Wien St. 20. V Gorici, v cetvrtek 20. niaja 1875. P© Cesarjerciii potovanji. Po gesttednem potovanji vernil se je Cesar v glav-no mesto iti easniki polnijo se zmeroui svoje predalo s premisljevauji o pomenu Cesarji'vega potovanja in o njega nasledkih. Dasiravno no moremo pricakovati od dunajskih listov, ki zvonee nosijo, nepristranskega prosojevanju in simpaticnili ohetitkov gledu jtiznih nenemskih kronovin, ker tern listom je bolj pri srcu srefa ali nesivca iidov v poddonavskih knjezevinah in pa ubstanek turSkega sla-bega gospodarstva na Balkauu; vendar ti listi uijsu niogli tajiti, ampak nekaui sranu»zljivo priznavati so niorali, da so bile juzne duzele Avatrije, posobuo pa Dalmaci-ja, v zadnjili 00 letih popolnouia zanemarjene.—(Wavno Trst in (iorisko ne podajati one zalostne alike, kakor Jstra in Dalmacija z uugiin skalovjuin, ubogini prebival-stvom in temu kri pijocimi odcrulii v mestih, vendar to nij zasluga boljsega drzavnega gospodarstva, ampak boljSe zcmlje.—Kajti tukaj v nasoin Primorii, kakor tudi v Dahuaciji vidimo, kako .so bitro menjavajo namestni-ki in drugi visoki uradniki brez da bi s.> zapazii naj-munJHi uzrok, alt najmanjsi koristtui iiaslodck njih ved-nega do-in odlazovauja: §» zmorom jo hribovje nago ; s»; zmerom po divjib potokih in wkah opuato^no pla-njave, ki bi bile lefako mocno rodovitne; ha zmerom za-pu&ueno mocvirno bregovjet in od 1000 let sem zane-marjene luke in «e znu-rom poumnjkanjr? najpotivbnej-6ih sredstov za promet ter zvezo nutmiijili de/.(d z inor-jcm. JSe le od kitr imatuo ministerstvo za poljedelhtvo, zapazili smo saj nekofiko luinisterijalne pazijivosti na poljedelsk^ interest uaSih jiiznih de2ol. 3li sc nado-jamo sieer, da vtisi, katero j« dobil Cesar na ravuokar liovrSeitem potovanji, ne bodo ositali broz dobrih na-sledkov in da je Cesar na tern potovanji zadubil pre-pricanjc, kako je tukaj na jugu zvestoba do dtzave in prava avstrijska ideja rnoC-nejsi, kakor pa tain, kder bi ljudjo, ki be imenujejo ustavoverci, radi proklieali patri-jotizem kakor njih izklju.-ijivi monopol in da so te LISTEK. 0 najstarej^i dobi slovanske zgodoyine. (Predavanje v goriski citainici dnu 10. mareija t. 1.) tDalje.) Kako dolgo je arijsko ljtidstvo skupno zivelo in en jozik govoriio. kdaj no se iocih Slovani velicegii deb-la in kdaj drugi narodjero tern obsioje same hypotheze; tudi primerjevaino jezikosluvje dozdaj ni muglo o tern prasanji veliko opraviti, kt-r fetvar je jako ziuedeuti in zamotana; gotovega je tukaj le malo. ^e je n. pr. do-kazano, da je slovanski jezik v ozciu sorodstrs z litav-Kii; xi nego z grsLim. se iahko skl«pa, da so ie slovan-sko od litavskega plemena pozueje loeilo, ko od grske-ga. Tukaj omenjam samo eno hypothezo, katera je naj bo^j verjetaa in bteje uajvee priverzencev. Po tej se je lo&lo arijsko ljudstvo v dva velika dela, eden del seje preselil v Evropo, «' *ugi je o&tal v Aziji; potem takeni imamo ze dva poghivitna iz enega arijskega izvirajoca jezika, evropejaki in azijatijski; obadva sta ohstala delj casa vsak za se in sta vsak za se napre-dovala. Evropejski je pa scasoma razpadel v severo-ev-ropejski t j. s 1 o v a n s k o-n e m S k i in jaAno*evro-pejski, t. j. grSko it ali j ski jezik. Azijatski Arij-ei pa so se loeili v Jnde in Erane, tako da imamo tudi v Aziji dm pogkvitaa jezika arijska. Nas tukaj naj bo^ zanima severo-evropejski, t. j. slovaasko-nemSki jezik. USenjaki kakor Sehleieher, Fick in Schmidt so doloeili poglavitne todke tega jezika, to-da ? take podrobnosti se ne spu§6am. iz slovansko nemikega jezika ste nastali zopet d?e skapini, n e m-Ski inslavo-iitavski jezik, torej Litavci in Slo-Tani §e ostanejo delj casa skupaj, potem ko so se Neni-ci ie loeili. Litavski jezik je slovanskeran naj bolj po-doben in oboje ljudstvo je moralo dolgo vkupaj ziveti, kakor so tudi Jndi in Erani dolgo en jezik govorili, juzne deiele za trgovstvo in obrtnijo, za mo6 Avstrije, na suhem in na morji voliko vefio va^nosti, kakor bi so to moglo soditi po davkih in Stovilu njih prebivalcev.