147. &iev. Poštiiina piačana v tfatcmiii. Celje, pondeljek 15. oktobra 1928. Let© X. IxhaPa » pondeijek, scedo in petek. Stane mesečno Din 71- ta inozemstvo Din 20'—. Poeamezna ötetfifcks I Uin. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.6t>6. ^H^^B^H ^^L J^K'-'^^hJ^i ^^k^^B Hl ^MB ^^^. .^^m Bm^^Bb ^^Hf^^B' Uredni&tvo in uprawniätvo i C «-¦!]» Strossrnayerjeva ullca 1 pritličje. Rokopisov ne vraCamo. Gglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Dr. Gregor Žerjav o po'o- žaju Slov. ijudske stranke in o voülnem sporazumu med SDS in SKS. Dopisniku zagrebških »Novosti«, vo- dilnemu organ u politikc KDK na Hr- \atskem, je potlal dr. Gregor Žerjav sledečo izjavo: »Opredeljevanje po st rank ab se v Sloveniji hg vrsi v toli-ki meri po tre- lmtnem razpoloženju, politicnem na- sto])u in zaslugaih polit. organ izadj. Cotudi so volilci z deioan «trank neza- dovoljni, vendar racli teiga ne preslo- pajo v druge .stranke, temveč se v naj- več slučajib no udeleže volitev. Moč klerikalne stranke v Sloveniji ne loži in.orda v kleriikaiKiGm prepričanj.u ši- l-okih ljudskih slojev, saj slovenski kmetj-o, dlelavci in lnešeani po velikj vcH-ini v sv-oji duši niso klerikalci. Moe Slovenske ljud&kc stranke leži v nj-eni močni organ izaeiji, ki razpo'aga s pri- liskom cerke, z ©konomskimi sredstvi in sedaj tudi s pritiskom o:blasti. Vsak- do, kdor dvigne glavo, si niora biti svest, da ga bo celokui)iia cerkvena po- litK'iia organizacija s pomiočjo gospo- darskib in sainioupravnili institucij, oo le možno, astro ka:znovaila. Proti vsa- komur, kdor je naročen na na.predno (•asopi.se, se poiskuša bojikol cerkvon.1 organizaeije, vseh mogočib jios'podar- skib činitoljev, oMine in eelo solskib institucij. Slovenska otblawtna odbora. sta popolnoma podlwzema Slovenski Ijudski stranki. ki na ta način ra>zpo- laga z javnimi sredstvi. Ona vas, ki voli klerikalno, dobivia caste in vodo, kmet. ki so ])odvrže klerikaJoem, dobi pogosto nov liJev in gnojno jamo, če~ huli tega ni poitreben ali vredem. Mora so priznati, da so oni km.et.je, delavei in obrtniki v Slaveniji pravi juuakl. ki vzpriro toga srednjeveškega terorjVi >c vztra.jajo v naiprednib strankab. V ('•ast našega naroda pa rnoraim reel da naše število ni samo stalno. teinivoč da v liorhi za vsaka dušo raste osobito mod lnladino. Po osvobojenju^ smo se nadja-li, da bc-de nm-fl naša dfrža.va sči- tila t'OJiticiio svoibodo in oneniogocila klerikaJni teror, toda danes vidkno, da deJa naša država isto kot Avstrija, ki je podpirala klorikalizeni cd z&oraj. isti klerikaüzcim,,ki ,|e vedno priprav- l.ion poiipirati >-.saiko nespadobnast, sa- iiio d»a se mu izplača s tedn, da mu jo dana pil>last nad lui.sprotniki. Srbstvo iHi desot let po osvoboionju ni vodilo v kuUiirnein pogledu politike narod- nega edinstva, teinvoč politiko pk'onien- skega oportunizmia. Zato se v Šloveni- .ji nikdo voč ne zanaša na potnoč Srb- .stvrt in drža-ve, vsled česar je naslopila iiied nacijonailniiini elementi velika spreineniba, ki lSe že čuti v političnih c/.iiih,. Danes je položaj v Slovoniji taik, da gre pol eg eelokupne moči kle- rikalizma proti nacijonalnim cilemen- toiiu tudi državna obiasl, ki te elemente duši in u-bija. Vendar se naše vrsto, za- našajoe se samo na lastno moč, dtnev- 110 krepijo in bodoče volitve bodo po- ka^zale. da je bila velika Iahkcmišlje- nost odgovo-rnili krogov odbiti prija- teljstvo desetti.sočev starih, preskuše- nih narodnili borcev v Sloveniji na Ijubo zaeasni ponioc-i eksponentov va- ti'kanske politikc v SJoveniji. V Sloveniji je bil sprejet pokret KDK /. naj\€cj,ii)i navdušeiijom in tla- rcni nafijoiiialin elementi pričakujejo od njega sfvojo rešitev. lla.zpoloženje \ SD8 in SKS' je zelo borbono in opti- mist it'no kakor ,šo nikoli doslej. Po vseh krajili se ustanavlja.jo na.se orga.- nizacije, ki so pripravljene tudi za naj- (ezjo boT'bo. ("etudi se valitv-e nlso raz- pisa.ne. ste vend a r oJx1 stranki izrazili željo, da so že zdeij vizogib izgu-bi ča- sa dolci'ijo ghiYni teimielji. bodločega spora.zuina. Ko je to želj-o izrazil tudi poslovni odbor KBK v Zagrebu, je sklical izvr.sevalni odbor KDK na po- svelcvaiijie ctbhustni organizaciji SDS v Ljuhlja-jii in Ma.riborn ter predsedstvo SKS v Ljubljami na posvetovanje, na kiitiii sta. bila cd vsake strani izvo- Ijena po dva delegata, ki prLnio te dni k on era; i pogajanja. Ti delegali so .za SKS posl. l\ain Piicdj in publicist Al- Ijim Piepoluh, nanieslnik obi. post. inž. Ziipančic, za SDS pa Adolf Ribnikar. obi. posl. Tvan Tavčar in namestnik dr. Žerjav. "Ni nobenoga dvoma, dia bo- de d'oslo do popolnega sporazuina. Naša obrsmba proti fasizmu. (M. P.) V dandanašnjeni politir- noni svetu je gotovo najmia^nj .siinijia- tirna in najbo'lj nemoralna prikazen italijanski fašizeni. Ko so so ltalijani v preteklem stolesju duševno in poli- tit'-no njrdinjevali in so l)orili proti. av- slrijskemu gospostvu \ Italiji, so /a- služili naklonj(MH).sl in priznanje eole- ga kulturnoga sveta. Njihovi tedianji polifi'f-ni pj-va.ki so l)Mi obenein glasni- ki svol)odti, j)i'avice, ravno]Dravnosti vseh tlaeenili narodov. Daaiašnji itali- janski nacijonalizem v znaku rim,ske- gii snopa W pa brez vsake moraine jiodlage. 