ni-iio Št. 142. V Gorici, dne 7. decembra 1901. Tečaj XXXI. Izhaja trikrat oa teden t Šestih lzdanjlh, in sioer: vsak torek, fietrtek in soboto, »Jutranje Iz-dnaje opoldne, vedemo Izdanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrodnimi prilogami ter i .Kažipotom' ob novem letu vred po pošti pre-jemana ali v Gorioi na dom pošiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-60 pol leta........6 , 60 , , . 3-30 : - Četrt ieta; . . . . -.. . _ -3 , ;.<(&,« ^ . 1'70 Posamične številke stanejo 10 vin.- • '"-•"-• ^ ¦¦-Naročnino sprejema upravniStvo v' Gosposki ulioi šcv. 11 v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. Gabršček vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zveden; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. K a uaročttli brez doposlane naročnine 40 ne oziramo „PKllf OREC** izhaja neodvisno od «8o5e» vsak petek in stana ?so'le&r*5-K-" 20 -b»ali gld. 1-60. euino in oglnse, Je pliitatt loco Gorica. „«>nriška Tiskarna'- A. (Jabi5ie!i tiska in zalaga razen .Soče« in »Primorca> Se »Slornusku knjižnico", katora izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do G pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi t »Slov. knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vrstica. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog in narod! «Gor. Tiskarna* A. GabrSček (oilgov. iv. Meljavec) tiska in zal. Veleposestnikom! V sredo 11. t. m. ste poklicani, gg, volilci v veleposestvu, da si izvolite tri poslance. Gg. veleposestniki! Imate svoje društvo, katero je na volilnem shodu, sklicanem v ta namen, da se postavijo kandidatje, določilo 3 može iz Vaše srede kot kandidate. Prevladata je v društvu zdrava in vsega odobravanja vredna misel, da veleposestniki naj si izberejo poslance iz svoje "srede. Veleposestniki naj zastopajo veleposestvo. Kandidatje društva veleposestnikov so: Anton Jakonclč, veleposestnik in hranilnični uradnik v Gorici; Leopold Bolko, veleposestnik, župan itd. v Cmičah; Anton Muha, veleposestnik, župan itd. v Lokvi. Ti možje so torej oficijelni kandidatje veleposestnikov. Njihovo društvo jih je postavilo, zato je tudi dolžnost veleposestnikov, ostati pri teh kandidaturah ter izvoliti imenovane može za poslance. Zgodilo pa se je nekaj nečuvenega, da so se našli klerikalni predrzneži, ki segajo s svojimi nečistimi prsti med veleposestnike, hota&»p* razcepiti ter jim vsiliti svoje kandidate. Tako. postopanje . nasproti društvu največjih zemljiških davkoplačevalcev v deželi je skrajno nesramno in razžaljivo. Vsakdo, kdor je mož, mora odvrniti od sebe tako nepoklicano umešavanje, vsakdo za se, društvo pa za vse. To upamo, da se tudi zgodi na dan volitve, ko izvolite kandidate, katere je postavilo društvo, in v katerih dobite Vi, kakor na sploh naše ljudstvo, vrle deželne poslance, katerim je pri srcu vseobei napredek goriških Slovencev. Za to kličemo Vam: Proč z zdražbarji, volite gori imenovane 3 veleposestnike za svoje poslance, ker tako zahtova čast društva in Vaša korist. Izvrševalo! odbor narodno-napredtic stranke. Njihov dan. Recimo, da je bil v četrtek njihov dan. Vsaj oni ga smatrajo za svoj dan, za svoj velik praznik. — V četrtek je bilo vse črno po Gorici in po Tolminu. Menda ni bil ostal nikak nune doma, marveč vsi so pohiteli na volišče kakor en mož, polj a je s seboj one volilne može, ki so bili odbrani, da volijo »katoliške* poslance, ter tako rešijo sveto vero, katera je v nevarnosti. Kakor redarji gonijo in stražijo ljudi na potu v zapor, tako so gnali in stražili nunci svoje volilne ovčice na potu na volišče, in zlasti na volišču. Njihovim volilnim možem ni bilo treba nič mislili, kako in koga bodo volili, koliko bodo potrosili radi poti v Gorico ali v Tolmin, ker vse so poskrbeli gg. nunci. Plačali so pot, jed in pijačo, na volilne listke pa so jim napisali ona kandidata, katera imajo voliti. Z vsem so bili preskrbljeni, ali zastraženi tako, da niti koraka ni smel storiti nikdo brez nunčovega dovoljenja aH nadzorstva. Popoludne pa, ko so bile volitve končane ter izid proglašen, pa so jih napojili in spustili z vrvice ter odslovili domov. Nekateri volilni možje in drugi iz Brd so jo sekali proti Soškemu moštu tako sladko-ginjeni, da jih je bilo veselje videti, kako so bili trčeni na katoliški podlagi, za sveto vero, pod geslom: Vse za vero, dom cesarja. Ako je kaka taka volilna bveiea imela s seboj koleselj, pa se je pustil g. nune seveda še lepo »potegniti* domov. Slavili so svoj dan. Tako ponosno in veselih obrazov, kateri niso lepo okrogli in z zdravo barvo zaliti od vode, so korakali po Gorici in po Tolminu tako zadovoljno, kakor da bi bili storili največje bogoslužno delo. V resnici pa je bil doprinešenv četrtek nad našim ljudstvom v gorah in v goriški okolici velik naroden greh, katerega posledice bomo čutili še nedogieden čas, ker v četrtek so nunci podkrepili pozicijo Pajer-jevo ? deželni hiši za dolgo bodočnost; kajti v četrtek izvoljeni poslanci so slepo orodje Pajerja in vlade in ne bodo zastopali nikdar kmetskih interesov tako, kakor hoče kmet, ampak -vedno nasprotno, kafcor hoče Pajer, ki je tako pristranski deželni glavar, da mu ga ni para v celi državi. On skrbi za Lahe, za Slovence nič. — V četrtek izvoljeni klerikalni poslanci bcJo lepo »ubogali* Pajerja, s kratka: vse ostane lepo »po starem". O kakem boju za jeanakopravnost niti govora ne bo med klerikalnimi poslanci, ker oni so s Pajerjem vred zadovoljni, da laščina gospodari v deželni hiši. — Naša duhovščina je slavila v četrtek slavlje zmage, katero je priboril kardinal Missia laškemu liberalcu dr. Pajerju, Vera tu ni v nevarnosti — le uboge Slovence so slepariji z vero, da so jih tim lože vrgli pod kavdinski jarem. Tako je bilo v Gorici in v Tolminu, drugače pa v Sežani, kjer je zmagala na-rodno-napredna stranka. Tam so se nunci kislo držali, ker vrli Kraševci so pokazali v četrtek na eklatanten način, da je farovški terorizem s Krasa že pognala burja v morje, kjer te je slavnostno potopil. Na Krasu sta izvoljena dva napredna poslanca, in s leni je izpodbito koprnenje klerikalcev, da bi ostale kmečke občine njihova nedotakljiva domena. V dveh okrajih so si s sleparstvom, da je vera v nevarnosti, z žuganjem, pre-tenjem, z obljubami, ki zadevajo pereča vprašanja, in slednjič s svitlimi kronicami prisvojili volilne može, v tretjem okraju pa so zdrsnili s svojim terorizmom popolnoma n'zdol. In prav to nas navdaja ž najboljšim upanjem za prihodnjost. S Krasa zasveti zvezda napredka tudi po ostalem delu naše dežele v kmečkih občinah, in prepričani smo, da v doglednem času stopijo vse naše kmečke občine pod zastavo narodno-napredne stranke. Terorizem iz farovžev je slavil v četrtek zadnjikrat svoje slavlje. Tak vtis so dobili na volilnem polju naprednjaki, pa tudi klerikalci. Marsikaj smo se naučili v tej volilni borbi, kar nam bo dobro služilo v prihod-njosti, kar nam bo merilo in navodilo v bodoči borbi. — Delo je zapisala naša stranka na vrh svojega programa, zato hočejo možje naše stranke delati, in delati, kajti le z delom si priborimo bodočnost in delo samo potegne za našo stranko vse goriške Slovence. Naj le slavijo svoj dan; pustimo jim to veselje. Saj kar so dobili, so dobili v četrtek. Odslej jim je odkleakalo. Od danes naprej izvoljeni poslanci nimajo nikake dotike s klerikalno stranko. Naj vriskajo in se vesele, mi smo zadovoljni z izvolitvijo dveh poslancev, in se smemo bolj veseliti nego oni, kajti naša zmaga je poltena, nasprotnikov pa skrajno nepoštena.,.. Rodoljubi! Kličemo Vam: Na novo delol __________ 0 vseučilišču v Ljubljani. Pri vprašanju o vseučilišču v Ljubljani se je pokazalo zopet v bengalični luči, koliko škoduje Jugoslovanom oni razkol, kateri je zanesel dr. Žlindra med vrste jugoslovanskih državnih poslancev, V tem pogledu nam služita »Slov. Nar," in »Slovenec*, ker po-izvemo iz njiju, kako so rbdelovali pereče vseučilifcko vprašanje nagi poslanci, »Slov, Nar," 3, t. ra, pile: Ko sta ae včeraj t, j. 1 t. m. dr. Tavčar in dr. Ferjančič z ljubljanskega shoda na Dunaj vrnila, čutila sta ta.coj, da radi ljubljanske univerze nekaj v zraku leži. Povpraševala sla pri konservativnih slovenskih poslancih, če pride popoludne dotični nujni predlog v razpravo, ker sta upala, da se njima ponudi prilika, poseči v debuto. Dobila sta pa v odgovor, da razprave ne bode, ker se je že zadnji petek vršilo posvetovanje Jugoslovanov, Kaj pa si je pri tem posvetovanju sklenilo, to se. ni bolelo povedati, češ, da so vsi udeleženci pod častno besedo zavezani, da molče. Prav kakor da sta Tavčar in Ferjančič kako tuja židovska žur-nalista, ko jima cela stvar nič mari nit šele ob treh, ko se je poslanec Gabršček vrnil iz Prage, izvedeli so člani naprednega jugoslovanskega kluba, da je bilo v petek v resnici nekako posvetovanje o vseučiliškem predlogu, sklicano kar vrat na nos. Pri tem posvetovanju se je naglašalo, da je baje podpredsednik Žaček slovanskemu središču naznanil, da zastopniki »plemenitega* poljskega, naroda nikakor nočejo glasovati za nujnost. Dalje se je povdarjalo, da se je zastopnik mlado-češkega kluba istotako izrazil, da se za nujnost uiti navadna večina, ne bode dobila, vsled česar bi se za bodočo usodo stavljenega predloga ustvaril nevaren prejudic. In končno je baje še grof Zedlwitz obvestil slovansko središče, da namerava vlada državni zbor takoj razpustiti, če se predlog o ljubljanski univerzi ne odloži. Vsled tega je večina sklenila, da se omenjeni predlog za toliko Časa odloži, da bode dokončana Quo vadis? Boman. Poljaki spisal Henrik Sienkiewicz. — Poslovenil Podravski. (Dalje.) Ti si mi dejal, da naša vera je sovražnica človeškega življenja, a jaz ti na to odgovarjam, da„ ko bi od začetka svojega pisma ponavljal samo dve be-besedi: * srečen sem!« da bi ti še ne mogel poponoma izraziti svoje sreče. Porečeš mi nemara na to, da moja sreča je — Ligija l Da, predragi. Radi tega ker ljubim njeno neumrljivo dušo, in ker se oba ljubiva v Kristusu, pa v taki ljubezni ni ločitve, ni izdajstva, ni promen, ni starosti niti smrti. Kajti kadar mine mladost in lepota, kadar uvene naša telesa in kadar pride smrt, pa Še ostane najina ljubezen, ker ostaneta najini duši. Poprej, nego so se moje oči odprle za luč, bil sem pripravljen sežgati za Ligijo celo lastno hišo; sedaj pa ti pravim, da je nisem ljubil, ker me je še-le Kristus naučil ljubiti. V Njem je izvir sreče in miru. Tega ti ne pravim jaz, marveč istinitost sama. Primerjaj vaše razkošje, pomešano z bojaznijo, vašo negotovo in nezanesljivo bodočnost, vaše orgije, podobne pogrebom, s krščanskim življenjem, pa lahko najdeš odgovor. Toda da boš zamogel lože primerjati, te prosim, pridi na naše gore, duhteče po ma- Nrini dušici, v naše senčne oljkine gaje, na naše obrežje, pokrito z bršljanom. Tu te pričakuje mir, kakoršnega še nisi spoznal, in srca, ki te v resnici ljubijo. Ti imaš dobro in plemenito dušo ter zaslužiš, da bi bil srečen. Tvoj bistri razum spozna resnico, in kadar jo spoznaš, se tudi va-njo zaljubiš, kajti marsikateri zamore biti ji sovražnik, kakor Nero in Tigelin, toda nihče ne more ostati glede nje malomaren. O moj Petronij, jaz in Ligija se že tolaživa z nadejo, da te kmalu vidiva. Bodi zdrav in srečen ter pridi!« Petronij je prijel Vinicijevo pismo v mestu Kumae, kamor je bil dospel z drugimi augustijanci, ki so šli za cesarjem. Njegova dolgoletna borba s Tigelinora se je nagibala h koncu. Petronij je že vedel, da mora v njej pasti, ter je ob enem tudi vedel zakaj. Sorazmerno, kakor je cesar vsakega dne padal neprestano niže v ulogo komedijanta, bebca in voznika «ter se vdajal čimdalje bolj bolni, gnusni in ob enem surovi razbrz-danosti, v tej meri mu je bil izobražen in duhoviti »arbiter elegantiae' čimdalje nepriličnejši. Kadar je Petronij molčal, je videl Nero v tem njegovem molku neko roganje, in kadar ga je hvalil, čutil je v tem neko tajno ironijo. Plemeniti patricij je dražil njegovo nečimurnost, ter ob enem vzbujal njegovo sovraštvo. Po njegovem bogastvu in njegovih umetniških delih sta jela grozno koprneti sam vladar in njegov vsemogočni minister. Doslej so mu prizanesli samo vsled obzira na Ahajo, v kateri jim je mogel koristiti njegov fin okus m njegovo poznanje grških odnošajev. Toda nakrat je Tigelin začel zagotavljati cesarja, da Karinas z okusom in znanjem dokaj nadkriljuje Petronija in da bi on dokaj bolje znal prirejati igre, sprejeme in triumfe. Od tega časa je bil Petronij izgubljen. Vse-kako pa mu niso poslali smrtne obsodbe v Rimu. Cesar in Tigelin sta se spominjala, da navidezno bojazljivi estetik, ki je ,noč spreminjal v danc, in katerega so zanimale samo gostije in umetnosti, dokler je bil prokonzul v Bitiji, poznej pa konzul v prestolnici, je najavljal občudovanja vredno delavnost in energijo. Smatrali so ga sposobnega za vse ter vedeli, da v Rimu ne uživa samo prijaznosti prostakov, marveč tudi pretorijancev. — Niti jeden izmed cesarjevih zaupnih mož ni mogel vedeti že naprej, kaj bi v takem slučaju učinil, torej se jim je zdelo najpriličnejše, da ga izvabijo iz mesta in ga ugonobe" na deželi. V ta namen je dobil poziv, naj ob onem z dru- fimi augustijanci pride v Kumae in on se je takoj omislil njihovih spletk, šel pa jS vendar-le tjekaj, nemara radi tega, da se jim ne upre javno, ali nemara tudi za to, da cesarju in augustijancem še poslednjikrat pokaže veselo in neustrašljivo lice in da še zadnjikrat pred svojo smrtjo premaga Tigelina. A med tem ga je bil Tigelin že zatožil radi njegovega prijateljstva s senatorjem Scevinom, ki.je bil duša Pisonove zarote. Petronijeve ljudi, ki so ostali v Rimu, so zaprli, njegovo hišo pa so obkloljile preto-sijanske straže. Toda on, poizvedevši to, ni pokazal ni najmanjšega strahu, celtfniti nemira, nego je dejal smehljaje se augustijancem, sprejevši jih v svoji vili blizo Kumae: »Rudečebradec nima rad, če ga kdo naravnost vpraša, torej boste videli, v kakšno zadrego ga spravim, ko ga vprašam, aH je on naročil zapreti mojo .familijo« v Rimu.« Na to jih je povabil na gostijo, katero jim je priredil ,za daljše potovanje', ter se uprav vkvarjal s pripravami, ko ga je doseglo Vinicijevo pismo. (Dalje pride J dolga razprava o dolgem zakonu glede" kmetskih zadrug. To se pravi ad calendaa graecas, ali pa vsaj za toliko Časa, ko se niti zadnji vrabec na strehi državne zbornice ne bode več brigal za ljubljanskega vseučilišča nujno vprašanje! Sklicala se je takoj seja naprednega Jugoslovanskega kluba. Pri ti seji se je sledeče naglašalo: Konstatiralo se je pred vsem, da se vlada za celo stvar čisto nič ne briga; in da bi se politični položaj prav nič ne spremenil, če se seja z dne 2. decembra posveti ljubljanskemu vseučilišču, ali ne. In končno, če bi vlada, ki je morala že toliko manj važnih nujnih predlogov preboleti, ravno radi našega predloga razpustila državni zbor, bi s tem ravno ta predlog dobil nekako politično važnost, nekak politični pomen, ki bi ga potisnil v ospredje javne pozornosti, kar bi stvari sami gotovo ne škodovalo. Posebno tudi zategadelj ne, ker se Jugoslovanom novih volitev prav nič bati ni treba! Sicer se pa ne gre za večino, katera se dandanes ne more Se pričakovati, gre se samo za moraličen uspeh. Tega pa je pri spretnem zastopanju naših poslancev bilo pričakovati, ker toliko mora vsak pripoznati, da za zdravo debato ni bilo pričakovati ugodnejših časov, kakor so dandanes. Napredni jugoslovanski klub je torej sklenil, da slovesno protestuje proti odložitvi nujnega predloga o ljubljanski univerzi, in dr. Ferjančič dobil je nalog, da o tem obvesti druga dva kluba. Dr. Ferjančič je to tudi storil. .Slovenec« pa je pisal o neki drugačni .zvitosti«, V številki od torka pravi: Ker so nemške stranke odklonile po« nudbo, naj bi se namreč naš nujni predlog brez prvega čitanja odkazal šolskemu odseku, Sli so danes pred začetkom seje dr. Šusteršič, dr. Ferjančič in dr. Ploj k predsedniku grofu Vettru ter mu izjavili, da dajo prednost prvi točki dnevn. reda, to je, kmečkim zadrugam pred nujnim predlogom glede vseučilišča, toda le s tem pogojem, da noben nujni predlog ne pride preje na vrsto. Ta zahteva je spravila vlado v veliko zadrego. Ko bi namreč zbornic« pričela z razpravo o kmečkih zadrugah in bila torej pri dnevnem redu, ne imela bi povoda za razpust zbornici. Zato je hitro storila proti-potezo. Izposlovala je, da so levičarji predložili nujni predlog, naj se budgetni provi-zorij v prvem branju takoj vzame v razpravo. S tem bi se pogoj, pod katerim so slovenski poslanci zapostavili svoj nujni predlog, ne izvršil, in, takoj danes bi se morala pričeti razprava o vseučilišču v Ljubljani. S tem pa bi bil dnevni red zopet odložen — ad ca-lendas graecas. Nastale bi torej razmere, kakor si jih vlada v svoji zadregi želi. Toda slovenski poslanci so hitro uvideli past ter se ji izognili. Dali so namreč prednost nujnemu predlogu glede bndgetnega provizorija ter vladi izpodmakniii zopet vsak formalni vzrok za razpust državnega zbora. Pogajanja, katera sem le kratko obrisal so se vršila do 4. ure, dočim so mejtera zapisnikarji Citati razne peticije in predloge. Ker se zbornica ni zmenila, kaj čitajo zapisnikarji, je poslanec vitez Berks vložil prošnjo okrajnega zastopa celjskega za vseučilišče v Ljubljani ter predlagal, naj se prošnja natisne v zapisniku današnje seje ter brez razprave izroči šolskemu odseku. Predsednik je dal predlog na glasovanje in ker navadno nihče ne posluša ali v šumu ne razume predlogov, je bil predlog poslanca Berksa v resnici sprejet. Torej je vsaj na ta način prišlo vseuči..ško vprašanje v odsek, ki mora sedaj že na podlagi te prošnje staviti primeren predlog. Dnevni red je torej sedaj ta: Prva točka dnevnega reda je prvo branje budgetnega provizorija; druga točka razprava o kmečkih zadrugah, tretja točka naš nujni predlog glede vseučilišča. Torej pride ta nujni predlog na vrsto neposredno pred drugim branjem budgetnega provizorija. »Slov. Nar." od srede pravi na to klerikalno zvitost: Opravičevanje klerikalnih poslancev kulminira v trditvi, da bi bila vlada razpustila državni zbor, če bi se ne bil umaknil predlog glede vseučilišča, in suče celo -zadevo tako, kakor da bi dr. Kdrber ničesar bolj ne želel, nego povoda za razpust, dr. Šusteršič pa da je spoznal Kdrberjeve naklepe in jih preprečil ter tako rešil parlament. Bolj otročje-smešnega zavijanja že dolgo nismo čitali. To opravičevanje klerikalcev utegne morda imponirati kakemu mežnarčku v deželi tako, da bo verjel, da so Šusteršič in njegovi jogri pre-trumjoli ministerskega predsednika, razumni ljudje pa tega zavijanja ne morejo smatrati za drugo, kakor za dokaz, za kako slaboumne in nevedne imajo klerikalci svoje volilce. Ministerslvu ni bilo kar nič na tem, da se predlog umakne. Oficiozna ,Wiener Allge-meine Ztg.", .Arbeiter-Zeitug" in drugi listi poročajo ravno nasprotno, da je grof Vetter odločno silil na to, naj se vzame predlog že v ponedeljek na razpravo ali pa naj se popolnoma umakne. Najmanj pa je vlada mislila radi predloga o našem vseučilišču razpustiti državni zbor. Morda bi bilo prišlo do razpusta, ko bi se bi! dnevni red zaba-rikadiral z načrtom o kmetijskih zadrugah, kateremu načrtu so klerikalci dali prednost pred vseučiliškim predlogom, kajti če bi se bila začela razprava o kmetijskih zadrugah, bi ne bil mogel budgetni provizorij na vrsto priti. Da bi pa bila vlada zaradi vseučiliškega predloga razpustili drž. zbor, to je navaden švindel in nič drugrgi. Postopanje klerikalnih poslancev je marsikomu, zlasti slovenskim akademikom, prino-lo bridko razočaranje in prava sreča je, d.i se je napredni jugoslo-venski klub še pravočasno uprl sklepu obeh drugih jugoslovanskih klubov ter protestovai proti temu, da se je predlog zastran vseučilišča umaknil. Le temu protestu naprednega kluba se je zahvaliti, da predlog še ni pokopan. V brzojavih »Slov. Nar." pa čitamo : Odločnemu nastopu naprednega jugoslovanskega kluba se je zahvaliti, da se je predlog zastran vseučilišča rešil, in da pride že v petek (to je včer.») n«i razpravo. — Na protest, ki ga je v seji klubovih načelnikov izrekel dr. Ferjančič, je izgovoril dr. Šusteršič, da si pridržuje popolno prostost, storiti, kar mu bo kazalo. Sedaj je prišel do spoznanja, da mu kaže, ukloniti se protestu naprednega jugoslovanskega kluba ter se izrekel, da se naj takoj vrši dotična razprava. Razprava je določena za petek. Iz tega se že razvidi, kako je hotel dr. Šusteršič, kateri si je bil izprosil povsem proste roke, spletkariti celo v tako perečem vprašanju. Ni čuda potem, da se je oglasila takoj akademiška mladež na Dunaju in v Gradcu z nezaupnico poslancem. — Brzojavke od četrtka pa so nas poučile, da le eneržiji in pritisku naprednih jugoslovanskih poslancev in visokošolcev se je zahvaliti, da je prišel predlog vendarle na razpravo. — O tem se bo dalo še govoriti. DOPISI. S Ponikev, začetkom decembra 1901. — Cenjeni gosp. urednik 1 Blagovolite priobčiti nekaj vrstic tudi izpod mojega zarujave-lega peresa! Toliko raznovrstnih mislij mi kroži po glavi, da prav res ne vem, kje in kako bi pričel. Tukaj pred mano na mizi leži nesramni »Prim. List" štev. 48., katerega sem prečital in vrgel z gnjusom od sebe. Kaj je vse na-klobasanega v tej duhovniški nesramni cunji, ne bom pisal, ker s tem bi le dolgočasil naše spoštovane čitatelje, ampak odgovoriti hočem lažnjivemu dopisunu, kateri se je oglasil v tej cunji ter tako nesramno opisal zmago napredne stranke v naši občini. »Rujavi« klerikalni patentirani lažmk, in sicer s Pečin, je nagromadil v .Prim. Listu" štiri vzroke, zakaj da je padla črna banda v naši občini. Prvi je: .zmagalo je maščevanje ponikovskega »oštirja* (bivšega župana) nad dvema vikarč-koma — po znanem naprednem geslu: „7se naj hudič vzame, če moja ne obvelja.* (In ta mož hoče veljati za zavednega katoličana I) Drugi vzrok: »Premagalo je žganje ponikovske ljudi, katero je teklo kot voda za napredni denar." Tretji vzrok ni vreden, da bi ga jaz pogreval! Zal mi je, da moram še enkrat poglede i; v nesramnega »Prisroojenca* ter citir; ti četrti vzrok! In ta je: .Pripomogla je naprednjakom do zmage na Ponikvah kakor tudi na Grahovem brezbrižnost nekaterih si-jonskih čuvajev..,.* To pa to! Tukaj se je podli dopisun prav pošteno obrisal pod mokrim nosom. Vprašam: Kedo se je najbolj brigal za zmago črne teme? Ali ne morda najbolj posvečeni nunci ali, kakor jih imenuje dopisun, sijonski čuvaji 1? Kedo je bolj brusil pete okoli naših vo-lilcev, kakor ravno nunci? Št. Vidškogorski nune je obletal liki črni kavki najbolj oddaljene votilce v Grahovskem županstvu, potem naš Kodromac in pečinski »Milček", kako sta okoli volilcev smukala ter jim obetala hribe in doline, toda čast našim volilcem, povsod brez vspeha! V neki hiši na Ponikvah sta javkala: Za božjo voljo pojdite volit; kakor boste sedaj volili, tako boste tudi drugo leto pri občinskih volitvah; vrgli bodemo sedanjega liberalnega župana, kajti on je samo za pohujšanje med nami in izvolili si bodemo za župana katoliškega moža, kateri razpusti tisto pregrešno bralno društvo. Ha, ha! Draga moja! Še dokaj vode se odteče v adrijansko morje prej, nego se bo Vam izpolnilo Vaše pobožno želje! Tukaj na Ponikvah smo gospodarji mi naprednjaki. Ponikve in Rakovec. sta dve trdnjavi, kateri odbijeta klerikalni napad tudi pri občinskih volitvah. Te sramote nočemo, da bi nas klerikalci komandirali. Kdor je z nami, je dobro, kdor ni z nami, je zoper nas in kot takega ga vržemo Čez prag, kakor skrbni gospodar garjevo ovco iz svoje cede. Hm! Premagala je žganje ponikovske ljudi. Pečinski klerikaici so se bahali, drugi dan po Cahejevem shodu na Gori: Mi smo ga pa pili, »fajmašter na gar je nam dau za SO 1. vina; kaj pa Vam da Vaš Tumika ?• Vprašam prismojenega dopisnika, koga je zmagalo žganje? Na dan volitve na Št. Vidškigori so dobili vsi klerikalni volilci kosilo na fajmoštrov račun. Vprašam pris. dop., koga je premagalo žganje oziroma .porcijončki" ? čudno ni, da je na Št. Vidškigori zmagala banda. Tamošnji klerikalni voditelji so bili noč in dan na cesti; kdor se jim ni z lepo podal, so ga premotili s 5 kronskim dolarjem. Judež je prodni Kristusa za 30 srebrnikov, Št. Vidškigorski volilci so prodali svojo voljo in prepričanje pa za 5 kron. Žalostno l Prej kakor se vrnem k prvi točki lažnjivega dopisnika, pozivam istega, naj dokaže, kje in kedaj je. teklo žganje za napredni denar; dokler mi tega ne dokaže, ga imenujem podlega obrekovalca! Prvi vzrok slamnatega dopisnika, zakaj da je zmagala narodno-napredna stranka na Ponikvah, je do skrajnosti krivičen in lažnjiv. Gospod Ivan Lapanje p. d. »oštir* je obče spoštovana oseba ne le na Ponikvah ampak daleč na okoli, to ve dobro tudi slamnati dop.; ali vender ker mora nekaj pisati, pa piše, da se je maščeval nad dvema vikarčkoma. Taka je sploh klerikalna logika; kdor ne tuli v njih umazani rog, pa ga razkričujejo za ne-katoličana in sovražnika duhovščine. Vedno imajo ti hinavci na jeziku katoliško vero a jim je toliko mar za njo, kakor za lanski sneg. Predno skončam, naj omenim še to-ie: Minoli teden je bil naprošen neki naprednjak za krstnega botra. Prišli so z otrokom pred nunca Kodromaca. Kodromac je posedal do-tičnega naprednjaka in zakruiil: Vi ne morete biti boter, ker ste predsednik bralnega društva; jaz sam bom izbral botra. Brrr! Gosp. vikar, kedaj bo že vendar enkrat konec Vaše zlobe!? In kedaj boste nehal ščuvati otroke proti svojim starišem ? Kako učite otroke veronauk? »Napenjaki« pridelajo nekoliko krompirja, pa hočejo biti več, kakor duhovniki in Bog. Boga zahvalite, če ga pridelajo, saj dozdaj so bili toliko neumni, da če so ga oni pridelali, ste ga tudi Vi imel; toda le polagoma, s kakoršno mero boste Vi nam meril, s takošno Vam bomo mi odmerili! Dutovjje na Krasu, 30. novembra 1901. — Volitve volilnih mož za deželnozborske volitve so se končale, toda končali pa se niso prepiri in hujskanje klerikalne stranke. Posebno pa v tistih občinah, v katerih ni klerikalna stranka pri voiitvi volilnih mož pod vodstvom g. nunca zmagala, tam se sedaj pojavljajo še vedno prepiri klerikalcev proti naprednjakom. Da se to godi, je odvisno od nekaterih g. nuncev, kateri podpirajo še s svojimi ostalimi močmi klerikalne propalice. G. nunci v občinah, ki niso imeli zaupanja, da bi bili zmagali za volilnega moža, ne morejo pozabiti onega dne, ko so propadli. Da je temu tako, zamogel se je vsakdo prepričati, ki je slišal preteklo nedeljo pri sv. maši propoved tukajšnega g. nunca, ki je strastno rohnel z nedostojnimi izrazi za ta sveti kraj. G, nune pozabil je bil na one Kristusove besede, o katerih je pisal sv. evangelist Matevž v 21. pogl. od 10.—17. vrste, sicer ne bil bi kaj takega počen; I ter na a Hal s tako neprimernimi izrazi tukajšno žujtistvo in nekatere naprednjake, in sicer sto gorečo strastjo, da so bile že začele nek cere Magdalene ihteti. Dalje mi je omeniti, da tukajšnji gosp. nune, ako bi dobro pomislil, ne bi take strasti velike svoje nevolje — kazal radi tega, da ni njegova stranka zmagala in njega postavila na sedež volilnega moža, in vse svoje moči porabil proti nekaterim tukajšnjim rd-doljubom in naprednjakom. S takošnjim rav-nanjarn ne bode si pridobil g. nune ne tukaj ne v drugih krogih pravega ugleda. V tem slučaju se more trditi, da je g. nune popolnoma pozabil Kristusove besede, katere je popisal sv. evangelist Matevž v 5. pogl. 43,—48. Postopanje nekaterih gg. nuncev sedajne dobe kažejo v resnici enako pravo barvo, kakoršno opisuje sv. evangelist Luka v 10. pogl. 23.-37. vrsti, o duhovnu in levitu iz prejšne dobe. Torej ni čudo, ,da taki gg. nunci ne dobivajo od svojih ovčič takošnega ugleda, kakoršnega si želijo. Nadalje naj mi bode dovoljeno dostaviti nekoliko izrazov v pojasnilo dopisa iz Dutovelj v »Primorskem Listu« od 28. t. m. Jt._^^^.^qpJsnik,JaterLnam_.je_po_._osebi--dobro znan, skrpucal je bil skupaj nekaj gradiva iz same gole sovražnosti proti tukajšnjimi naprednjakom, ta zmes pa ni bila za v javnost, v tem pomogel mu je vodja tukajšne klerikalne stranke s tem, da je oni dopis, katerega je »Prismojenec* priobčil, »olikal" s svojim umazanim likalom. Vsebina tega dopisa je večinoma neresnična. Kar omenja dopisnik v tem, da blati tukajšne naprednjake, zadeva njega samega v polni meri, ker ta ni'vreden, da jim jermena s crevljev odveze. Kajti ničla je ničla in svote ne napravi še črni Cerne. Nadalje omenjeni dopisnik v svojem zgoraj omenjenem dopisu gosp, Klavžarja visoko čez pravo rnero hvali, in mu pripisuje velike zasluge za celo deželo, posebno pa za tukajšno občino, kar pa ni resnično. V tem je le toliko resnice, da je bila tukajšna občina vsporu radi domovinske pravice J, Zenko, in da se je ta spor obravnaval po političnem potu, in da bila je tukajšna občina obsojena -plačati bolnišne stroške v znesku 1608 K. Da je o tej obsodbi tudi Klavžar vedel, in da je Klavžar se ponudil za napravo utoka na upravno sodišče proti tej razsodbi, da je obljubil utok pravočasno zvršiti, in da v tukajšnem obč. računu stoji upisano pod red, rt. dnevnika 144. 1, septembra 1888., da jo dobil Klavžar za napravo tega utoka znesek 40 K, v takratni veljavi 20. gold. Nadalje stoji v tem dnevniku druga ogromna svola stroškov za poli v Gorico h Klavžarju. D,i je pa Klavžar z njegovim modrim svetom občini pridobil sveto 800 K in vse drugo, kar dopisnik o tem kvasi, je neresnično. Da je občina plačala le polovico zgoraj omenjenih stroškov, se je zahvaliti drugi osebi na deželnem odboru, katere za sedaj nočem orne • niti, ne pa Klavžarju, kateri odlaša še do danas napravo onega utoka. Dopisnik »P. L.* končuje svoj dopis s tem, da dopisniku »Soče* in njegovim pristašem svetuje, naj svetujejo tukajšnemu županstvu in starašinstvu, da s temi 800 kronami, katere je Klavžar občini pridobil, popravi zanemarjeno kaplanijo, in sezida ----- potrebni hlev. To svetovanje pa je brezpo-Irebno, kar je dopisniku tudi dobro znano, in ker tudi tukajšno županstvo in starašinstvo dobro ve potrebo teh poprav iz propovedi pretečene nedelje, ker je g. nune naravnost v cerkvi to tirjal. Torej po mnenju dopisnika morale bi se tu Klavžarjeve kronice porabiti, katerih pa ni bilo in jih tudi ne bode. Domače in razne novice. Brzojavka iz Tolmina. — NaŠa sijajna zmaga gotova. Volilcev blizu 100 naših, 40 farovšfclh, Ajdovcev 16, Kanaleev 16, ki navdušeno sprejeti. Vlada obče odnševJEjenjo. Živlo poslance Turna! Bzojavka opoludne. — Izvoljen dr. Tarna, glasov 100, Tonkll 82. Gg. veleposestniki so naprošeni, da se zberejo v sredo pred volitvijo v hdtelu „pri jelenu", kjer se izvrši po potrebi še zadnji pomenek glede volitve. Pričakovati je samostojnega nastopa gg. veleposestnikov v smislu kandidatur njihovega društva. Čujemo od verodostojne strani, da nekateri veleposestniki, pristaši Gregorčičevi, so že v dogovora z Lahi radi volitev v veleposestvu proti kandidatom društva. Tu je pač dolžnost vseh pravih mož, da odbijejo ta nameravani skrajno sramotni naskok na društvo. Čast društva zahteva resen odpor proti taki izdajalski nameri! Izid volitev r kmečkih občinah. — V Gorici: Zega in Lokar 40, 41, Berbuč in Grča L1,80 glasov; v Tolminu: Ga-bršček in Vrtovec po 26, Gregorčič in Klavžar po 40; v Sežani: dr. Treo 33, Štre-k.elj 44. Večina 20 glasov. Izvoljena sta torej na Krasu dva napredna postanca. Brzojavka iz Komna, 5. dec. — Ra-dujte se z nami na sijajni zmagi. Živela dična naša poslanca dr. Treo in Štrekelj. Ob zvokih godbe in mile slovenske pesmi obhajamo no-cojSon večer radosti. Pogin zaslepljenosti in farovškemu fanatizmu! Sveti nam zvezda naprednosti ! Napredni Kraševci. V Tolmina je pričela volitev ob 10. uri. Došlo je vseh 66 volilnih mož. -— Klerikalci so privlekli vse svoje;_J40), v gostilno »pri poŠti*. Nunci so jih varovali k*a1?Sf ^zto^fre^re-duše, da bi se ne približal kak naprednjak. Veliko teh mož je govorilo ves Cas, daCa-haja ne bodo volili, 'defravdanta in sleparoviča ne! Zato je prišlo več naprednih volilnih mož v gostilno k pošti, da bi se spregoTorBar-ž njimi moška beseda, t. j. Klavžarja ne, nikar tolike sramote na ves okraj. — Toda bili so -navzoči razsajoči nunci. Zastonj ves trud. — Nunci so gnali __kakorbiriči jetnike ves tropieh ovčic na voliščer Škoda, da ni bilo fotografa; to bi bila krasna slika, kako ženo nunci ovce v— klavžar-nico (klavnico). Niso se upali pogledati po« Stenjakom v oči, ker težila jih je zavest, da % volitvijo dcfravdanta G a he j a kličejo sramoto za cel okraj. — Predsedoval je komisiji vikar Se dej iz Borjane, znani pijanček, ki zamenjuje celo kuhinjo z onim mestom, kamor tudi papež pel hodi, ako še toliko more. Od napredne strani sta bila v komisiji župana Žagar z Žage in Manfreda iz Idrskega. Ko je volil Sedej Klavžarja, so zagnali napred-njaki krohot, kar je spravilo Sedejčka v strašno jezo; postal je še bolj zelen nego je ler pre-povedaval smeh. Revež! — Vspeh je bil ta, da sta dobila don Grodolcig in defravdant Gahej 40, - poštenjaka Oskar Gabršček in Vrtovec pa 26 glasov, — razlika torej 8 volilnih mož. Ako bi bili naši kakor je tikalo, Sv. Lucija s 5 in Gora s 4 (ali Lju-bušnje, ali Breginj s 3 "možmi), pa bi bila zmaga naša. — Brez znanih razmer v davčni občini Otalož bi dobili tudi 12 mož v Cerknem. — Klerikalci so sicer dobili bitko, ali strah jih mora prešinjati za bodočnost I — I Naši somišljeniki pa naj se — uče iz te i borbe, kaj bo treba storiti, da zavlada na Tolminskem luč in prežene — temo. Živela bodočnost! V Sežani je vladalo v četrtek občo zadovoljstvo. Ko so skončale volitve ler bil naznanjen izid, so se culi živahni živio-klici po lepem trgu. Koj na to je bilo zborovanje v gostilni pri Mtihorčieu. Zbralo se je okoli 60 mož, volilnih mož in drugih veljakov, katerim je govoril novo izvoljeni poslance dr. T reo. Govor priobčimo prihodnjič. Govor so sprejeli zborovalei z navdušenjem. Na to so se vrstile napitnica na napitnico, izmed katerih omenjamo zlasti ono gospoda učitelja Štreklja iz Motovuna, ki je navduševal zborcvalce v izbranih besedah ter izjavil v imenu brata, kateri je izvoljen poslancem, da se bo trudil za napredek Kraševcev in sploh goriških Slovencev. Tudi njegovemu govoru so zborovalei sledili z vidnim zanimanjem ter ga odobravali Živo. Oglasil se je tudi starosta zborovalcev, podžupan v Sv. Križu, to-majske občine, gosp. Macarol, ki je rekel med drugim, da že 39 let voli v različne zastope, v občinski svet, cestni odbor, deželni in državni zbor, in še vedno je videl, da se je navadno grešilo pri volitvah na eni kakor na drugi strani. Smo pač pod kožo vsi krvavi. Ali Kraševci so držali vedno za svobodo in napredek, in vedno so bili tudi verni. Pri teh besedah je nastalo gromovito odobravanje; se je pač videlo, da so bile izgovorjene iz srca Kraševcev. Težko so pričakovali, kako so skončale volitve v Gorici in v Tolminu. Za Gorico se je sicer skoro vedelo, ali glede1 Tolmina so sodili na sploh, da Klavžar ne more biti izvoljen. Brzojavki, katero je poslal dr. Gregorčič v Sežano, da je razmerje v gorah 40 proti 26 ter izvoljen Klavžar, se niti verjeti ni hotelo, šele ko je prišla druga brzojavka od napredne stranke, so verjeli. In tu bi bili videli ogorčenje, katero je nastalo med občinstvom. Možje so se telili, kako sploh je mogoče, voliti takega človeka za poslanca. To so padale značilne hesede na naslov Klavžarja in cele klerikalne stranke, in takoj so se oglasili možje iz treh krajev, s katerimi je bil ,v dotiki* Klavžar, da imajo to in ono umazano gradivo, ako se hoče porabiti proti njemu, da bo škandal še večji. Kraški možje so tako javno manifestirali, da oni so za poštenjak1?, ne pa za sleparje, in da v deželnem zboru ni prostora za Klavirja. Ogorčenje je pokazalo javno pravi čut za poštenje, katero diči naše vrle Kraševce, in javno je obsodilo tiste, ki so volili, in tiste, ki so omogočili izvolitev Klavžarja, katerega pesti državno pravdništvo radi poneverjenja in goljufije. — Kraševci so pokazali, da so možje in poštenjaki. Slava jim I Tako govori eno poročilo s Krasa soglasno z drugimi, ki so nam došla s Krasa včeraj in danes. Nemalo ogorčenje je bilo ludi v Gorici in drugodi, slično, kakor v Sežani. Klavžar — izvoljen. — Tako so bili fanatizovani in zaslepljeni in pod takim terorizmom in nadzorstvom, tak strah jih je navdajal, da je vera v nevarnosti, da je šlo 40 volilnih mož v tolminskem okraju volit Klavžarja, kateri je prav sedaj v sodnijski preiskavi radi svoje »poštenosti*. Vera je rešena! Ubogi volilni možje niti ne pojmijo danes, kak sramoten pečat so si pritisnili na svoja poštena čela — šli so pač za g, nuncem, kakor ovce za pastirjem, in kakor pastir ] vabi ovce s soljo, tako je vabil nune volilne ! može z vero! Vera je v nevarnosti! Le za vero jim je šlo — ne za poslance! Poslanci so postranska stvar, in res so izvolili, ker je vera v nevarnosti, najbolj »postransko stvar" Klavžarja poslancem! Četrtek 5. dec. je bil dan sramote za naše poštene gorjane, in ta dan jim je izposlovala politikujoča duhovščina. Temen ostane ta dan v naši poli-Ui^uzgodoanj^n še pozni rodovi se ga bodo sramovali. Sleparji pač ne bodo reševali svete vere ne sedaj ne nikdar, — le madež ostane na poštenih gorjanih, madež, kateri jim je nadela duhovščina. Zgodil se je ne-čuven, škandal, o katerem pa bomo še obširneje razpravljali. " Čitalniški odbor in »pevsko in glasbeno društvo". —. Kakor smo pričakovali, tako je prišlo. Slaba stvar se more le slabo zagovarjati—Čitalniški predsednik A. Šanlel ' razkriva v »Gorici* — »resnico* o znanem sramotnem sklepu čitalniškega odbora tako, da nrčesa ne pove, kar bi utegnilo njegovo postopanje opravičevati. On prizna, da je pevsko društvo prosilo za čitalniško dvorano proti oškodnini za dan 1, decembra in da je čitalniški odbor (kakor predsednik pravi po njegovem predlogu) dvorano za ta večer odrekel, da pa je bil pripravljen, prepustiti jo drugikrat »vsaj teden pozneje*. Neresnico pa trdi predsednik A. šantel, ko pravi, da je člankar v »Soči* in »Slov. Narodu* poročal, da je čit. odbor »sploh odrekel pevskemu društvu dvorano*, kajti v obeh listih je vsakemu jasno sporočeno, da je odbor odrekel dvorano za isti večer, za kateri je bila naprošena, in sicer odrekel brez stvarnega vzroka. Ravno v tem pa tiči hudobnost in sramotnost odborovega sklepa, kajti prav tako, iz skrajnega sovraštva, odrekajo laški iredentarji v Trstu tamošnjim Slovencem prostore za javne nastope. Toda čujmo, g. Šantelj navaja v svojem pojasnilu tehten vzrok, ki je bil podlaga odborovemu sklepu I On pravi: »Nasprotniki dr. Tumovi bodo smatrali napravo veselice za volilno reklamo, in ko spored veselice ni znan, se ne ve, ali ne bo tudi kaj govorov, bodi si na odru ali pri časi piva. Ena sama beseda, sama na sebi nedolžna, lahko vzbudi pri kakem udeležencu drugega mišljenja odpor, nastati bi mogli neljubi prizori." Torej klerikalni g. S tntelj se je bal dvojega: da bi pevski večer no zapeljal koga izmed klerikalnih volilnih mož kmečkih občin (na tržane menda vendar ni mislil!) in pa da bi pevsko društvo dalo povoda demonstracijam. Prvi povod Šantljeve bojazni je »Sočin* poročevalec izpodbil že v zadnji Številki, ko še ni poznal Šantljevega »pojasnila*. Zoper skrajno žaljivo Šantljovo sumni-čenje, »da je bila nevarnost",da bi pevsko društvo dalo povod »spopadu med udi*, pa tu javno prote-s tuje m o. Pevsko društvo je že ponovno nastopilo v Gorici ter v bližnji in daljni njeni okolici, a še nikedar ni nadalo kaj takega, kar sedaj rabi šantelj za povod, da se je društvu na njegov predlog odrekla čitalniška dvorana. Ne glede na to, da društvo ni politično, naglašamo, da se celo pri političnih zborovanjih (volilnih shodih) naše stranke nikoli in nikjer ni motil mir — razunod šču-vajočih duhovnikovi To g. Šantelj dobro ve, sicer bi bil navedel slučaje, ki bi podpirali njegovo breztaktno sum njo l Ravno tako dobro pa je vedel, da k pevskemu večeru sploh ne pride nobeden klerikalec. (Za to je skrbel že njegov dobri prijatelj, učitelj M., saj ta je v »Gorici* s toliko hudobijo hujskal zoper pevsko društvo, da bi noben rodoljub slovenski ne pričakoval, da more človek slovenske krvi tako ostudno nastopiti zoper to društvo, ki ven lar znači znamenit napredek v socijalnem in umetniškem stremljenju goriških Slovencev). Potemtakem je utemljeval gosp. Šantelj sklep čit. odbora s povsem neveljavnimi razlogi in na breztakten, predsednika nedostojen način. To svoje utemeljevanje bi bil ravno tako uporabil, če bi bilo pevsko društvo zaprosilo dvorano za »teden kasneje*. Njegovo utemeljevanje je hinavska fraza, za katero je skril le svoje in Mrcinovo sovraštvo do pevskega društva. To sovraštvo ga je dovedlo sedaj celo do tega, da seje brez sramu odločil za taktiko, ki jo imajo tržaški ireden-tovci nasproti tamošnjim Slovencem. Ako je g. šantelj čutil »nevarnost* v programu, ali pa v neoficijelnem delu pevskega večera, tedaj bi bil dovoljenje dvorane lehko storil zavisno od zagotovila, ki bi ga umirilo. Tudi ta misel je bila v odborovi seji sprožena, a Šintelj in njegovi se za to niti zmenili niso I To je vendar zopet jasen dokaz, da je Šanteljev strah le hinavska fraza. Drug odbornik je v dotični seji tudi opozoril, da se namerava pevski večer prirediti 1. decembra radi sejma, ker bi došlo radi zunanjikov več vstopnine z ozirom na gmotne potrebe društvene blagajne. Pa tudi ta razlog je bil oblastnemu g. Šantlju neveljaven, in, čujte, zakaj? — Ker „v pismeni prošnji to ni bilo povedano.* Zraven pa še v »Gorici* pristavlja: »Na to res nisem bil mislil; kako bi pa mogel na to misliti, ko ves čas mojega blizo 30-letnega odbor-ništva ni bila nobena veselica radi sejma ob tem času prirejena in se ne spominjam, da bi se bil sploh kedaj ta sejem v poštev jemal. Nasprotna trditev je neresnična." G. Šantelj, | oprostite, s temi besedami ste se narav- nost^ z lagalill čitalnica je 1. 1898.^ dne i 4. dec, večer pred Andrejevim sejmom priredila koncert, in ker se je ta gmotno dobro obnesel, vzelo se je že takrat v misel, da se prihodnje leto ob isti priliki zopet priredi. L. 1899. se je res tudi pripravljal, a ne zvršil, ker pevci še niso bili pripravljeni; odložil se je vsled tega na nedeljo 10. dec! S tem so opovržene tudi g, Š. nadaljnje besede: »vpliv sejma na gmotni vspeh veselice bi bil po mojem-prepričanju neznaten, ker sejmarji n« hodijo v Gorico vstopnine plačevat." (Menda obiskuje g. prof. Šantelj slovenske koncerte le kot kakov plačevalni stroj, in misli, da drugi enako!) Vidi se torej, da se je posluževal g. Š. vseskozi takovih argumentov, po kakoršnih bi pošten slovenski rodoljub nikdar ne bil posegel na njegovem mestu. Ako se za ugovore zoper njegovo utemeljevanje niti zmenil ni, tedaj-je; tostorilbrez dvojbe le zato, ker se vendar ni upal naravnost pokazati tiste sovražnosti zoper pevsko društvo, katero je bil z vso hudobijo zasejal letos v »Gorici* njegov klerikalni tovariš M. Bilo mu je za to, da društvu onemogoči javni nastop v večji dvorani in mu tako izpodkoplje tla! »Nepristranski" čitalniški predsednik ni sedaj prvikrat imel prilike tako nastopiti proti pevskemu društvu. Že spomladi se je bilo društvo — ker je v Gorici naravno — obrnilo na čitalnico glede prostorov za pevske vaje itd. In kaj se je zgodilo P Društvu se je — zopet na predlog predsednikov — naravnost odreklo, niti dogovarjanja ni pripustil! In društvo je bilo pripravljeno sodelovati v čitalnici, kedar bi bilo treba! Ali mislite, klerikalni g. predsednik, da naj v tretjič, in kolikič še poskusimo, dokler spoznamo, kakov namen da imate?! Nenavadno je tudi to, da je v čital-niškem odboru prav predsednik stavljal predloge zoper pevsko društvo, Parlamentarni običaj vendar zahteva, da predsednik vodi posvetovanje in s taktnim postopanjem izključuje strankarstvo v odborovem postopanju. Zlasti v kočljivih vprašanjih se predsednik nikoli in nikjer ne izpostavlja s tem, da bi sam stavil predloge. Ta navada je veljala doslej ludi v čitalnici, A letošnji predsednik je brc/ pomisleka prodrl parlamentarni običaj, ko je šlo za to, da se napelje sklep zoper prepotrebno pevsko in glasbeno društvo, In vrhu tega celo izjavlja, da se ni upal odločiti sam, dasi je bil v to pooblaščen. V odboru pa je svoje mnenje porinil v ospredje, in je ob enakem številu glasov prišel v položaj, da je s svojim glasom odločil ne- i častni sklep. Tako postopa le hinavski, ne- I strpen klerikalce! j čitalnica sedaj že dve leti ni svojim udom nudila nikakega koncerta in sploh ni storila ni česa za probujo socijalnega življenja med Slovenci v Gorici. V vrstili udov samih je nastala akcija, ki bi brta lehko odpomogla tej čitalniški bedi — a Vi, gjsp. Š., ki bi kot predsednik morali čutiti dolžnost, čuvati, da razburkano valovje naših političnih razmer ne prestopi čitalniškega praga, niste drugega storili, nego ste sam nastopili kot brezobziren, nestrpen strankar s taktiko laskih ireden-tovcev zoper čitalniške ude same. Kaj takega doslej še najstrupenejši klerikalci niso storili nikjer, zlasti ne v mestu, kjer smo Slovenci v manjšini in z naporom vzdržujemo narodno eksistenco. Ni čuda, da so v čitalnici možje, ki takovega postopanja ne marajo prenašati, in so se zatorej odpovedali članstvu slovenske čitalnice, ki ni več to, kar bi morala biti. »Aranžerjev*, kakor vi pravite, za ta korak ni bilo treba; pola se je dostavila z besedilom, ki Vam je došlo, tolikim udom, da je bilo 25 podpisov, le trije so odrekli. Ako bi bilo »aranžerjev*, bi bilo Število podpisov dokaj višje naraslo! Razgled po svetu. V državnem zboru je bil včeraj na dnevnem redu nujni predlog o slov. vseučilišču v Ljubljani. Govoril je dr. Šu-steršič, ki je povdarjal nujno potrebo vseučilišča v Ljubljani za vse Jugoslovane. Vse-nemci so živo ugovarjali ter se izrekli proti slovenskemu kakor proti laškemu vseučilišču. Govorila sta tudi dr. Ploj in dr. Ferjančič. Ploj je povdarjal tudi nujno potrebo jugoslovanskega vseučilišča v Ljubljani ter se izrekel proti laškemu vseučilišču v Trstu. Ferjančič je povdarjal, da laško vseučilišče v Trstu bi pospeševalo irredentizem ter poitalijančevanje, kajti Lahi bi imeli večje Število absolviranih visokošolcev, nego jih potrebujejo. Volitve v Istri. — V četrtek so volile kmečke občine političnega okraja Vo-loskega. Izvoljena sta prof. Mate M a n d i č in prof. Vek. Spinčič soglasno. V koper-skem okraju sta izvoljena K o m p a r e in dr. M. Trinajstič. Szell proti oliSni volilni pravici. — Szell, ogerski miništerski predsednik, je izjavil v seji ogerske zbornice 4. t. m., da uvedba splošne volilne pravice na Ogerskem bi omajala temelj države. Pač mora biti slab ta ogerski temelj. — Szell ima vendar še rešpekt pred Slovani J Raznotero. — V Moskvi je umrl tamkajšnji največji bogatin Šitov, ki je zapustil 40 milijonov rubljev. V Petrogradu je imel nad 100 hiš, — Iz Rima poročaio, da je v Gastro Giovanni zabodel cerkovnik ondotnega župnika Virzija pred oltarjem. Zakaj, se ne ve. Narodno gospodarstvo. Naši deželni pridelki in njih vrednost v trgovini. Pred nami leži oficijelno poročilo mest-nega tržnega komisarijata o vrednosti in cenah sadja in vrtnin, prinesenih na naš izvozni trg od 9. aprila do 12. novembra t. 1. Navesti hočemo spodaj doslovno uradno izkazane množine in cene blaga ter opozarjamo na to poročilo v prvi vrsti naše Brice in Vipavce in deloma tudi naše bližnje okoličane. Vkupno vrednost vsega prodanega sadja in drugih zemskih pridelkov izkazuje mestni tržni komisarijat s K 1,797.325'— Če pogledamo to vsekakor lepo svoto, pridemo do zaključka, da ima pri teh dveh milijonih glaven zaslužek laški prekupec, medtem ko naš Bric odnosno Vipavec spravi le manjši del v svoj žep. Ir prav to je žalostno! Naš kmet prideluje v potu svojega obraza razne pridelke, ki so Sirom Avstrije znani kot iz-boren pridelek, laški prekupec pa na njegov račun bogati, pri vsej kupčiji ne riskira nič, kajti blago je priznano dobro in se ne pokvari, svoje odjemalce pa tudi pozna ter prodaja blago le takim, katere je v mnogoletni trgovini spoznal kot popolnoma zanesljive, V tem oziru bi se v prid našim rojakom dalo sicer mnogo storiti, toda kaj hočemo, — naš Bric in Vipavec sta pokazala Že večkrat, da nista dovzetna v tem oziru za kako zboljšanje razmer v njiju lastni prid, marveč da se zadovoljita z drobtinami, Lahu pa pustita hleb. In vendar bi se bila naša Brda vže davno lahko gospodarsko osamosvojila, s čimur bi si dohodek le povečala. Isto velja tudi o vipavski dolini. Preidimo torej k številkam, Uradni izkaz tržnega komisarijata nam predstavlja vidno zrcalo, koliko zamore dati naša zemlja pridelkov in koliko denarja pride v deželo za iste, Ta izkaz nam dokazuje, le koliko večjo produktivnost bi zamogla dati ta nafia zemlja pri bolj skrbnem obdelovanju sadnih dreves in vrtnin. Zadostuje en pogled na ta izkaz za primero, kako se plačujejo zgodnji pridelki proti onim, ki pridejo pozneje na trg, Črešnje, koje se plačuje 15. maja po K 260'— kvintal, plačuje se dne 30, maja po K 12«— torej z razliko K 238*~- samo 15 dni j pozneje. Kakor je s sadjem tako je % vrtnino, Grah, ki se plačuje 11. junija po 80 vin., velja 30. istega meseca po 12 vin. In tako naj bo en izgled za vse. Trg se je otvoril dne 9. aprila s špar-geljni, istih se je razprodalo od tega dneva pa do 3. julija 1391 kvintalov po najvišji ceni K 440*— in najmanjši K 20'—, torej povprečno ceno K 45*81 v skupni vrednosti K 63722*- Zadnji sad prinesen na trg je bil kostanj in to 20. sept. Do dneva zatvoritve trga se je priueslo istega na trg 1502 kv po najvišji ceni K 36*—in najmanjši K 14*— v vkupnem znesku K 34465*— Poleg tega je došlo na trg še sledeče: aprikoz: 3136 kv od K 100 do K 18*— za K 76.425 oiupljenih češpelj: 4000 kv od K 104 do K 84*— za K 384.000 češenj: 22?91kvodK260do K 12*— za K 483.256 fig: 1032 kv od K 54 do K 10*- za K 14.312 smokvic: 23 kv od K 260 do K 48*— za K 1651 Češpelj: 2830 kv od K 24 do K 12*— za K 43.676 hrušek: 7583 kv od K 60 do K 14*— za K 165.923 breskev: 7069 kv od K 160 do K 12*— za K 168.190 sliv: 1699 kv od K 24 do K 12*— za K 26.027 namiznega grozdja: 2553 kv od K 260 do K 20*- za K 106.188 ribizlja: 183 kv od K 70 do K 20*— za K 4053 agrasa: 146 kv od K 32 do K 18— za K 2953 krompirja: 20450 kv od K 16 do K 2*80 za K 101.989 graha: 26715 kvod K 80 do K 12*— za K 46.836 buč: 2519 kv od K 70 do K 10*— sa K 35*032 Vkupno je bilo torej prodanih 107.864 kv raznih pridelkov za znesek K 1,797.325*— Mi smo že opetovano povdarjali važnost direktnih zvez mej producenti in konzumenti odnosno v tem slučaju mej producentom in velikimi trgovci na Dunaju, Pragi, Budimpešti in v inozemstvu. Stvar je lahko izvedljiva, treba je le malo podjetnosti in pa dobre volje. Sicer imamo pa »Trgovsko in obrtno društvo za Goriško", ki je vedno drage volje pripravljeno posredovati v tem oziru ter preskrbeti našim ljudem za njih pridelek dobrih odjemalcev. Rojaki! čitajte gori navedene številke potem pa premislite, koliko ste pri tem svojem pridelku prislužili Vi in koliko tujec. Ne trdimo preveč, če rečemo, da je razmerje najbrže 1 : 10, namreč naš kmet goldinar, prekupec pa desetak. Kvišku torej, osamosvojite se gospodarsko, vsaj bo dobiček le na vaši strani. V. 45 z neomejenima jamstvom. V GORICI, Semeniška nI. St. 1., I. nadstr. __________sSit---------------- Obrestuje hranilne Tloge, stalne, ki se nafože za najmanj jedno leto po 5%, navadne po 47t% in vloge na Conto - corrent po 3-60%. Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek. plaCuje zadruga sama. Daje posojil« na poroštvo ali zastavo na 5-letr.o odplačevanje v tedenskih ali me-sofcnih obrokih, proti vknjižbi varščine na 10-lalno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru. Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, alt daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6-15%. Vplačevanje se vrši osebno ali potom položnic na Čekovni račun štev. 842.366. Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne.________________ V^arol praščiK, pekovski mojster in sladcičar v Gorici na Komu St. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naroČila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Anton Pečenko Via Giardino 8 Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vso kraje avstro - ogerake monarhije v sodih od »6 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. C«n« zmarn«. Pssfraiba potisna. Bobre ire In po ceni! s 3-letnim pismenim jamstvom] razpošilja na zasebnike tianns Konrad, tovarna ar ter Isvoz zlatniue| Mast (ČeSko). Dobra ura Rem. iz niklja fl. 3*' srebrna ura Ram. fl. 5-80; srebrna! verižica fl. t 20; bndilnik iz nikljf.1 fl. 1-95. 1 vrdka je odlikovana s c. kr. orlom; ima zlatel in srfbtne svetinje vl razstav tir lis-ofe priznainihf pisem. - Ilnstrovan cenit zastonj!. privfl. ' civilni, vojaški in uradniški krojač in trgovec M. POVERAJ V GORICI na Travniku it. 5. Naznanjam častitim gospodom odjemalcem in damam, da sem se preselil s svojo krojučnico in trgovino iz prejšnjih prostorov na Travnika št. 22 v gorioznačene prostore na Travnik št 5. P. n. občinstvu priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega blaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn ter. gotovih oblek, sobne in dežne plašče, vsakovrstno možko perilo, srajce Jager, spodnje hlače ter nogavice, oficirske in uradniške priprave, sploh vse, kar je treba paradnim oblekam za vsaki stan. Izdeluje se haveloke, sako, pelegrine in fi-nejše obleke za gospe po najnovejši modi. Blago se prodaja na meter tako po ceni, da je z meno} nemogoča vsaka konkurenca. Edina prodaja finih dežnikov iz tovarne odlikovane z zlato svetinjo na parižki razstavi. Vstrežem vsakemu naročilu in po vsaki modi. Na dež. jcbil. razstavi odlikovan s srebr drž. svetnjo N» Ivovski razstavi s prvo ceno - srebrc i etiinjo prava ruske o d o o d oia 99*90 za dame in gospode se dobe" pri 9 9 9 9 J. DRDFOVKA v Gorici Gosposka Ulica št. 3- » » a « » Naročbam z dežele naj so. doda dolgost Čevlja. 18. januvarja 1902. Loterija za gorta zatoiSa glavni dobitek 60.000 kron v vrednosti. --------- Srečke al krano priporočajo: G. Gen«li, V. A. Jona, MichelstSdf er & Comp. In A. Pincharlo v Gorici. Ivan Bednarik priporoča stojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. TT-TT Gostilna Jtlla citta ili Gorizia" v Gosposki ulici št. 19. toči izvrstna bela In črna vina vsah vrst kakor tudi briška in vipavska. — Ima Izborno kuhinjo, da lahko postreže c. gostom z mrzlimi in gorkimi jedili o vsakem dnevnem Času. Rojakom v mestu in na deželi se za obilen obisk najtopleje priporoča udani ^ Frie Šimenc. Naznanilo. Podpisani si usoja uljudno naznanjati slavnemu občinstvu in preč. duhovščini, da je otvoril no?D krojaško delavnico na Komu št 9. Priporoča se toplo za* mnogobrojna naroČila Slovencem v mestu in na deželi udani Frane Prezelj, krojaški mojster. Mlin v Dornhergu. Uljudno naznanjamo slav. občinstvu, da smo prevzeli na svoj raCun mlin v Dornbergu, ki je z vsem preskrbljen tako, da lahko zagotavljamo toCno in pošteno postrežbo. — Prodajali bodemo raznovrstno moko, žito in tolCeno Creslo po primerni ceni. Pri mlinu so potrebni hlevi za živino, ki dovaža žito v mlin. Svojim rojakom ne glede strankarstva se toplo priporočamo Golja & Buditi. 100 do 311 |M. mesečno lahko zaslužijo osebe vseh stanov in v vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica in ni nikaka nevarnost. Ponudbe pod Ludwlg Osterrelcher, VIII Deutsche gasse 8 Budapest. Seiiel & Naumannov pisalni stroj „IDEAL/ Zeta 1881.- v Gorici ustanovljena tvrdfca (nasproti nunskr cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo. Tovarna uzornih telovadnih priprav joa vnvDTfi-Aa v Pragi na Smihovu (Praha-Smichov) Vinohradska ulice čislo 816 se priporoča k popolnemu uzornemu prirejevanju sokolskilt in šolskih telovadnic po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih. V ta dokaz je na razpolago mnogo priporoču-jočih spričal domačih in inozemskih. Zagotavlja jedno leto. Cene zel6 zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. JVavadne priprave so vedno v zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za popolne telo vadnice pošilja na zahltvo brezplačno in poštnine prosto. _3 Poprave izvrauje p« najnižjih cenah. Vzbuja senzacijo. Jasna pisava od prve do zadnje črke. Stroj je jako trpežen. Na močnem ministerjal-nem papirju izdela 4—6 iztisov, na kon-ceptnem papirju 8—10, na tanjkem papirju 12—16. Najvišje priznanje ter prva zmaga amerikanske konkurence. — Zlata svetinja; Berlin (maj 1901.) Glavno zastopstvo za Avstro - Ogersko: Dunaj III.|3. Heumarkt 9. Iščejo se zastopniki za deželo. Milijon dam uporablja „FEEOLIN". Vprašajte Svojega zdravnika, če ni >Feeolin* najboljše lepSalno sredstvo za kožo, lase in zobe! NajnečistejSi obraz in najgrše roke dobijo hilro aristokratsko lino3t in obliko t uporabo »Feeolina". »Feeolin« je iz 42. najplemenitejih in najsvežjih zeljiSč sestavljeno angleško milo. Mi jamčimo, da izginejo dalje po uporabi »Feeolina« brez sledu gube in črte na obrazu, zajedce, mozoli, rdečica nosu itd. »Feeolin« je najboljše čistilno, negovalno in IepSalno sredstvo za lase, zabranjuje izpadanje las, ple§o in bolezni glave. »Feeolin« je tudi najnaravnejže in naj->o\jie čistilno sredstvo za zobe. Kdor redno rabi »Feeolin« mesto mila, ostane mlad in lep. Zavežemo se, denar takoj vrniti, če bi ne bil kdo s »Feeolinom« popolnoma zadovoljen Cena komadu K 1.—, 3 komadom K 2-50, 6 komadom K 4. •-, 12 komadom K 7.-~. Poštnina pri 1 komadu 20 vin., od 3 komadov navzgor 60 vin. Povzetje 60 vin. več. Razpošilja glavna zaloga M. F«lth, Dunaj, VH., Mariahilferstrasse 88,1. Lekarna Cristofoletti t Gorici Prave in edine želodčne kapljic? z znamko sv. Antona Padovanskega. Zdravilna mo5 teh kapljic je nepre- . kosljiva — Te kapljice uredijo redno 1 prebav/Janje, ce se jih dvakrat na dan po jedno žlicico popije. Okrepi po- (Varstvena znamka). foarjeni ŽetodOS store\ da zgine v kratkem času omotica in zivoina lenost (mrtvost). Te kapljice tudi store, da človek raji je. Cena steklenici 60 vin. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za narocitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni Cristofoletti v Gorici« C-orla ljiska registrovana društva z omejeno zavezo v Gorici. Gosposka ulica hit. 7, I. nadstropja v lastni hiši. ----------------------4NM*----------------------- Hranilne vI6ge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni član društva, in se obrestujejo po 4V« %. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila se dajejo samo Članom, in sicer na menjice po 6% in na vknjižbe po 5V»%. Uradu je vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od %. do 3, ure popol. razven nedelj in praznikov. Stanje hran. vlog leta 1900. j* bilo K 1,263.536. Poštno-hran. račun št. 837.315. wp- Veliko zalogo -%• šivalnih strojev, dvokoies in slamoreznic raznih sistcmoT prvo angleške tovarne ,Hclleal' ima SAUNIG & DEKLEVA V GORICI ulica Munlclplo 611 mehanična delavnica v Nunski ulici Št 16 kjer je bila prej i-rodajalnica. V zalogi imamo nad 100 šivalnih strojev vsake vrste na razpolago, kakor za šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje, tudi za umetno vezenje (Sti-ckerei). Cene koles so v gotovini od 80 gld. naprej. Z nami Je vsaka konkurenca nemogoča I Se toplo priporočamo z odličnim spoštovanjem udan SAUNIG & DEKLEVA. Ali ste gluh ? Vsaka g!i»hota ali naglulia je ozdravljiva z našo novo iznajdbo; le gluhi rojeni so neozdravljivi Ušesno brenčanje poneha takoj. Opišite Vaš slučaj. Prei&e in sporo i se Vam brezplačno. Z malo stroški se lahko vsak sam doma zdravi. Dopisuje naj se v nemškem ali angležkem jeziku. Mednarodni zarod za zdravljenje ušes (Internationale Onrenheil* anstalt), 596 La Halle Ave., Culcago, 111. Anton Potatzky v Gorici. Na sredi Raštelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovališče nirnherškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in čevljarje, Svetinjlce. — Kožni venci. — Blašiie knjižice. lišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošiijsirje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. 2 35-8