— Mogli> bi so torej aklepati, da Oosarjevo potovnnjo bodo iinelo dober nasledek glodc bodega narodiwga gospodarstva na jugu in pravicnojSega postopanja proti on-dotnemu jako zapuSconeinn slovanskomu tiaroda in vso to se mora kmalo pokazati, ker drugafio bi ostalo poto-vanje broz pomcna. S prav tako lehkoto }>a se no dajo prosoditi na-slodki snidcnja monarhov v Benotkah, posobno od k;-: smo pozabili na grom topov, na. avstrijsko himno, na rakete in zahtevanju, da bi se imele glavne obravnave proti Slovencem izkljucno v slovenskem jezika, ker se tadi p-ipeti, da so delezne pri enakifyojuttvii^vah price lafke narodnosti, kterim je slo-venScrn^jpoiolnoma neznami, in da pomanjkuje dosto-na ziianpst slbven§5ine ne samo.sodriijskim uradnikom, temvec tudi sodniiskim ravetniiHttn. Napravljajo se pa Imeniki porotnikov po navodn postage, in jemal se bo ozir o tern tudi ra slovensko ljudstvo, akobibili izpuSceni sposobni Slovene! od sM-be porotnikov daje §6. pQStave 23. niaja 1873 §t. 120 drz. zak. priporaoSke, da se oni v imenike sprejmejo. Postava cez vse za to skrbi, da se odlo&fo po-rotniki iz vseb razredov Ijudstva. Ako bi se vtemozi-ru kaj zamudilo, naj oni, kleri so v tem interesirani, na postopanje pazijo in njih pritozbe o pravem Sasu ˇtozjjo. ' . . Fred obravnavo zamorejo zatozenec m njegov za-vetnik zahtevati, da se izkljufiijo taki prisezenci, kteri za posebne kazenske prime^ljeje za sposobne ne spoz-najo, Na taki nacin bodo gotovo prisezenci voljeni, kteri bodo oziroma znanstva jezika, zatozenca po volji. Pri takih razmerah vladi ni mogoce kaj storiti od zafietkoma omonjeni, in oziroma oni interpelaciji, prod-lagani v ieji dezelnega zbora 18. septembra 1874. Poslanec Fag a no 1 podaja sledcco interpellacijo vladramu zastopniku: Vsled po icije politicnega drnstva Soce in ranogih zupanstev polii. okraja Goriske okolice zaradi neprimer-aega goapodarstva v Trnovskem drfcavnem goziu, ka-tero je visoki deielni zbor v sesiji leta 1872 podpiral, je pojasnilo c. k. namestni§tvo v Trstu v dopisu 1. no-vembra 1872 §tv. 10,835jIX na podlagi poroeil tukaj-Snjegozdnarske obiastnijo dotiene razmere tako, kakor bi bilo gospodarstvo v omenjenem gozda zares skozi in skozi pravilno ter interessom nase deze-le uajpi'kladnejSc. Da bi tukajSnja gozdna uradnija o svojem last-nem poslovanji in gospodarstvu nougodno porocala, te-ga si pae ne more nihee misliti, za to pa se ne more pripisovati zgorej navedeni nainestniStveni reAitvi posebne veljave. latin a je, da se Tmovski gozd tudi zdaj Se moe-no goli in da so v njegovein oskrbovanji zapazujejo take naredbe, katero no puste sklepati, da je gospodarstvo pravil io in interessom to dezele hasljivo. Kakor sta poljedelstvo in gozdnarstvo postavljena pod varslvo enega samega ministerstva, tako sta tudi v fsiini v tako oski zvezi raed seboj, da si ne moremo misliti uspesnega obdelovanja poJj, sadi&fi, Vinogradov ltd. brez gozdov. Znano je pa, da podcavenske obcino rimajo skoro nic svojih drviso in da so za potrebe svo-jih kmetij od starodavnih casov brezplacno ali vsaj s primernim polajsanjem dobivale potrebnih drvi iz erar-skega gozda; znano je tudi, kar jasno spricuje zgoraj-omenjeni namestnistveni dopis, da se tujim trgov-cem dovoljujejo polajsanja pri nakupavanji lesu v Trnovskem gozdu, katero naredbo visoko namestniStvo opravifiuje, med tem ko zavraSa one, ki so najbolje ena-kega polajsanja potrebni in vredni, naj svojira pravieam na primerhem mestu veljavo pridobijo. To je pac najsijajnisi dokaz, da se gozd ne izko-risti v prid dezele in posebno sosednih ob5in ne, ka- I terih kmetije tako nnjno potrebujejo drvi za kurjavo in I lesu za druge kmetijske namene. I Sedajno vis. c. k. kmetijsko ministerstvo si mno- go prizadeva, da bi z vseni mogocimi sredstvi povzdig-nilo kmetijstvo v na§i dei.eli. Prav izdatna sredstva v t ta namen so pa tadi: a. da se Tmovski gozd po pravilnem gospodar-stvu na podlagi dobrega ekonomienega naerta ne samo I ohrani, ampak tadi kolikor. mogoce razsiri in pospesu- I I Je; I b. da se pred vsem na to gleda, da se iz Trnov-skega gozda pospe§ujejo kmetijski interessi te dezele in posebno onih obcin, katere leze okoli gozda, pa ni- | majo za potrebe svojih kmetij zadostnih drvisc. I Z ozirom na vse to Stejeni si v dolznost popra- I §ati gospoda eesarskega komisarja po zborovem pred I sednistvu: I 1. Je-li sedajno gospodarstvo v Trnovskem gozdu uravnano na podlagi kakega dolo&nega ekonomicnega I nagrta ? in ce obstoji tak naert, ali se je zanaSati, da I se oskrbovaje po njem doseze zazeljeu in potreben pro- I speh Tr.^ov&kega gozda? I 2. Ali misli vlada na to paziti, da se erarski gozd I na Trnovem izkoristi v prvi vrsti z ozirom na kmetij- J ske potrebe na§e dezele in ali je pripravna dovoliti ob- I cinara leJefiim v gozdnem okoliSei primerna polajsanja I glede dobivanja drvi v Trnovskem gozdu? I yPodpisani so poslanei: Faganel, Dr. Jakopie, An- I ton <5erno, Dr. Lavric, Dr. Zigon. j Vladni komisar pravi, da hoSe to interpellacijo j predloziti velcs. vladi. I Po prpstopu na dnevu red poroca poslanee Can- I d u s s i v imonu finanenega odseka o raeun.skih sklppih I | za 1. 1874, zaloga za ranjeno vojake, za gozdorejo, Wer- I tienlxTskih stipemlijov, odveznih zastankov leta 18'*8, | j dozelno-obuinskega, stipendijskega zaloga, ki se vsi potr- I j dijo po odsekovili predlogh. I Poslanee Wi n k 1 er poroca o proraeunu zemljiae [ no-o.lremega zaloga za 1. 1876. ki se potrdi takole: J j Dohodkov 92.885 gold, in enak znesek stro§kov. | Da se pokrijojo dotiene obresti proracunjene za 1. j 1876, ki jili inia placati de>,eia in tudi zuesek, kiga j I ima plafiati na odbitek ugotovljenega svojega dolga, v | skupnem znosku 51.600 gold, tirjalo se bo 12 odstot- I kov k izravnim davkom brez vojno priklade. I Dr. Pajer poroca o proraeunn dezelne gluhone- I mice za i. 1876, ki so brez ugovora odobri. I Knako potrdi zbor tudi proracun dezelnega zaloga I (porocevalec Ooriup) z 74.485 gold, dohodkov, in I 162.168 gi. stroskov. Premanjkljoj se zalozi se 16% I priklade k izravnim davkom brez vojnili priklad. I Prikladi dezelnega in zemljiScno-odveznega zaloga I se potrdijo tudi v zadnjem braniji. I Winkler poroca v imemi finanfioega odseka o [ pogojih, po katerih namerava vlada prevzeti v lastno I gospodarstvo posilne delavnice in predlaga naj jim zbor i pritrdi. Predlog je sprejet. I G o r i u p poroSa v imenu dezelnega odbora o na- I 6rtu postavo zastran pobiranja iz dezelnega zaloga ob- j cinam, ali drugim postavnim skladovnim druzbam da- I nih predplafiil in predlaga, naj zbor potrdi sledeco po- | stavo: J §. 1. Zastop katere obene, ali postavne skladovne | dob, lipii, javor, bukev, vrba, breza, bor, t. j. drevesa, ki rastejo v Evropi med 46° in 59° geo-gr. girjave, kamor smo postavili Slovane. Ce so torej Slovani ie zgodaj zageli polje obdelovati, nam prica to, da niso bili na nizki stopuji omike, ker poljedelstvo je druga stopnji v 61ove§ki omiki. Poljedelstvo uci clove-ka, kaj se pravi kos zenlje svojo lastnino imenovati. stain! sedeii, nomadom Leznani, povzdignejo domafie in socijalno Sivljenje, ljudje pridobo nekako stanovitnost znacaja in obidaja, poljedelstvo je potrebna podlaga vsaki drzavi.'Da so bili Slovani stalni prebivalei, nam pricajo skupne besede: vas, dom, stolp, (stolba, Stiege), veza. pivnica (klet), streha, sleme, stena, okno, vrata, prag, istba ali izba, dveri, pe6, stoi (miza). Hise so bile najbrz lesene, pa beieda vapno kaze na to, da so znali tudi zidati; iz besed hlev, dvorse vidi, da niso stanovali z zivino pod eno streho, ali celo v taisti sobi, kar so nekteri trdili. Slovani so bili miroljubno ljudstvo, svoje posestvo so varovali z leseno ograjo, katero so imenovali grad; okoli gradaso §e naredili oko p kjer pa je bil gozd blizo, tega ni bilo treba. Napadali niso, napadeni pa so se hrabro branili, njih orozje je bil mec, lak. Obcinsko fcivljenje je bilo patrijarhalieno urejeno; ve5 druziri ene zlahte skupaj, to je bila o b 6 i n a, r o d s skupnim imenom in s skupnim imetjem. Na celu ob5ine je stal lzvoljen starosta, kateri je moral za vse skupne zadeve skrbeti, za materijalui in dusevni bla-gor svojih podloznikov, ob enem duhoven, gospodar in sodnik. Iz prva je bil to oce v vsaki posamezni dru-zini; po njegovi smrti pa tisti, ki je bil za najbolj zmofcnega spoznan, pri pomnozenji ene rodovine v vec druzin pa tisti, ki je mi el obeno zaupanje. Skupno ime cele ob^ine je bilo ime vstaroste, po katerem je bil tudi ves kraj imenovan. Ce je kaka obcina tako narastla, da se ni dalo vec skupaj ziveti, odluscil se je en del in se kolikor mogoce prav blizo naselil in ako je bilo v okqlici ze vse posedeno. poiskal si je daljne kraje.^Tako so nastale nove obfiine z novimi imeni,: pa ostalo so zmiraj z matico v ozki zvezi. Iz vec takih ob-cinjejiastalo pi erne; vsakoplemejeimelosvojegaizvo-Ijenega znpana, katori je bil ob enem vojskovodja in celemu piemenu to, kar je starosta za obcino kakor je toraj starosta uredoval zadeve cele obciue, t«ako je zu-pan skupne zadeve celega plemena vodil. Vsako pleme je itnelo tudi svoje posebno ime, vccidel apptdativum. In tako je obstalo vse slovansko ljudstvo iz posame-znih piemen, vsa plemena skupaj pa so bila narod, j e z i k. Eakor se iz tega vidi, je bilo obcinsko /wljenje starih Slovanov na podlagi Ijudovlade (demokratije) osnovano, v kateri ima vsak pojedini dovolj individual-ne prostosti. Poglejmo §e malo v druzbinsko ^ivljenje i da je bilo tudi to dosti ra^vito, nam kaze bogata nomenklatura, ki druzbinske razmere zadeva; toliko izrazov na-hajamd v slovarji skupoega slovan-»kega Ijudstva za za-znamovanje razlicmh udov ene zlahte. kolikor v nobe-nem drugem joziku. Iz tega smemo sklepati, da so bili Slovani nravno (moralifino.) monogamiji udano ljudstvo, druzinsko zivljenje je bilo ze starim Slovanom sveto in §e je dandanes. Vsak ud druzine, obcine, plemena, celega naroda je uzival enakopravnost, staro-ste in zupani so se samo v tem raziocevali, da so ime-b obeno zaupanje in vece spostovanje, drugaco pa so bili drngim enaki. Tudi zone so imele enake pravice. kar se ze iz tega vidi, da so bile vegkrat za staroste izvoljene. Suznosti torej stari Slovani niso poznaii, ta se je se le v poznejih casih med njimi prikazala- §e preden so se Slovani razcepili, imeli so svoje postave, sicer ne zapisane, tenmc po stari §egi in obi-cajih utrjene kratke izreke, ktere so na pamet znali; to pricajo pred vsem besede : p r a v o, p r a v d a, z a-kon, sod, ki se v vseh slovanskih nareejih nabajajo. Tudi tukaj je namreS primerjanje slovanskih narecij mnogo stvarij razjasnilo; lep dokaz, da vodi priraerje-valrio jezikoslovje pravo* pot je n. pr. tudi ta-ie: Slo- druzbe (cestni odbor in^dru^e), ki je za javne obceko-ristne, v svojem podrocji lezece namene projel predpla-6ilo iz dezelnega zaloga, ali za katere je de-zelni zalog troSke naprej placal, dolmen je, zapisati to v letniproracun, oziroma pdfitaviti-primerno naklftdo na javne davke in skerbeti zai;toeno povracjlo v dolocenih obrokih, tedaj ima dezelnemu odboru ta proracun §e po-prej predloziti, nego se je v zadevajofii ob5ini razglasil in nabil, ce to postava doloca. §. 2. Ce se v proraeunu iri poskerbelo za dolo5eoo povracilo, ali pa ne zadostrio, ima dezelni odbor zauka-z&ti zadevajocemu zastopu/ naj nalozi doklade na javne davke, da bo mogoSe nabrati znesek, kateri' je vrniti\ j v teku Ietav za katero je porocun sestavljen. | §. 3. Ce zastop opusti naklado, ali se brani jo na-I loziti, ali dolocenih zneskov prejetega predplacila ne vr-I ne, ima dezelni odbor pravico, dogovorno z deielnim | namestniltvom potrebno naklado na javne davke nalo-ziti in zaukazati, da se pobere, ali vpeljati druge naredbe, ki so potrebne za zagotovljenjo dolznega povraeila dezelnemu zalogu, na troSke in nevarnoBt mudecegaza-stopa. §. 4. Za povraeila predplaell iz dezelnega zaloga obcinam ali drugim postavnim skladovnim druzbam potrebne naklade na javne davke naj se naloze v katerej koli meri. nikoli ne potrebujojo dolocila z de^elno postavo. Predlog je sprejet in postava potrjena tudi v zadnjem branji Dr. Abram poroca v odborovnom imenu orazde-litvi obcinskih zemljisc N a b r e % i n s k i h in predlaga, naj zbor potrdi uze dovrSeno ra/.delitev, Pagliaruzzi meni, naj bi so za zdaj ta raz-dslitev sicer potrdila, ker nij nobenega pritoXnika in ker se iz odbnrovfga porocila razvida, da vtegne ob-cini jako koristiti; a za naprej naj dei. odbor ostro pazi, da si! ne bodo enake nepostavnosti ponavljale. Del Torre pa predlaga, naj so o proSnji Na-breziueke obcine prestopi na dne.vni rsd, ker zasinzi tako samovlastno po.stoprwnje, da je zbor kaznuje in nikakor podpira. Pagliaruzzi so pridruzi temu predloga in I) o 11 o r i ga tudi podpira. Dr. A b r «i m iu G o r i u p pa zagovarjata odbo-rov predlog—priznavSa sicer, da nij obfiiuski zastop prav ravnal, ko je razdelil zemlji§ca brez postavo. Pri giasovanji ostane Dol Tor^e-jev pr*ed!og v manj-5ini in obvclja odborov /. vecino glasov. ReSevaje petieije, o katerih poroSa peticijski od-sek, skl^ne zbor. 1. Kokopii Solskega nadzomika prof. Josipa Cu-lot-a za italijansko Solsko knjigo: Topograficno-stati-stiSno zgo.Iovinsk katekisem poknezene grofijo (joriske in Gradiske naj da dezelni odbor po strokovnjaku pregledati, in ce jo za sposobno spozna, naj izplafo i za nje tisk 300 gld.podpore. 2. VisokoSolcu Antonu Lenarduzzi-ju na Dunaj je dovoljna podpora 120 gld. 3. Prosnja Jameljske obfiine na Krasu za podpo-ro, da zamore koncati vodnjak, se zavme. 4. Gozdnarskerau akadeiniku v Marijabrunu, Antonu Fornasarig-u je dovoljena pomofi 100 gld. 5. a. Prosnja cestnegA odbora Cerkljanskega, da se mu odpusti dolg 1000 gld.—se zavrne;— vanska nnre^ja nimajo skupne besede za pojmov* npo-dedovati11 (erben) in „lastairia" (Eigentum), katerih iojnio (v p.i tudi poznati niso mogli, ker njih putrijnr-lalicna ustava ni poznala niti podedovanja niti nobene lastnine;ce toiaj primerjevalno jozikoslovjo trdi, da kjer manjka skupne boseoV, tftra tudi zaznamovano stvari ni bib, je tukaj kakor povsod prav zadelo. Kaj so vcrovali stari Slovani? Kdo so bili njih bogori? Kakor vse panoge arijskega Ijudstva molili so tudi Slovani prirodo ali naravo; v njenih prikaznih posebno pa v prikaznih neba. dobrodejnih kakor §ko-dljivih milbili so si delajoea bistva, ki stoje nad 61ove-kora. Dobro bistvo so imer.ovali bog hudo pa b e r. Ko so se Slovani pokristjaniii, obdrzali so te dve bese-di tudi v novi veri, tako da bog pomeni kristjanskega boga, ber pa hudiea; daritve o b e t so opravljali staroste, ker posebnega duhovnega stanu ni pri Slovanih. Ravno tako so bili prad*»di druzine, obcine, plemena med bogove steti. Verovali so tudi na zivljenje unkraj groba, ker d us a jim je bila neumrjoca in po njih raisljenji je clovek iivel po smrti kakor tukaj in sicer v kraji, katerega so imenovali raj. Akoravno so bili stari Slo\ani poljedelci poznaii* so vender tudi nekaj rokodelstva, kakor jezik prica. Znali so p I e s t i, t k a t i, obla&la carejati, snkno (vestes lanee,) p 1 asc, rob, riza, 6r b v 1 j e. Besede terati, dlato, kle§ee, sekira i.t.d. kazejo na to, da so imeli tudi zelezno orodje; z zelezom pa so jihjuzni sosedje Skythi seznanili.— Vse to, kar je tukaj povedano, ne stoji v nobenf zgodovini zapisano, to so gole kombinacije in sklepl iz skupnega jezikovega zaklada, to so rezultati primer-jevalnega jezikoslovstva, kterega poglavitni princip je: Kjer se nahaja pojem. tarn isci tudi zaznamovano stvar. ,l)a je ta princip neovrgljiv in da stoji primerjevalnp jezikoslovstvo tukaj na trdni podlagi, je ze z^oraj na enein; primeru dokazano in takih primerov se najde dovolj. Okoli 1000 let so fciveli Slovani zdruzeni v eno ve- ^ b. za novo cesto ob Idrijci med 2elinom in Kranj • sko mejo je dovoljeno 1000 gld. podpore, ki s« ima pobotati z dolznc-predplafio v enakem znesku. c. Cesta.od Zelina kraj Idrijce do Kranjske meje je vvrSfiena med skladovne. 6. 0 prolnji Opafijeselske obfiine, da bi se razdrn-Lila od GradiSkega politifiriega, in TrziSkega sodnijSke-ga okraja, ter pi«druzila GoriSkemu prestopi zbor na dnevni red. (! tired.) 7. Zbor jeralje radovoljno na znanje nafirt zele-znice med Trstom in AjdovSfiino, katerega so predlo-zili inzenirji Zivec in tov. 8. Petieija nekaterih obfiinarjev iz Chioprisa in Viskona zastran zidanja mosta cez potok Judri pri Me-deji in proSnja cestnega odbora korminskega, da se mu nakaze polovico za zidanje istega mosta uze dovoljene dezelne pomofii, se izrocite dezelnemn odboru v re§itev. 9. Vsled dotiene peticije sosedov iz Chioprisa in YiSkona se priporofia c. k. namestniStvu, naj preskrbi, da se koj izvr&i de&tlna postava 19. maja 1869, vsled kater? se smesti omenjeni obfiini ustanoviti kot samo-stalni zupaniji. 10. Pritozba Kanalskega stare§instva proti dolofibi dozelnega odbora v zadevi razdelitve obfiinskih zemljisfi Vorhovskih se zavrne. 11. Za most cez Sofio v Plavah jo dovoljena pod-pora 1000 gld.— Ker je konfian dnovni red, sklene glavar sejo ob 2 urah popoludse. _________ Dopisi. V Gorici 20 maja 1875. Dezelni zbor je dovrsii letoSnjo sesijo preSlo so-boto. Kftkor smo z tukc.iu odgovoroni nijsmo i ne xnoremo biti zadovoljni in bomo nam* morda u ;o vkiatkem replicirali. Tudi ne bomo mirovali Ma in )c-ta, dokfrr se nam v tern obziru ne zgodi pravira, fio ne pod sudajno. pa pod boljso, narotlutn pravicnejso vlado. Sicer pa ae nam cudno zdi, da je letos vlada ven-dar hitro odgovorilii n« nekatere interpollacije in da so bili ti odgovori slovenski, kar nij bila dozdaj navada n»sega vladnega zastopoika. Nas dezclni zbor nij sicer k'tos dosti naredil; posebno se jo ogibai iz rnenda preosebnih obzirov stal- liko dezelo in en jezik; ker so bili miroljubno Ijudstvo, so hitro v vsem napredovali, tako da so smejo v intel-lektuelnem in tudi v moralriem oziru vsakemu drugemu narodu arijskejia pokolenja na stran stavili. V tern fa-si se je zafcl \>#\k na dv*» plati razvijati. tako da scje ze tukaj slovansko lju.Utvo v dva velika dx?Ia jelo ra/lofe-vati, vsak dd s svojim poscbiiim nanfjem. Iz t«_'h dreh nareeij so nastali pofasi raxlicnt slovanski jeziki, ki se dfloma §e dandani's govore. deluma so po izmrli, ker niso imeli dovolj inoci sroj obstanek varovati. Ta dva velika dela, v katera so Slovani Ze v prvotnera sedezi razpadali, sta jaznoizhodui in zahodni del (l)obrovski-jeva razdelitev.) Razloeek ne obstoji samo v posamo-znih glasovih, 'temm: tudi v etymologiji, ne gbde na to da je s»plo§ni obraz obeh deior drugacen. Zapadni del (Cebi, Tolpkt) n. pr. pravijo: modliti, juznoiz-hodni (Rusi, Srbi, Bolgari, Slovenei) m o 1 i t i. Zapadni Sbvani torei obdrz^ d ist pred 1, juznoizhodni pa izpa-huji-jo. Takih razlik bi se Se dalo vec navesti. Da se je ta tazdelitev Slovanov ze zgodaj zacela, dokazuje po Krekovih mislih t::di beseda petelin, katerega ime-nujejo zapadni Slovani kokot. To zival so poznali Slovani gotovo za v 5. stoletji pred Kr. Ker jo pa vsi jnzno izhodni Slovani imenujejo petelin, se je moralo lo5enje jezika ze zgodaj zaceti. Toda tudi Itajerski Slovenei pravijo kokot, in potera takem ve^e gtajer-ski kokot zapadne in juznoizbodne : tudi beseda m o-dliti se nahajaokoliLuc(Leutschach) na Stajerbkem. Ta loeitev se.nam ne more cudna zdeti, fie po-mislimo, kolika mnozica je bila Slovanov, narobe fin-diti bi se morali, fie bi bilizmiraj sknpaj ostali. Pa pri tej lofiitvi §e nt ostalo, obadva velika dela sta zacela vsak za se nadalje se krojiti v razlifina rarecja in Ijud-stva, ktera so poslednjie vsled velike mnozice in dru-gih neznanih uzrokor prvotno domovino zapustila in nove sedeze si poiskala. OPOMBA. Tako dalec sega predavanje; pa z o-brazom skupnega slovanskega ziv^jenja se I. del knjige ni dokonfian. Pisatelj sledl na dalje posameznim slo-vanskim narefijem in ljudstvom. O tern hocem drugo-krat porofiati. _-—-—¦ nega vredjenja naSih dezelnih financ; vendar pa zamo-remo bifci §e precej zadovoljni s postopanjem na§ih po-sianeev, ki so saj dobro voljo pok^ali storiti za narod, kolilror je mogofie pri sedanjih za stnih razmerah.] Novo mestno stareSinstvo s je vfieraj konStitui-ralo. Dozdaj gre refi svojo mirno pot, pa kmalo pride-jo na povrsje praSanja, ki bodo posebno zanimiva. Te dni je zafielo neko druslVo kopati v hrib sv. gore 60 seznjev globok tunel, 6eS da pride do studon-ca Merzleka v taki visofiini da bo naravni skofinik te vode tako mofian, da se jo bo loliko brez vsake maSine pripeljalo v mesto. Sli§i se celo, da Merzlek bo tudi Tr-stu dajal mrzle vode, fie ga podvzutniki res najdejo v taki visofiini, to je 80 seznjev nad glavro cesto v Ka-nal. Nek novi abe Richard je bil uamrefi v Gorici in je konStatiral, da BMerzleku jo mofina voda, ki tefie skozi hrib sv. gore in v votlinah te gore pada fiez mnogo seznjev visok slap. Tudi imenitni itai. geolog Taramelli je te dni skoro enako izrekel se. Naj si uze bode, kakor Uofie, da bi le mesto enkrat dobilo zadosti dobra vode, kajti zalostno jo vidoti, kako so v zdravil-oem kraji dekle na vodotokih pulijo za en Skaf vode. Ufiitoljsko preskutsiijo na stari nafiin so tudi do-vrSene; ufiiteljev so samo trije propali; vsi drHgi so iz-pite prestali; ufiiteljic jo propalo v primeri vec.— Od-Blej ne bode menda vefi mogofio delati preskuSoje na stari nafiin. Vreme imamo jako ugodno; trta in setve kazejo prav lepo, sadja Se lepSi, sofiivja pa jo letos vse polno, grh in fiparge\jni so prav dober kup. |CJb no pridejo nev'bto, bo lotos nas kmetovalec prav srefiou. Iz Bufike na Dolonjskom 7. maja. (Izv. dop.) l)o-pisi iz Dolenjskega so v cenjonom VnBom listu pafi bole luulio in tudi jaz bi se inorda ne bil oglasil, ako bi me prav liudo no zalilo, da noco nikdo reHiiice dopisa z Kako v §fcv. ft Hoce zagovnrjati, katerega je gosp. zup-nik T, v posebui poslanici, tako predrzno dementoval. Mogofio, da je prezalostni dogodok, noprifiakovana smrt vrlega Frnuja Golobi fi-a, \afioga dopisnika tako hu-do oBupnila, da mu jo poro v roki zaspa'o; inogofie tudi da so je ustraisii proiinglo bogatije, ako bi bil z ilo-knzi resnice r a 111 o v est nog a gosp. zupnika primo-rul, da bi mu so stotaki postrogul, s katorimi je v svoji poBlanici tako osabuo poniotal. Naj bo kakor si hofie, istina je, da jo bil dopis z Hako stvarno rosnicon in da smo ga bili v tiikajfinji okoliei prav vcseli. Da jo bil zaros tak, to sprifiujo nehoto tudi gosp. zupnik sam, ko pravi, da ny tisti vocor Golo-bifia tikal in ko tirja s o d u i j s k i h d oka z o v. S tern je jasno dognano, da gosp. zupnik navud-no luozo v obfiini, in celo Uko odlifine mozo, kakor-Sen jo bil ratiji G. tika in da je samo toliko verjeti njegovi in izjavam, za kolikor so ue da nasprotno po sod nij ski poti dokazati. Ko jo g. zupnik beseda sodnij ski zapisal, jo gotovo na tihem presodil Ra-skega dopisnika bomo mo fin jo in prerafiunil leta, v katerih bi se morda stvar prod sodnijo razmotala. Zalostno je pa vsakakor, da mora g. zupnik v svojo obrambo sodnijskih dokazov tirjati. Meni nijso razraere na Raki tako dobro znane, kakor Vasemu g. dopisnika, a to vendar vera, iz zanes-Ijivih virov in po lastnem prepricanji, da tamoSnji g. zupnik kaj radi tudi svoje odrascene. ozenjene in omo-zene ovfiice prav po domafio tikajo in vfias'h celo ncpo-sebno uljudno. Sie»»r pa nijso v torn oziru edini; pri nas je zalibog so veo takih zupnil av in njih pomocni-kov, katt-ri se caifiejo se po trndic: ill preteklega stolet-ja in ue poinislijo, da se je surovo (ali preuljudno) ti-kanje uze pri vojakih in celo pri otrocih v prvihraz-rediii srednjih sol za vselej odpravilo; kateriin pa od njihove strani niti popolnem prav nij, da jih prosto Ijudstvo z „Vi" nagovarja, mene, da se jim „Onirt, vendar bolje spodobi. Taki so le ! Glede Ragke Sole mi je tudi dobro znano, da so g. zupnik nic kaj ne vjemajo znamerami krajnega sol-skega svetovalstva in da bi bili sluzbo drugega ueitelja prav radi izpodrinili. Saj jih nij bilo celo leto pri kaki seji, razun ko jo slo za to zadevo. Takrat bi bili radi stvar zavlekli in Se po konfiani seji so se zaradi tega nad g. Golobicem pri polifiu hudovali. Se ve, dase tez-ko spominjajo viharnega prizora v doraafii gostilni in kaj in kako so takrat govorili; mogoce, da bi morda celo lahko prisegli, da o vsem tern nifi ne vedD, kerse jim je menda razkadil o iz spomina, kar se je pri p o i i fi u godilo. