londonskih listov in fotografi, katerim Je uspelo »ujeti« na filmski trak vratarja Bearo v paradnih skokih, s čimer je Beara upravičil pridevek »balerina«, ki so mu ga dali Angleži.
Dokončno je določena sestava moštev za današnjo tekmo Jugoslavija : Anglija. Za Anglijo bodo igrali: Williams, Ramsay, Eckersley, Watson, Compton, Dickinson, Hanckock, Mannion. Lofthonde, Bally in Moddlv. Jugoslavijo bodo zastopali: Beara. Stankovič, Colič Čajkovski, Horvat, Djajič Ognjanov, Mitič, Zi-vanovič, Bobek, Vukas.
Začetek tekme med Anglijo in Jugoslavijo bo približno ob 15.10. Prvi polčas tekme bo prenašal londonski radijski napovedovalec v srbskohrvatskem jeziku na kratkih valovnih dolžinah 41,49 m, 31.50 m in 25,30 m, drugi polčas pa bo prenašal napovedovalec beograjske radijske postaje na istih valovnih dolžinah, obenem pa bedo tekmo prenašale tudi Jugoslovanske radijske postaje.
PRVENSTVO SLOVENIJE V ROKOMETU
Enotnost in Slovan prvaUa
Prihodnjo nedeljo nadaljevanje pokalnih tekem
Preteklo nedeljo Je bila odigrana v Ljubljani zadnja tekma republiške rokometne tekme. V odločilni tekmi za prvo mesto je Enotnost zasluženo premagala Miličnika 4:2 (2:2). Kljub blatnemu terenu je bila igra živahna in zanimiva. Enotnost je šele v zadnjih minutah dala odločilna gola, s čimer si je priborila zmago in tri točke prednosti pred drugo plasiranim Miličnikom. Lestvica jesenskega dela lige je naslednja:
Enotnost	6	5	1	0	52:16	11
Miličnik	6	4	0	2	25:10	8
Polet	6	3	2	1	«32:19	8
Krim	6	3	0	3	27:27	6
Ptuj	6	2	0	6	11:38	4
Slovan	6	1	1	4	13:37	3
Kladivar n	6	1	0	5	9:22	2
Najboljši strelci so bili: Papež (E) 24 golov, Gulič (P) 16, Avsec (E) in Novak J. (K) 11, Kranjc (E) 10, itd.
Kvaliteta nekaterih moštev se je v letošnjem tekmovanju znatno popravila. To velja predvsem za Krim, ki je bil lani na zadnjem mestu in je izgubljal tekme z velikimi rezultati. Uspehe moštva kazi nekoliko preostra igra, ki se Je bodo morali odvaditi.
Ekipa Enotnosti je, kljub izgubi nekaterih igralcev, dosegla prvo mesto. Doseženi uspeh pomlajenega moštva dokazuje, da je Enotnost uspešno rešila problem igralcev.
Miličnik, ki je bil ustanovljen šele Jeseni, je z osvojitvijo drugega mesta dosegel svoj prvi velik uspeh. V kolikor bodo igralci čez zimo marljivo trenirali, bo moštvo spomladi resen nasprotnik Enotnosti.
Mariborski Polet je nekoliko popustil, njegovi igralci so bili v zelo nestalni formi. Največji uspeh je Polet dosegel v tekmi z Enotnostjo (5:5), ki ji je odvzel edino točko.
Zadnje trije klubi so kvalitetno izenačeni, vendar znatno slabši od ostalih.
V ženski ligi Je ekipa Slovana nedvomno najboljša ter je zasluženo osvojila prvo mesto. Kvaliteta vseh ekip je precej nizka. Kljub temu, da je Polet prva ekipa, ki je bila ustanovljena v Sloveniji, kvalitetno nikakor ne napreduje, kar je vzrok neresni trening. Ostale ekipe so bile ustanovljene šele jeseni in se bore še z osnovnimi težavami. Lestvica je naslednja:
Slovan	4	3	<1	0	24: 1	7
Polet	4	3	0	1	12: 1	6
Krim	4	1	1	2	6:14	3
Enotnost n	4	1	1	2	6:14 "	3
Kladivar	4	0	1	3	1:19	1
Na listi strelcev je daleč pred ostalimi Miša Grčar jeva (S) s 14 goli.
Mitja Vidic.
Zvezna liga
Jesenski del prvenstvenega tekmovanja zvezne lige v rokometu je pred zaključkom. Vodilni in doslej nepremagani sarajevski Milicionar se je z zmago nad beograjskim 2elezničarjem še nadalje obdržal v vodstvu lestvice. Najiepši rezultat je dosegel pančevski Dinamo v tekmi z niškim 2eljezničarjem. Celjski Kladivar je imel v gosteh Meteorja, ki je zmagal po ogorčeni borbi. Rezultati so tile:
Lokomotiva : Željezničar (Beograd) 4:1 (3:0)
Borac : Zagreb 5:3 (4:2)
Dinamo : Železničar (Niš) 11:5 Kladivar : Meteor 3:5 (1:3)
Milicionar (S) : Željezničar (B)
5:2 (1:1)
•
Nogometni klub Naša krila, član I. zvezne lige, se Je razpustil in še ni znano, kam se bodo vključili njegovi igralci. Zvedelo se je samo to, da se Je golman Ančič priglasil za Partizana, centerhalf Zvekanović pa za Crveno zvezdo.	~ 'd
LJUDSKA TEHNIKA
Zgledno 'delo članov metalurške industrijske
šole na Jesenicah
V Tednu tehnike sta kluba v Železarni na Jesenicah in metalurške industrijske šole napravila pregled, ki je kazal razvoj tehnike od začetka delovanja do danes, hkrati pa so bile nakazane tudi potrebe in naloge sodobne tehnike v naši industriji in obrti v vsej državi. Pomen Tedna tehnike so pravilno razumeli le člini Kluba metalurške industrijske šole, medtem ko je bilo delo kluba v železarni v glavnem le na papirju.
Člani kluba v metalurški industrijski šoli so v celoti izpolnili svoje delovne obveznosti. Ogledali so si več kratkih filmov, ki so prikazovali napredek tehnike, udeležili so se predavanj, s prostovoljnim delom izdelali rezkalni stroj, nov brusilni stroj, 25 lokov zai
žage, ki že služijo modelarskemu krožku, uredili so si delavnico, kjer bo deloval tudi fizikalni krožek itd. Ob zaključku Tedna tehnike so šli člani na udarniško delo v kmečko obdelovalno zadrugo v Bohinj, kjer so popravili kmečke stroje, razno orodje,, posodo v vrednosti nad 15.000 din. Ob sodelovanju novatorjev in racionalizatorjev železarne so poživili tudi delavnost ostalih krožkov.
Klub tehnike v Železarni je imel bogatejši spored svojega dela, ki ga pa zaradi slabe propagande, koordinacije In organizacije ni dobro izpolnil.
6 novih klubov v novomeškem okraju
Kljub velikemu pomenu, ki ga ima tehnika v našem vsakdanjem življenju in brez katere ni napredka v gospodarstvu, si organizacija tehnike v novomeškem okraju počasi utira pot med široke ljudske množice. V svojih vrstah združuje komaj 2.8% prebivalstva vsega okraja. Vzrok slabe organizacije je v tem, da imajo za delo določeni ljudje še vrsto drugih funkcij, ki jim uspešno delo v tehniki zavirajo. Desetkratni »funkcionarji« pa se največkrat izognejo delu odnosno sodelovanju pri kateri koli organizaciji in rajši brezbrižno gledajo, kako se drugi delavci izgubljajo v delu.
Vendar so bili v novomeškem okraju, po zaslugi nekaterih požrtvovalnih ljudi, doseženi že lepi uspehi. V tehniki deluje že več društev in klubov, kot so avto-mo to-d ruš tv o z dvema krožkoma, aeroklub, radioklub, foto-kino-klub z dvema grupama in elektrostrojni klub, ki ima sedem krožkov. V vseh društvih in klubih je letos napravilo praktične izpite 65 članov. Zelo delaven je radio-klub, katerega člani so si uredili svojo delavnico in učilnico. Tudi avto-moto-društvo ima svojo delavnico. Najmarljivejši pa so člani elektrostrojnega kluba, ki ima tudi največ krožkov. Tudi oni si urejajo delavnico in izdelujejo stružnico za železo.
V Tednu tehnike so ustanovili 6 novih klubov v dvanajstih večjih središčih na eželi.	(r)
Po sklepu izvršilnega odbora Nogometne zveze Jugoslavije se bo tekmovanje za nogometni pokal Jugoslavije nadaljevalo 26. novembra. V zaključnem delu sodeluje 64 moštev. Žreb je določil naslednje nasprotnike:
Tekstilac (Varaždin) : Garnizija Škofja Loka. Velež (Mostar) : Lovčen (Cetinje), Zagreb :	Sloga (Novi Sad), VardaT
(Skoplje) : Radnički (Svilajnac), Branik (Maribor) : Metalac (Zagreb). Železničar (Lj) : Crvena zvezda (Beograd), Borac (Banjaluka) : Sloboda (Tuzla), Crvena zvezda (Slav. Brod) : Odred. Proleter (Zrenjanin) : Bratstvo (Subotica). Proleter (Osijek) :	Budučnost (Valjevo),
6. oktobar (Velika Kikinda) : Partizan (Beograd). Kvarner (Reka) :	SlaviJa
(Karlovac), Napredak (Kruševac) : Ra-botnički (Skoplje), Dinamo (Vinkovci) : Borac (Zagreb), Železničar (Sarajevo) : Sloga (Rankovićevo). BSK (Beograd) : Slavija (Beograd). Jedinstvo (Brčko) : Lokomotiva (Zagreb), Rudar (Trbovlje) : Dinamo (Zagreb). Tetovo : 11. oktobar (Kumanovo). Podrinje (Sabac) : Radnički n (Beograd). Rabotnik (Bitolj) : Milicioner (Skoplje). Naša krila II (Zemun) : Sarajevo. Tekstilac (Derventa) : Sremska Mitroviča, Gregorčič : Proleter (Pulj). Jedinstvo (Zemun) :	Dinamo
(Pančevo), Polet (Sombor) : Radnički I. (Beograd), Snartak : Egyszeg (Novi Sad), Sutjeska (Nikšič) :	Budučnost (Tito-
grad), Naša krila I. : Tekstilac (Zagreb), Sobota : Radnik (Kutina), Crvena zastava (Kragujevac) : Dinamo (Zaje-čar), Šibenik : Hajduk (Split).
Tekme bodo v krajih prvoimenovanih društev.
Zmaga somhorskih mladink nad Dunajčankami T telovadbi
V Somboru Je bilo preteklo nedeljo tekmovanje v - športni telovadbi med mladinkami Dunaja in Som bora. Zmagale so somborske mladinke 220.75 : 214.60 točke. V posameznem tekmovanju Je dosegla prvo mesto mladinka Tereza Kočiš (Sombor) 39.15 (od 40 možnih točk). Druga je bila Gertruda Pesi (Dunaj), ki Je osvojila 37,30 točke, tretje in četrto mesto pa somborski mladinki Radmila Popovič 37.25 in Judi+a Sterger s 36,75 točke. Mladinke so tekmovale v štirih disciplinah: vaje na tleh. na zletni gredi, na bradlji in v preskoku. Dunaj-čanke so zmagale z majhno razliko ort vajah na tleh in v preskoku, naše mladinke pa so debile prednost pri vajah na zletni gredi.
V nedeljo gozdni tek smučarjev
Smučarski klub Enotnost v Ljubljani razpisuje v smislu naloga Smučarske zveze Slovenije v nedeljo. 26. novembra
Imeddrušt-veni smučarski gozdni tek s startom ob 10. na letnem telovadišču v Tivoliju, in sicer za člane na 5 km. za mladince na 3 km. za članice in mladinke pa na 2 km. Pravico nastopa imajo smučarji — tekmovalci in tekmovalke, včlanjeni v bližnjih smučarskih klubih in sekcijah.
Prijave se sprejemajo v nedeljo, 26. novembra do 9.30 na startu.
ŠAH
Danes začetek sindikalnega tekmovanja
V letošnjem tekmovanju bo nastopalo 83 ekip. ker bo v n. ligi sodelovala še D skupina, ki jo sestavljajo: 1. Fizkul-tujna zveza Slovenije II., 2. Državna založba Slovenije. 3. Komisija državne kontrole LRS, 4. Urad za informacije pri predsedstvu vlade. 5. Jugopetrol i., 6. Slovenija les, 7. Litostroj.
Iz II. lige A skupine Izpade Fizkul-turna zveza Slovenije II.. Iz III. lige C skupine pa Jugopetrol I., na čigar mesto pride Litostroj II.
V ženski skupini se Je prijavila še podružnica Slovenija les.
Vsi kapetani naj javijo, oziroma pridejo vpisat na seznam pri KSS svoje telefonske številke, v sredo 29. t. m. se ne bo Igralo.
0db01 Udgo.orm urednik Ceue	Uredil,o ,n „pro.*. Ljutdjoua. manje,» „„„ j, ,eictoD 55-2;
do 55-25, telefon uprave za ljubljanske naročnike 33-94. za naročnike izren Ljubljane 38-32 telefon oelameca oddelka 5te« 3S-% Tekoči račun pri Narodni banki, Ljubljana 401-90321.0. Tiskarn. »Slo.enskega por^eralca«0 » uäljani — Poštnina plačana * gotorrm. - Četrtletna naročnin. 135 din. polletna 270 din. celoletno 540 *n. - »Slo.enski pSroče“alee. izhaja vsak dan razen ob nedeLab in praznikih.	o
Ivo Pirkovič ß^0 je	I
TRI ZAROTE ”
Sredi sobe so postavili na tla nizka zložljiva nosna, kakršna rabijo vojaki na bojišču. Na njih je vzravnan sedel mlad fant, dolgin, ki mu jih ne bi prisodil več od sedemnajst ali osemnajst let. Z rokami se je opiral za hrbtom na stranski letvi nosil in se plašno oziral okrog sebe. Eno nogo je imel boso, drugo stopalo pa mu je tičalo v ogromnem svežnju obvez in umazanih cunj, podobnih beračevi culi. Pod povaljanim suknjičem ni imel na sebi nič srajce. Pomečkana in blatna obleka je pričala, da se fantu nekje ni godilo dobro.
Bilo je desetega septembra 1942, ko je plaz velike sovražnikove ofenzive zajemal Mirensko dolino ter mokro-noške in trebeiske kraje, prav tiste dni, ko so pravkar oboroženi beli oddelki šli v prve odkrite borbe na okupatorjevi strani.
Marešalo Je novega Jetnika izročil straži, ji - potiho nekaj naročal in spet odšel. Fanta so bili pripeljali na kmečkem vezu iz stopiških krajev, ga predali zdravniku in spet izginili. Prav tedaj pa so Italijani spet pozorneje prežali na sumljive ranjence, ki so prihajali z dežele, posebno na take, ki so bili ranjeni od vojaškega orožja. Naš novi tovariš je imel grdo razbito stopalo. Dum-dumka mn je zdrobila kosti, da bi čkjvek sodil, da ne bodo nikoli več rabile svojemu prirodnemu namenu.
Iz sprejemne pisarne so prihod ranjenca Javili povelj- i stvu divizijskih karabinjerjev. Pol ure pozneje je prihitel I marešalo položit roko rimske pravice na sumljivega človeka. Italijani ga bodo sedaj zaslišali, mu ne verjeli, začeli brez konca in kraja poizvedovati, ker pa ne bodo dobili nobenih pravih dokazov, bodo človeka obsodili tudi brez njih ali pa ga internirali, kakor se jim bo tisti trenutek pač zdelo. Take so bile naše izkušnje z Italijani.
Iz molčečega fanta sem previdno in s težavo vlekel košček za koščkom zgodbo njegove nesreče. Upiral se je kot kujav konj v komatu. Toda jaz nisem bil le radoveden. Pet mesecev jetništva me je napravilo za starešino naše galijotske družinice in mi naložilo odgovorno skrb za njen blagor. Moral sem vedeti, kdo Je v njej, kdo vanjo prihaja in po kakšni poti. V tistih časih so hodili ljudje po svetu često z mnogimi imeni in obrazi in kdo je mogel vedeti, kateri od njih je pravi; kdo je utegnil slutiti, kakšne namene skrivajo v svojih srcih.
Obotavljajoče in izmikajoče se fantovo pripovedovanje sem poslušal pozorno. Dejal je, da se piše Vinko Arh m da je doma iz Velikega Podloga na- Krškem polju. Moral bi v tujino, v daljno Slezijo, kamor da so mu z vaščani odgnali tudi starše, on pa je rajši pobegnil čez Krko, na italijansko stran. Ustavil se Je v St. Joštu, samotni vasi našega Podgorja, kjer Je pri dobrih ljudeh našel gostoljubno streho in kruha. Tam ga Je doletela tudi nesreča, ko je z gospodarjevo hčerko kopal na njivi krompir in
i se je okoli njega iznenada vnela borba med uporniki in ' belimi. Dekle je še utegnilo pobegniti, Arh pa je obležal na njivi z razbitim stopalom.
»Kje stoji v Velikem Podlogu vaš dom?« sem vprašal dolgina. Arh je v zadregi nerazumljivo nekaj momljal. Potem sem poizvedoval po usodi ljudi iz njegove vasi m iz drugih krajev na Krškem polju. Fant ni poznal nikogar. Tedaj sem vedel, da človek ni iz Velikega Podloga, kakor nam je zatrjeval, in tudi s Krškega polja ne. Vedel sem, da si je povest svoje nesreče izmislil. Nehal sem vpraševati in se skrčil, kakor se je kot polž potegnil vase tudi on, ko sem mu otipal boleče mesto. Tovariši niso bili pozorni in niso zapazili fantove zadrege.
Zdravniki so Vinku Arhu navili na ranjeno nogo škorenj iz mavca in izdolbli vanj okence, skozi katerega so mu čistili rano in mu pobirali drobce kosti, ki jih je gnoj obilno prinašal iz zdrobljenega stopala. Tovariši Jetniki se za Arhovo usodo niso zmenili, Jaz pa sem se ob vsaki priliki skrivaj oziral po njem, ugibajoč o njegovi skrivnosti- Kadar je ob berglah skakal po eni nogi in noseč okorni beli škorenj visoko v zraku, odhajal s karabinjerjem k zdravniku, je po hodnikih strahoma oprezoval izza voglov in plaho obračal glavo od ljudi, ki bi jih moral srečati. Kadar pa je menil, da ga nihče ne čuje, je tiho požvižgaval uporniške pesmi. Ko so ga Italijani zaslišan, Jim je pripovedoval zopet svojo sumljivo povest o Velikem Podlogu, o starših v Slezi ji m o tem, kako je bil v St. Joštu ranjen, ko je pri kmetu Turku služil za hlapca in pobiral na njivi krompir,
Kdo naj bi naš novi tovariš po vsem tem bil, če ne partizan, ki si je ranjen izmislil svojo storijo, da bi prišel varno v mesto do zdravnika. Vinko Arh ni prvi ilegalec te vrste. Spomnil sem se Pavla Grudna, ki mu Italijani niso nikoli dognali pravega imena; nesrečno ranjenega komisarja z Malega vrha, Pavla Gorjanskega; Janeza Lov-šina-Krivica, partizana s Travne gore; in še drugih, ki Jih nisem niti poznal niti cul njih imen in ki jih je spravljal skozi bolnišnico še pregnani redovni brat Kazimir, za njegove grehe pa okupatorju odrajtal račun blagi brat Viktorin, ker si je v pisarnici sumljivim neznancem izmišljal kriva imena.
Arhova stvar pa ni bila tako preprosta. Z zamotano povestjo je prišel že med nas, pod oboroženim varstvom kraljevih karabinjerjev pa se mu je zapletla naravnost v noličrovsko komedijo, okoli katere so se spletle tri zarote z veselim koncem. Toda naj pripovedujem po vrsti.
Minili so meseci, odkar Je Vinko Arh prišel v našo robijaško družbo. Noga se mu je gnojila vedno huje. Zdravniki so mu z nožem širili rano, da bi napravili gnoju udobnejšo pot, in mu delali nove in nove škornje iz mavca. Arhu je bilo po volji, da se mu je rana obotavljala, in je skrivaj nemara še sam skrbel za to, da bi ne bilo prehitro dobro. Saj Je delala tako večina bolnikov, ki so med seboj barantali za preizkušene recepte, kolikor niso pomagali sami zdravniki in njihovi redovni pomočniki. Jaz pa sem prežal in naposled dočakal priložnost, da sem sumljivega tovariša ujel med štiri oči in ga trdo prijel: »Kdo si in zakaj si se potajil pred nami?«