'Med tern ko dviga na<::ijional- no misel do neha in postavlja vrednost nacijona'lizma na prvo mesto, odreka pravico do naro'dnostiH'ga- rai/Aoja jii- H'oslovanskini in neiiKskim podanikom v Italiji, oni in. ki so dosli po nesreči \ x to dmvvo, veivdai' pa ne golih rok in kot kaki haibni'i. veravec z veliko za- Icigo narijonalne in cv-r(>iwike kulture, ki so si Jo zlasti .Tugosloivami težko in z velikiiiii zrtviami pridoibili. Pasizein /ahUna od vsakega Italijana, da bodi j,.r!ir.-i'i) na svo.j jezik in kulturo. da jo skiiša razviti do vi'liunea in da nikoli ne izdia HJ'Cnih pridobitev—winalia in i pi-ic-rikuji1 j)a od Slovencev in TTrvatov v Kiiliji kot nekaj docela naravnoga in si'.i'iKKylsi^e I'n.ziuuJjivega, da žvlvu.kuo svej inntoi'ni jezik in preidejo k Itali- jjincin. K;ir !»i bile po n;iuku fasizina /a Kalijrine siiMii.ota. izdajstvo in naj- u'H /Irrin, to bi naj bilo za Slovenco in l!r\;ite doižnost. krepost in zasln- l'm. Pravica, m.orala in bumanast za- i)lcv;iio po faisistoMski verziji, da naj inia jit'koli'ko slotin Italiianov v Dal- hiaciii svoje sole in svoja društva, med torn ko naži rojaki. ki jib je v Italiji nmogo nad pol inilijona, ne bi smoli imuti niti svoji'b sol, niti svojib dru- šrcv. da niti ea.sopisov in, kakor ka- YA-'j) /a'lnji dogodki. niti vorskega po- ivka \ liM'terinskein jeziku. Tak je evangelij, ki ga Oiznanja fašizem po celem. svetu. Itaiijani vse radi stavijo v vrslo najbolj prosvitljenih narodov in lSe zlasti. radi babajo s svojinn prijatelj- stvoni ¦/' Anglezi. Pozabljajo pa, da jo A.nglija d^'la na.vzlic stoletni tradiciji svobofio Irski in da si z modro naci- jcnalitetno pelitiko vlzigaja prijaleljo in sotnidniko v štoviljiih kolonijab i)o celcni svetu. Oniniili snio malo poprej, kako da- !(kcsožjic so itaJijanske zalnteve gk-de ta.kozvanib Itailijanov v Dalmaciji; a kako inc'iizivna je fasistovska propa- .^i.nda Mprkl tej njihovi diaspori, |)a kaže pisava njihovega ča.soin'sja. To- il::\ ob istejn t-asu jo pisaJo nekako uviulno ;jr\i\s'\\o fržaiškfJi fa.šistov, naj >c .ii[^osio^a:ni popoJnonui d'esintore- siiani'O za svoje i-ojake v Italiji. Ne da bi se ckrtaknili drugih krepkih argu- mentov. liocemo sanio spomniti tržaš- ko fasistu/no tajništvo na bivšo itailijansko iredento v Avstriji, pred- \sein zategadcilj. kev se sniatrajo fa- sisti v nacijonailncin oziru za nasled- iiike iiedentf. Oni postaljajo vodjeni italijanske iredente v bivši avstrijski inonarhiji spoinenike in jih slave kot narodme inurenike, kar so nekateri tu- di dejansko bill Malemu, junaškoinu i rodentiMu v proslavo s.e danes poje v italijaivskiih solab posebna liiaima. Službena Italija je >svoj eras podpirala iredento, kar je bilo konečno z oziroin na del južne Tirolske in Furlanije opravioeno. Tretlenta je po vzgledu sta- l'oitalijansikih tradicij sinatrala tudi politirni uboj kot dovoljeno sredsivo v iredentisticno svrhe. Toda Jugoslo- vaiiii odločno odibijanio vsako nemo- ralno, nasilno aili celo zločinsko posto- j)anje, eetudi se borinio za najvisje na- eijonaJne cilje. Oibsoj-amo tudi najoil- lcenejže vsako teroristieno akrijo in naj bi služila tudi narodni probudi in ustiabovanju nasprotnika. Tudi naši iniinorski rojaki so že ponovno kate- gorično izjiaivili, da so proti vsakeinu nasilnemu odgovoru na fašistieni pri- tisk, ki gre direktno za tern, da jib raz- narode. Kot Joja'lnim drža:vJjanoini jim je sauno na teni. da branijo svoj iezik in svoje narodne at]ine, mi ])a iinaino gotovo moiralno in nacijonalno dolž- nosi, da jim nudimo svojo inoraino p( lnor v tej pravični in docela eticni boibi, da povzdignemo svoj glas proti (;rividnim krivicam, ki se jim gode in da neprestano ajieliraimio na" vest Ita- lije in celega civiliziranega sveta, kei* smatraimo, da gredo duševna sredstxa nad vsako nasilje. Prvaki primorskega fasizina morajo vedeti. da tega svojega orožja nikdar iuk diaimo iz l'ok. kor smo uverjeni, da. ni edini odgovor na itali- jansko nasilje v Julijski Krajini sin- fajnovstvo ])o geslu: zob za zofb ali pa popolni, komodni dezinteresma za to, kar delajo Itaiijani z na«im.i rojaki. Jed in i pot, ki se je doslej se vedino iz- ka/-al za na.jboljšega in najuspešnej- sega, dasiravno zahteva ogromno sa- imozatajevanje. str])ljenje in vztraj- nosl je sta In i inoralni protest. kuJtur- na jjonioc" tlarenim in jačenje z^ivesti, da s'ino mi jedna, skupna narodna ce- lina. da. ne da.mo unieiti nobene kul- turne vi'edinot(\ kalero je na.s narod v lezki boi'bi ustviaril bodi si pri na.s, bo- disi na. istrskih grieib in obalali, bodi- si v M'(>ris'kih Brdih in ob Soei, kjerkoli je naš narod vtisnil zemlji svoj pečat in obcga.til sebe in svom ji rekel. Opazila je moje zacuden je in se mi lindomušno nasinebnila. Nato mi je j pojaiS-nila svoj odgovor: »Vi še gotovo ne veste, da j<> moja bcdrčnost, odKisna od tetke, ki pride pojiutrivsnjem .semkni. Ona me morda boli lju'bi. kot me je Jjubiia. moia last- na mati . . . zato se ne bi hotela poro- riti brez n,senega ]irivoljenja . . . Ona pa zi'li, da ne bi bil inoj moz sauno na- \raden vegetarijanee. ainpak vegetari- janec, ki bi svoje prepricanje javno pokazal s kak-snini volikim einom. Ve- getairijanstvo., to j,e njena veira in od to /.ahievie ne bi ona. nikdiar odistoinla. V drugaonih okolkseinah bi se jaz gotovo zaičel krobotati. Ali vpričo div- nega obrazika svoje obozevanke, omamljien od njenega sladkega gla^u in njenib svetliib las, ki so božali ust- niee, sem oibčutil neko bojazen v srcu. Vnndtu' pa som se odloeil in ji odgo- voril: Dokazal bom svoje prepriran ji^! :H * * (!ez pet dni sem se vrnil v Birming- liani in se v pi sal v dru&tvo »Nepomir- Ijivih vcgetairijaneov«. Iklielezeval sem se povork. priso.stvoval sem konferen- ca.m v dvoranaib. ki so bile okrawene z z.elenjem, fi.odil sein na zajutreke, kjer so se ^•eseli gOAorniki norcevali iz rae- soj(Klcev. Dviakrat aili trikrat me je ce- lo diolelola oast, da sem nosil rdeeo ve- getarijansko zastavo, na katei'i je ])il na eni strani naslikan vegetarijanec v zemeljskem raju, oibkrožen od hvaJež- ii'ib ži\iaJi. na drii.u-i pa mosojedoo. ki se dari v morju krvi. Toda to hi: ni bi! do\olji velik dokaz. Bil sem slt-iib govornik, a v drust\qi je biilo mnogo ljudi, ki bi laMo govorili ure in lire o zeliščib, tudi takih, ki bi labko \- zdravici govorili tako ganlji- vo samo o špinaci, da. bi v-si navzoei jokali. Z govornisivoin se torej niso.m nit¦¦!,!>•(.>I iz*kazali. Skoraj sem «e obupal. Nekega due j>a sem neprirakoivano videl na neikem plotu velik plakat rde- i'i' barve. na katerem je bilo natiskano >'¦ vclikimi rrkami: Klub »Netikrotljivih nieso- jedcev« priredi danes zvečer šrcrano pojedino v X. duo- rani. A pod te'in napisom: .'.' Roc/ nam je dal zirali !! Sediai sem vedel, kako bom izvršil w\-'oj weliki rin«. * * * Z velikiini tezavanii Sem se vtibota- pil v (Ivorano, kjer se je vršil banket. Sedel setu za mizo v kotu dvonaine, bli- zu gOAorniškega odira, kjer wta že se- dela dva nvozaka. Eden, ki ni dvignil pogleda s svojega, kroznika. drugi pa je bil tako kra.tkoviden, da je komaj i videl vilice, ko je nosil grižljaje, ne { gi'izljaje, porcije v usta. i Večerja je bila razkošna in — krva- va. Na mizali so je kadilo naipol peče- no niese, a iict ogromnetin ražnju eel pe- ren vol, kaiterega trebuh je bil na.pol- njen s pečenimi kokošmi in golobi. Ta mesoižrska večerja je bila zalita z moeninii vini, crnim pivom in dru- ftimi ])ijačaimi. Zafet(>k je bil tocno ob devetih zve- rer. a konec o polnoci. IJo \ eeerjii so debeli nataikarji servi- rali gostom neko penasto rdeče vino, podobno sveži krvi. Tedaj se je d'vignil eden izmed čla- noiv druwtva »Neukrotljivib mesojed- ce\'< in nazdravil prisoitnim s tem-Ie besfdaini: Pijem na unicenje neumne in reak- cijonarne vegetai'ijamske rase. Te ne- uinue živali. bočejo, da se povrnemo v polozaj ljudi, ki so živeli pred jasmvski- mi Ijudmi, toraj v položaj predpolop- jiill pi-ebivalcev zemlje. Oni nas hočejo oropati naše nioči in nase srenost'u nase inteligenee in naše energije, iz- vor.i preinoei naše rase nad zaostali- mi rawaani evropskega kontingienta. (Mii nas h ace jo oropati mesa, diraga moja gospoda, da. nas oropajio pleme- nitcga a.ngležkega beefsteaka. (Burno odobratvanje.) Gaspodje, Bog nam je dal živali!« hiran 2. > NO V A DOB A* c.*.. -, j j Poslanec dr. Prvislav Grißigono , o posledicah nettunskih konvencij. | Dadrnatinski poslanec Si)S dr. Prvi- ; slav Grisogono se je liiudil zadnje dni v Ljufoljaiiii in je dal novinairjem sle- dečo izjavo o posledicah nettunskili konvencij: Hatifikaicija nettunskih konvencij s'cer §e ni rodila neposred- nih jjosledic, toda zaradi nepojinljive J in neopravicljive taleramce naših ob- atsti se že sedaj cuti italij. vpliv v Dal- maciji. Ko bodo nettunske konven- cije končnoveljavno uveljavljene, kar so bo po najnovejisih vesteh zgodilo žo v par dneb po izmenjaivi raitifika.cij- skih listin v Rimu. se bo ta italijanski vpliv še povečal. in post-al za naso na- cijonalno in gospodars'ko stvar še opasncjši. Cliin bodo konveneije uvc- Ijavljene, se bodo pokazale prve težke poislediee: Italijani bodo zaičoli na ve- li'ko nakupovaiti zemljišča, Iztisnili bo- ds) iz tovarn doniače dolavstvo, nad- inoč italijanske trgovine, industrije in obrti nad dtoiiiaioo se bo še pojacala, zaipostaivljanje domačih luk v korist italijanskih Ijo postal o so občutnejse. ker Jjo naš doniaci in ves tranzitni proniet šel na Reko in Trst. Že v zad- njem easu so i tad i jam ska pod jet ja v naših k raj ill odpuscaJa dolavstvo, iz- govarjaijoč' se na krizo industrije. Mno'g-o verjctneje pa je, da se je to go- dilo že v priičakoranju uveljaivljanja nettunskili konvencij zato. da bodo pn- tem sprejeti italijanski delavci. Treba pa je naiglasiti še nekaj drugega. Do- bra vlaida in dobra. adlministraci'ja bi mogli v veliki meri ublažiti sk odl jive posledice nettunskih konvencij. Od se- dan je vlade in od sedan je administra- cije pa niiOremo pričakovati. lo to, da bo izvaja.nje nettunskih konvencij v .stva- ri še liujše in škailljivejšc, kakor pa- so konvencije že po svoji vsebini. Te- lnu upamj.u se vdajajo tudi Italijani. (-0 pa v:lada ne bo ničesar ukrenila. proti tciin katastrofalnim posledicam nettunskih konvencij, bo to s-toril na- rod v Dalmaciji sain. Narod saun bo organiziral odpor^ To je taiko, kakor pri živiem tedesu. Co se poja.vi okuže- nje. se celice same iniiunizirajo. Praksn bo potoaizala, kje je ta muroduii odpor najbolj pair eben in tudi uspesen. Ustanovili homo posdjno gcspcdarsko, Moderne čevljc v vseh novo- modnih barvali iz svetov- uozna- nihüi in inozem- skili to- varn lrivlekli do vrat in me vrgli na ulico. Bal sem se, da ne padem na tla jh ,si ne razbijem lobatnje, a dogodiil s.e je srecen slucaj. da ,som priletel v eliko skupi.no vegetarijaüicev, v kateri je bil tudi prodsednik našega kluba. Prijatelji so me sprejeli z iiajvec- jim oduševljenjein. Nosili so me v tri- umfu in poli slavno vegetarijansko hiimno: y>Krvav i lirapor rnasožrski hi jene proti naim viihte . . . » * * * Zdaj ne bo težko ugaiiiti, kaj ,so je zgodilo potem. Naslerhijega dne je bilo moje ime v vseh časopisih. Pred m>ojimi vrati je prežaJo na me vsaj petdeset novinar- jev, »Graphic« je prinesol mojo sliko. Tetka moje izvoljenke me je sprejela kot resitelja clavestva. In mesec dni pözheje giiio spet odpotoviaili na mor- je. a to pot na porocno potovanje. kulturne in pio|)a,u;iJidnc oi'ganizaci- je. ki bodo1 vodile ta od|)or. Narad se morn sain bianiti. iv vlada ne šciti njogovih življenskih inleTeso\. Stjepan Radio ni bii lokalen politik .. . Na zboru zaupnikov 8DS za pri- niorsko-krajiško oblast, ki se je vršil \'i'oraj \- karlovski niieisini dvoraiii, je go\oril Svetozar Pribicevic med dru- gim: »Nezaslišan pritisk xrse režimov- ci na pročaai.ske Srbe. To, kar morajo sedaj pronasati ti ljudje, je junastvo. Uverjen pa sem, da ne bodo klonili. inarvec* da bodo viztrajali do koncne »mage. Povsem neresnicna je trditev, da je bil Stjepaji Radic lokalni politik in da je hotel *voj,o akcijo omejiti sa- ino na Hrvats'ko. Stjepa.n Radic je imcl mnogo vecje ambicije, on ni bil samo ju.goislovtvnski, marveč vseslo- vaaiski politik. Mi se ne bojimo samo ya\ svobodo in enakopravinost Hrvat- ske, inarvec zahteva.mo to ravno tako za južno Srbijo, za Dahnacijo, za Slo- venijo. za Bosno in Hercegovino in z,i ostale dole na<še države in no boim.o po- pu.slili, pred'no tega ne dosezemo. Zato je potrebno. da ohranimo najstrožjo solkhvrnost v KDK. Lokailni incidenti in osebnl «pari morajo stopiti v ozacl- je. pred očnii naj nam bo le naiš veliki cilj: svobodla., enakost in raivno-prav- nost. Zaupajte v vctlstvo KDK, ki se zavcda svoje dolžnosti in vztrajajte z nami do končne zmaige.« Kaj pričaktije Hercegovina od nreüreditve naše drž. uprave. Na veliki sknpscini HSS v Mcstarju je rekel hercegovinski poslanec Niko- la Preka med drugim: »Veleča.stiti oče in jjredsednik nase vlade dr. Korošec \prasuje nas Hrvaie, kaj hoeetmo. In vsi drugi zahtevajo. naj povemo. kaj hc'cemo. To ve že mala nasa deca. Mi hocemo, da naj bode sviobodna Flrval- ska ravnopravna svobodni Snbiji — a Hrvatska sega od Zemuna do Koiora. V tej politicni borbi stojimo mi bosan- skohercegovinski Hrvaije raino ob ra- mi z navšinii brati iz banske in dalma- tinske Hrvatske. Pri tern zalnteva,mo U]3ravno avtononvijo Bonn« iiii Herce- govine z bosanskim saijorom in bosan- sko jiokraj'insko vlado v Sarajevu. Pri torn hočemo scflelovati s tukajšnjinii niuslimiaiii in JSrbi, ker smo Vvsi uver- jeni. da s centralisticno upravo ne gre v naiši državi . . .« A'li, da nekaj do- stavimo, na kratko: tudi Bosamci in Hercegovinci žele sii'oko sct'moupravo posamoznih pokrajin. Uj)ati je, da se hcde počasi tudi izikristaliziral praikti- čen nacrt za iz\"edbo te upra/vne pro- ureditve, ki naj po skupnj naši želji ne prinese kakršnekdi owlaibitve, tenneč !e okrepitev nase domovine. Polet ,.Grofa Zeppeiina' v Amsrike. Nen-york, 15. dktobra. Proti vsemu ]>ricakova;njii »Grof Zep])elin« tudi.se danes ni doseyel amerikki celine. Vn zadujih vesteh je zašel zrakoplov ])o- ncci niiod silne viharje, ki lSo ga prjsi- lili, da je krenil na,zaj proti Benmu- dom. Spotoma «e je polomito stabili- zacijsh-o krilo. Borec 8e z viharji plu- je »Grof Zeppelin« s hitrostjo 30 do 40 km na uro in je bil danes- ob 10 dopoldne koniiaj 80 milj jugozapadno od Bei'niiudov. dočim je bil včeraj po- poldiiie J.r)0 milj soverozapadno od otoc.ja.. Domace vesti. (I /Mutes lived (lexelinii ieli. Danes, 10. okloibra je dieset let, kar se je sesta- vilo Narodno vjece v Zaigrebu. Mani- fest oesarja Karla, s katerim je napo- vedal rntononi'ijo jugosloveiiskih de- žel, ni nase] nobenega oilnieva. Vse je cutilo. zhis'ti še vsled energične izjave čeških voditeljev zaicetkom o'ktobra H)18, da gre z nekdaj tako mogočno Avstrijo lukoncu. Ljubljana je, kakor jo še morda v spoiminu, odgovorila na l)roklamiacijo Narodnog vjeca z veli- castiiinn »narodnim dnevom« dine JC. oktobra. Vest o konstituiranju Narod- n og vjeca. ka/terega je že vse inst ink- livno .simatralo za naj,visjo in .suvereno oblast \ lirvatskih in glavenskih deže- lah, ker podrobnosti še niso bile znane in je bilo tudi lie postavljeno neko ogrodje, se je bliskoina razsirila in je ilošla, čo se ne niotim, nekako popol- dne v Celje. Posledice so bile za naše malomestne in preje taiko zaigrizene nernskonacijonaihie razmere prav pie .senetljive: in.estni pölicijs-ki straznik! so si i k žu])aiiu dir. Jaiborneggu in so izjavili, da sc mu ne pokoravajo vcč in da ne vise vec služlie. l)ejansko sino tudi takrat bili do ustanoA'itve na- rodnih stra,ž brez vsake polieije v Gt1- Iju. Slo\xmci fimo bili vsi pö köncu. Hoteli sino tudi v Celju vsaj nualo ma- il if estirati in popoldne okrog 5. ure se je prikazala dolga, dolga naša tri- kolora na oglu Narodnega doma. Pr- vic neovirano v Celju! In v kakem. (renutku! Iliteli smo cd vseh strani gleda.t. kako ucinkujejo na i^oslopju in ja.vno v Celju drage nase narodne bar- \e in nic no tajini, da seim od vzhiee- , nja do'bil ludi jaz solzne oci. Kajti za- ! sta\a je pamenila končno našo zmago ; nad avstrijskimi mogočniki in nem- ! šlvoni v lTtestu ter i)o dezp-li! Bil je tre- J nutek. ki ga je bilo v red no doživeti. j d Kmeixko - (leniokratska koalicija < priredi v Celju v nedeljo, due 28. o'kto- bra 1928 ob pol 3. popoldne v veliki dvcii-a.ni Celjskega donna manifestacii- ski zboir. Na zboru bovsta govorila vo- ditelja Kmetsko-dciinckratske koalic-i- je dr. \rlaidko Macek in Svetozar Pri- biccvir in drugi poslainci KDK. So- mišljeniki in pristaši Kmetsko-demo- kratske koalicije. pridite v velikem štc- vilu man if esH rait za niocno državo enako))ravnih Slovencev. Hrvaitov in 8rbm\ za dobro in cisto upravo, od- J straiiitev korupcije in policijskega re- ! ziima ter svobod.ne volitve! — Živela K i ne (sk o-d einok ratsk a k oa 1 i ci j a! d Ljudsfw rseučilišče v Celju. V poiiideljek 15. t. m. i>redava ob 20. uri «'sir. L. l^crmevc o »metodologiji mo- dern ih jezikov«. S poinocjo gramofona bom.o silisaili fra.ncoski, a'ngloski in es- jjera'ntski govor. Vstop do\'-o.Ijen lucii ne-clanoin. d Le}H> zborocanje hrajeaie onjoipol- dne ob 3: uri se je vršilo v gostilni g. Orcsnika zboi-ovaaijc krajevne organi- zacije SD8 na Polzeli, na katerem jo poi'ocal okrožni ta.jnik g. Žabkar iz Co- ija o politicnem položaj.u. Udeložba je bila zolo lepa. Doslo je tudii nekaj zna- nill klei'ikailcev, ki so govorili, »da s Korošcem ne gre vec, ker gleda bolj na Srbijance ko na. svojc slovenske ro- jak«y«. d Ob niilila 700-feiiure J'/ibcHv jo ix.ja.viJ. kakor piše tiikajšnja »Cillier ZcMlung«. znami vodja koToških nem- skih nacijonalcev inž. Schumy: »Mi zalitevaiiiiio, da se dado Nemceni v Ju- goslaviji iste pravice kakor jib mi pn- nujaino koroskim Slovencenu. Todn sauno > ])onujamo«! Kajti naišim tlacc- nim l'djakoni ne dado Nemd sedaj ni- čeisar in jim nikoli nicesar ne bodo dali. pa naj <,o sklenejo na |)a:pirju kak ršnekoli a.vtonomije. d Vradne ure pri celjskih sodiščih so nrejene od 1.6. oiktobra naprej na ^ledeči nacin: ob deJaivnikib od pol 8. do 14. uro, ob nedeljah od 9. do 12. ure in ob prfiznjkih od 8. do 12. ure. Vlo- žiišce je odprto: ob dela,vnikih od 8. do 13. ure, ob neideljaJi od 9. dio 12. uro in ob praznikih od 8. do 12. ure. d liedna seja cel-jskega medueya svetd se vrši v petek. dne 10. oktobra ob f). uri pop. d 'Slaniostiii koncert prired'ita ob priliki desetletnice Ujedinjenja Srbov, llrvatov in Hlovencev dno I. decenibra t. !. v Celjske.ni domu >(^eljisko pevsko društvo« in »Celjwko god ben o dru.st.vo«. Vse godbeiiike, osobito vijoliniste in ostala god a.la., ki bi bili priprawljeni sodelovati v orkestru na tej prireditvi. prosimo, da so sigurno udeleže vaje to sredo ob 20. uri v dlrustviineiin lokalu v Na.rodnein donm, HI. nadstr. dvs- no. — Odbor CGD. d Uedni obeni zbor »Celjakeya yod- beneya druhinu se vrši v soiboto. duo 27. oktobi>i 1928 öb 20. u.ri v i)rostoru Celjskega po.wskega društva v Narod- nem domu« I. nadstr. Vvsi clani in pri- jatelji društva, kalkor tudi o-ni. ki se zaiii.inajo za delovanje drustva so vljudno vabljeiii. ¦d Hazmdikvm odbor I»'' (h'eniijit fryorcev v Celju. Po § 8 pravil za raz- sodiščni odbor pri Gremiju trgovcev v Celju razglašanio, da se je ta odbor dne 12. t. m. konstituiral za leto dni slicJoco: prcdisivlnik trgio\xjc g. Kra- mar Josip; predlsednikov namestnik trsovski naiine,šuonec g. Pibrovc Ru- dolf; člani trgowi ^.: Leskovšek: Fra- njo. Loibnoi1 Karl, Stnipi Franc, Cer- 1 ini l>rago in Diehl Robert ter člani trgovski naineščenci gig.: Iglar Kaimi- lo. Slana Ferdinand, Munda Franc, Rojnik Rudolf in Bevc Miloš. V slu- s počitkom vred je trüjalo stvar- jenje sveta, torej pomeni šfevilo 7 popolnost To je dokazano s 7 pred- nostmi, katere ima Terpentins Wgjs Mestno gledališče. Repenoar: Torch, due 16. oktobra oh 20. uri: »Oynjcriik«. * V torek. K). t. m. ho otvorilo celjsko glcdališce svojo letosnjo gledališko se- zoiio z gastovamjem mairiboi'sske draine. Maiiborski igralci bodo ob tej priliki vprizorili velezabaivno, obenem pa ze- lo (Inhovito in — mirno laliko trdinio za marsikoga tudii podučno Fuldo- vo štiridejamsko koitnedijo »Ognjenik«. K(v:uedija. v kaleri sodelujejo gdc. Kraljeva, gdč. Starče-va, gdč. Udoviče- \a, ga. Savinova in gg. Rasberiger ter P. in -i. Koviiti, je v režiji g. J. Kovi- L-a. vestno, temeljito in do podrobnosti na.študiraina. J)okaz temu je tudi dej- stvo, da bodo lnaTiborski clani igi'ali Ognjenik« brez sepetalca. Upraivice- no se nadojaino, d'a bodo sicer v tem pcwIiMiu z,rln i.i/,\ a.jcn i (Icljani z. ofeki- nim Ognjc-nikoin* in z inariborskimi igraici ])ovsem zadovoljni. Na celjsko obcinslvo |)a apeliram.0, naj v torek pclnoštevilno |)oscti Talijin brain, ker je od oibrska ])r\e predstave precej od- visno .stalno gostovanje Narodnega gledalivsca v Mariboru. čaju poitrebe se imora iz ten. gospodov sestaviti poravnalno poverjenistvo, ob- stoječe iz predsednika oziroma njego- \cga namestnika in dveh članov, od kalcrih inora biti eden trgovec in eden trgovski name&čenec; istotako tudi razsoilno poverjeništvo, ki pa sestoji iz pred seel nika oziroma njegoviega na- mes tnika in .štirjh clanov, od katerih morata biti dva trgovca in dva trgov- ska naiuesčenca. (I Iz kelezniske službe. l-'ostavljoni so /a zvaiiicnike v 3. skup. II. kat.: Celinšek Jurij in Flis Karl pri prog, sekciji v Celju in Lovro Iskra pri pro- govni. sekciji v Zidanem mostu; 11,1- predovaili lSo zvaiiiicniki I. kat. iz 2. v 1. skup.: Likovnik Avgust in Kotnik Ivan na. Zidanem mostu in Kašir Jo- sip v Velenju in II. kat, Karl Gorsek v Cdj-u. Zvanicnik I. kateg. Okorn Drago je iiremeščen iz Celja v Roga- tec, zvanicnika II. kateig. MJaikar A-loj- zij od prog, sekcije Ma.ribor k prog, sekciji Celje in Hrnal Martin iz CtMja v M'ai'ibor. (I /.? šolskc sluzbe. Napredovali so v 1. skuj). 11. kateg. z 10% Alojzij I'oljsak. stroke ucitelj na mešc. soli v Celju. Ferdo Sentjurc. ravnatelj me- sčanske sole v Slovenjigradcu, Franc Cilenšck, strok. učitelj na mešč. soli v Ceilju, Fran Golob v Slivnici pri Ce- lJu^Antom Volavsek v Teharjih. Bran- ko Zeniilji'c v Celju. d (llasbena Malica r Celju inia da- nes ob 8. uri zvecer obeni zbor v last- nih prostorih. Želeti bi bilo palnašte- vilno udeloižbe cla.ns.tva, ker je to je- den od najboljših nasi'b kulturuih zaT vodov v Celju. d Drzanti krujcrni sasriti dece in ndadinc r Celju je me.stni maigistrat celjski naiklonil 3000 Din. Za ta veli- kodusen dar se v imenu uboge dece prav sreno zahi\a,lj.ujipmo. Naj bi mest- ni inagistrat posnomale tudi druge ob- (¦ine in take tldovnle nn karitaiivnem polju. ^.iev. 117 > N 0 V A DOB A* Stran 3. Veselje je ^355 is»1»«. ^ÜHfek ^h ^H Be jfl Kl 4*P I NMeL pn Ivanu Liegratui reparirati. POCENi IN BREZHIBNO! Maribor, Vetrinjslcai ul. 3O. Tel. 434. tl Prc()lc(Joranje novili siarl) r Z,a- yrebti. Vsled zn.isen.ia dveh novili sdavb v Pragi, od katerih je zlasti jed- no zahtovalo voliko štovilo žrtev v ru- se vinab. jo dioločil zagrebški mestni map,istrat posebno koiniisijo, ki ima ualogo preglodafi vse nove zgradbo. Kjerkoli bode la komiisija ugotovila nedostako. ji'li bode mora;] stavbenik, •dnosno bišni lastnik takoj popraviii. d yStiri žaioslinke« od K. Bervar- ja. üj). 12. dve za nioski in dvo za me- šaui /bor. Za prve d.ve skladbi (moski zbori) s-o dobe tiidi glasavi za stiri tro- hila. On a partituraim 6 Din, glasovi po 1 Din. Založila Gorioar & Leskov- sek v Olju. 0 leb sklaidbaih piše st.ro- kovnjak Ki mover naslednje: Ne mo- Iim so. ce trdiim, da so to najboljše Ber- varjeve skla-dibe. Resnica je, da sd pre- I»roste, toda iskreine, obeutne, custvn- joce. kar tako blaigodeino vpliva na *rc-e ol) težki ločitvi. Zato bodo broz dv0I11.5V h1a.ffodip.ino vplivale na poslu- salco. Skladb© so obenem tudi tako la.ii- kc. da prav nobonoinu zboru no bodo «Irlnli» nikakib tožav. zaito bo tezko, da bi j.ib holol zla.sti katori podeželski -/bor pogrešati. Use potrebščine za novorojenčke L. PUTAN» Gelje. d Moderna medicina se izogiblje zdravil. Tembolj pa upošteva pravilno jirobra.no. Odltfni zdravmiki priporo- oajo zato rodno uživanje Žike. Žika jp na posoben naicin izdelana kava ix rži. Učinkujo ugodno na živčevje in pro- bavila. Za.to bi jo morali vsi nervozni, slabokrvni. posobno pa nlroei uživafi vsak dan. d 1' Aleksandrori ulici so je veeraj v ncd'oljo našla donarnioa z denarjorri. Izgubitolj se naj zglasi v niodnom ate- lijo.ju Fv. Mcško, ('olje. 930 d (.lospodinje — preprirajte se o izboriii kvaliteti pražene kave — fino aroniaticnili mešanic tvrdke A. Faza- rinc. Celje. I^aistna, naj modern-:.1 je Mi'pjpna pražarna. 37 rl Ttazdclitcv v.lstega 'dolnčiea drzav- rte mzredne loterije. Iz čisteffa dobička. diržavne razredne loterije za lansko io- to v zne>sku 357.000 Din je kmetijsko ministrstvo dolcK'ilo SO..000 Din za ure- dilov sadovnjaika v Mafilajn, 127.000 za specijalizaci.jo sti'okovnjaikov \z ra/.niir kn^tijskih strok. 100.1000 za nabavo droibnice, ostanek pa za na- lj}i.vo pkiffoiv. Vse to so bo pod giotovi- ini pogoji brozplacno iva-zdolilo polj-e- deleeni. Kakor zna;no, grv najveeji del toga dobi'eka za zgradbo offrornTie pa- lace za uselitev štirib ministrstev v Beogradu. d Oyenj r irimnii. Vreraj ))O])oU0io so javili z Miklarfikoffn hril)a o^onj v nieslu ("eljii. Ni 'pa bilo nir posobno nevai'tieiya. Pri ciscenju odvetniško pisarne ,g. dv in odobrit(»v. Knjixevnosf. (1 Mednarodno in wedpokntjinsko ¦pv.uvo kraljcrinc Srhor, Hrvatov in Slovencev. Pod zgorn.jim najsJovoin je spisal vsenc. profesor dr. Stanko La- pajne knjigo, ki obravnava vse pano- ge mednarodnega in niiediiiok.rajinske- ga j>raiva. Razen s kolizijskinii. norma- ini se bavi zlaisti z osebnim in imovin- skim lu'ftvoni, pravom tujcev, medna- rodno ])ravno zaščito, izvr.sbo, s tw'-a- jem, pravno ponioi'jo ild. Ozira sv na avtonoinne zakonodajo vseb se.st prav- nib obinočij naže kraljevine, sklenjene in ])ripraviljene, na bia,ške zasebno- l)ra\aie konvencije, ratificirane in ne- l'atifit'irane. V knjigi bo našel vsak ii'i'a;! in vsak staii odgovor na zamo- tana vpras-anja iz dlne^^le praikse: di- plomaitska in konzulania oblastva, po- litirna oblaslva, duliovna. sodišca in inrroc'iii oi'gani, trgovska, in financna podjetja. Sodmike, odveinike in notar- ie bo zaiiinictla vsa vscbina knji^o broz izjoino. Kn.ji.ga je dovršena v rokopisu in bo j/.šla y liskn, ako so prijavi do koju'a toga meseca Tiskovni zaidrugi v 1j.inblj-a.iij dovoilj Mibskribontov. Sub- skribicijska vena okoli 450 strain ob- ^-gajw-o knjifre znaša lo 1 (K) Din. vo/.a- na 180 Din. Dovo/ljeno je tudi odplaee- \i;injo v obrokib. Talkojšnjo subskrib- cijo vsem interesentom loplo prijtoro- ranio. k Henrik Sienkiewicz, Potop II. del. Iz poljscine prevel dr. R. Mole — 1928. Založila Tiskovna zadruga v Lj.ublja- ni. — Velikai asnierka — 496 strani. 131'ösirain velja 100 Din. v pla,tno ve- zan 124 Din. poštnina f) Din. Potop je nadaJjevanje volikegia 8ienkie\viezeve- ga romana »Z ognjem in mečem«. Do« ei'in tvorijo zgodo\insko ozadje zadnje- an boji poljsko slaib.te ,s Kozaki na zna- niL'iiJtMi ukrajinskih tk>b, oiiisuje »Po- lop« o.no grozno.staiiije v Pol.kski, ko so Svedi poplavili vso deze.lo in jo skoraj unic'ili. Izdaja in inialoniarnos-t visoke- ga phviirttvia je olajtščvla Š\edom pot v poljsko ljudovladio, a: iztreznonje in po- zHvovaJnost kralju vdanega plean^tva ,l'e pogjiala zopet Svede za mejo. Glav- ni junak \r »Pc.'topu« je Androj Kmi- lit*, naiven, laihikoiniseln. po!Žrt\ovalen mlad Inez, ki vidi vsa.nno korist svojo l.jubljene doiiTovine. Taiko je zaslep- Ijon, da so dolgo bojuje na strani njenih izdajaloev. ko j.va izvo resnico, so lnaKCiijo nad >vo,ji;ui zopoljivoi in (icla skosa.no poko.ro s cudeži ji.i.ia- štva. Najboli so izkažo pri eblcg.in.jii .Jasnogorskega saniostana (Censtoho- \o). ki ga r-osi prcd Švodii. Na. oudovit navin i-o.ši kralja. premaiga v bojih svo- j(> nasprotnike in dosože koneono svo- jo Olonko. ki jo zo od: lu-kdaj Ijubi, ki ga je |)a do zadnjega odklanjala kot izdajalca domovino, dokler se sedaj ni !)i'ppricala o nasprotnom. »Potop« je poln prekrasnib epizcd, a prcdivson; jo V'e;liča.sten o])is oblogan.ja Jasup <;o- re. biser v svotovni litora.turi. S fino ironijo bleu i)isatolj takratno žalostne razmere in doseže svoj nanien. Saj je rnmin. rln so has Sienkiewiczevi roma- ni vxdrzeva.li in clviga.li si'ca Poljaikov in niiioigo |)ri])O)i)]iogli k osvobojon.in. Tudi \- »Potopu« nastopajo osebe, ki so žo n:-iši stari znanci iz romana »Z og- )ij(.in in niet'em«. Zopet oboudlujomo mahga vit-oza Volodijovskoiga, se divi- ii){) Anii-i Horzobojati. Spovstujemo Ja,- nai Skrzctuskega in so ¦smejejn.o >naj- voojtMiiu junaku« Zaiglabi. Co je ro- ma/n »Z ognjem in mef-cni« najboilj.ši Sionkiewiczov ronna,n. je »Potop« naj- zivabnej'si in poln najra.zl.i'Oiiojsili no- (los(.tgl.)ivib epizod, p'usaiii naipeto od za- (¦•olka do ki'aja. »Potop« prav toplo priporooaino našLin ljudsikkn in šoJ- skini kniiznicnii. pa iudi \scim dni- i;im ca.-/ilrciii Icpih po\(>sli. Naši Korošci v Celju. N'cerajsnja lepa jesonska nedelja. jo po mrzlih deževnib dnevih zvaibila zo- j)o1 ljndi na solneo. da uživajo še zad- njo toploto pojetnajioeib žarkov jesen-- Kkega solnca \- upanju, da kma.lu zo- })ot oibsije ..solnoo z atso mocj.o našo tuž- no sloveiKsko zemljico. » Modtom, ko so se naži jn-esčajii «roli na solnou in po svo.ji stiiri navadi do- ha.tiraili in kritizirali oez vse, sanro ne o(iz svojo niilaičnost in brezbriznoyt, so so zbirali skoro neapaženi ob 10. uri v inali dvoran i Oljskega, doma na.ši Ko- l'osci. Dvorano je oelj,sko ole])Sevalno drustvo spi'enie-nilo v vskoroda cvetlio- ni vrt, nad govorniškiin odrom pa sta \ ist"li sliki ustoliceinja koroskih voijvoil in slika pokojno.ga vsestra.nsko zasluž- n* ;ra koroskega borca Einspiclorja. Sostali so se ob 8. obletnici koroš- ki-.uii plobisoita od vsi4i straini Sloiveni- ii1 onj. ki so jih z oTOzjern. kakor tolpo razl)0.jnikov pregnali Nonnri in niun- onrj'i z naso lastne grude . . . Brez. razlike strankairske pripad'nosü, du- bovniki — znani stari koro.ski boroi. državni ucadniki najvkšjib in najniž- iill položaijev. obrtniki, trgovci, kmet- jo in dolavoi, broz razlike sta.nu, so so /hiiali v toj dvora.ni srodi Slovenije iinogra:nli iz luzivoga Korotana, da so medsebajno zo^et enkrat vidijo, oibu- dij.o spoimino na i)retcklo caso in se pri resnetn delu pomenijo in «torijo sklo- pe. kaiko porna.gati oniin tain onkraj Karasvank. Koroške nikoli pozabiti. podj)irati koroške rojake v njihovi borbi ]iroti navsilni in sistematični germanizaciji, jib bodriti in jim da- jati ])ra,ktiono nasvoto, vse to je izzve- uelo iz goivorov in poroi'il posaoieznih go\ornikov in referentov. (Mvoril je ,s prisrcnim pozdravnini naigovoroni zborofvaiuje di'z. pravdnik d'r. Follaober, pročitail minogostovilna pozdravna pisnia in brzojavke odsot- n ib Korošcev, na,to pa izrocil vodstvo zborovanja za to izvoljenemu pr(vdsed- uiku odvetniku dr. Miillerju, znanemu koroskeniiU boreu. ki je skrbel, da je -:koio oolodfnevno z.borovanj« poteklo v na.|loi)šem rodn in \seskozi s'tvarno. ]}o prodsednikovem programatičnein govoru so «ledill govari in referati, vse docela skrbno pripravljeno. Kakor kladivo so udarjale besede g. prof. dr. Pr. Su.šnika v poizdraivu Koroški in njenim borcem, pred oci nam je sto- pila vsa ona krasna koroška zemlja, v duhu siiio videli ninagostevilne grobo- ve nekdanjili borc-ov za Korotan in iz njih vstajati dubove tob boroev. da se raz&irijo ined nas. Nato .sino slisali i/jcrpna porooila o sedan join .narodnenn in kulturnem živ- ljenju koroškib Slovencev, dalje o de- lu koroškib dijaikov in n.iib zeljali, pro- fesor dr. Val. Rožič je referiral o lite- raturi glode Koroske, g. sodnik dr. Lu- ka Ivravina o dosedanji organizaciji. koroškib eniigramtov in njonem delo- vamju ter o njibovi bodoči organiza- ciji, univ. prof. dr. Ailbin Ogris pa je v zn anst venom predavanju podal svo- ,ie globoko inisli o manjsinskejn vpra- winju koroskib Slovencev in o pred- Jogu Nemoov o kulturni avionoiniji. Vsi ti referati bodo obja,vljeni v poseb- ni brašuri, ki so bo razsirjala pi*i nas in v inozern.stvu. Po rofora.tib se jsrina. Dr. Mejak. Mesln/ kino. Pondeljek 15. in torek .16. oktobra izvrstni film >Junuk vseh časov*. V glaivni ulogi Tom Mix in Billie Dove, zixana iz filnia »Prepove- dani zakon«. Taras se ga kliče, ruiavi dobermanski pes, se je zgubil. lv. Mastnak, trgovec, Kralja Petra cesta 15. Kupirn žensko pupo št. 46. Ponudbe na upravo lista. mm hrompipja proda 1 vagon Oskrbništvo Novi kložier Sv. Peter v Savinjski dolini. ' Proda se dobro ohranjen šlvalni s*roj „Singer", ročni voz in dva posteljni vložki. VpraŠa se: Aškerčeva ul. 7, pritličje levo. 2-1 Naznanilo. Cenj. občinstvu vliudno naznanjam, da sem otvofM jioi^-uinico mesarije v Gaberju šf. 116 (pri tovarnt Westen). Seka! bodem vedno prvovrstno vo- lovsko meso. Za obilen obisk se priporoča F^anc Gajiek mesar v Celju. Sulie gobe plačuie najvifije J/j GERŠflK & CO. | LJUBLJANA, Prečna uiica 4 ! (poleg mestne kopeli). Telefon 2329 Stran 4. »NOVA DOB At Stev. 117. Celjsicsi posojilnics dL dL V lastni palaci Marodni dom Stanje hranllnfh vlog nad Din 65,000.000—. Stanje glavnice in rczerv nad Din 8,000.000-. Sprejema hranilne vloge. Izvriuje vse dsnarne, kreditne In posojilne posle. — Kupuia In prodala devize in valuta. Podružnicli Maribor, Šoštanj Ceneno češko perje 1 kg siveqa opuljenecja pcrja 70 Din, tiapol belo 90 Din, belo 100 Din, boljše 125 in 150 Din, mehko kot puh 200 in 225 Din, boljša vrsta 275 Din. Po- šiljatvc carine prosto, proti povzetju od 300 Din naprej poštnine prosto. Vzorec zastonj. Blago se tudi zamenja in neugajajoče vzame nazaj. — Naročila samo na BENEDIKT SACHSEL, LOBEZ ST. 20 pri i»lzs*ii (ČeHo*lavaSka). Poštne poSiljko rabijo \z Čehoslovaške v Jugoslavijo približno 10 dni. V bivši Praunseisovi hiši v St. Jurju ob južni žel., se takoj poceni odd a v najem obstoječe iz ene velike lepe svetle sobe in kuhinje z novim Štedilnikom. Inte- resenti se naj javijo pri g. Francu Mastnaku, trgovcu v Št. Jurju ob j. ž. Sfalne krajevne proti staliii mesečni plači pole« dobre provizije, sprejmemo takoj. Ponudbe pod »UspeSno« na upravo lista. 2-1 uporabljajte za čiščenje: parketa3 lieiol&jz», ples- kamh tal, pohsöiva, sip itd- samo „ K 0 M E T", tekoči vosek ki je najizdatnejŠfj najcenejža in naj- boljäa politura za tia. Čiščenje ž njim je brez truda. Zahtevajte sa v trgo- vinah ali direktno pri Drag». ""^'DARIČ, 34 Celje, Javno skladišče. 46 Izposodite ai elektrELni aparat ! 26 23 Švfcarske isre, zlafo, srebro, briljaii^e, opiika, očala Nalvceja dela^i&tca za vse v to stroko spadajoča dela. Anton Lečnik urar, Juveitr, öpiiK CELJE, Glavni trg 4. Elektrotvrdka Celje, Uorjew nl. 2 izvršuje inšialacije za elek- trično luč iü pogon, popravlja motorje in aparate, postavlja antene, polni akumulatorje za radio. SfrohoDno dobrQ pcstpezbo. Nizke cene Iščemo osebe po vseh mesfih kot vodiieSje ptflfužnic. Posebna izobrazba, skladišče ali prometni kapital nepot.reben. — Mesečni dohodek ca. 150—200 dolarje^. Vprašanja na: „The Nouelfy Company" w Valkerburtju (Limburg), Nizozemska- f1nHfMf|j| iz vseh rudnikov in ricillflu naJb°'Jše vrste stavlja najcenejSe Franjo Jošt, Celge, AleksandroFa ul. 4 f^O§9iOVG in vse druge kože divjačin, kupuje skozi vse leto v vsaki koiičini D. Zd^avič, Liubljana, 3 5v, Faoi'ja&Da ul. 9. 3 EFflinofoni in plošče iz tovarne Edison Bell-Penkela Ltd. kakor tudi p]o?če «His Master's Voice» in «Columbia» katere vodi imenovana tovarna na zalogi, se dobijo proti gotovini in po zelo u g o d n i h o b r o k i h pri Mm 8 l?MM, CeljB knjviiiaipr'L? in «eletirgovina » papiü^ent, pisi^lrtimi in risaSnimi Rfredmef". Cankarjeva ul. sf. If priporoča svoja izvr-oina namixna fer odbrana sortrm&iatna VINA vseh vrst v sodih in steklenicah po zmemih cenah. "^Pl IV^ Vzorci na razpolago ! Ferd. Pelle-ja vdova Celje, Kralja Petra cesta 13 Ustanovljeno 1SÖ3. Telefon ©2. Mednarodna spedicija — carinsko posredovanje v Ljubljani in Mariboru — carinske in železniške rekla- macije — vskladiščenja — prevozi. Selifve s pQliistuBßiml uozi za isto ceno liuhor z nayadnimi. Vsakovrstni prevozi ceneje kakor povsod. Postrežba točna, strokovna in solidna. Pojasnila brezplačno. 52-8 Inserirajte v ,NOVI OOBl'i vsehvr§t: lcojicye, pisemske glave, kuverte, VtuS^ilci i. dr. Vom nudi v okusni iasvedbi in po Limerni ceni Zvezna nciaj. nabimj in Popolnoma vamo nslozite denarne prihranke prj varčuj v miadosti, hrani, varčevati ..... ,.i. , ' . . r !.«»:¦• n*\ snli.. da stradaJ ne ^05 sc no brand stavbßni in kfeclstfii zadrugi z omei. zavezo v uaberju pri lesiu v staroStii LASTOI DOM Obrestuje hronüpt M^ II O Večje stalce vloge po dogovoru najugodncje. vloge po %P \Z O Jamstvo za vloge uad 2,000.000 Din. Marljivost, trcznost in vslrčnost so pred- pogoj nravnosti! Prt naficžbi «neska d© 5O Din se dobi nabiralnik na dorn. Pisarna v Ceiju Prešernova ulica 6. Iz rnalega raste vcliko! Ti&ka in izdaja Zvezna tiskarna. — Odgovoren za izdajatelja, tiskarno in redaJkcijo Milan Öetina v Celju.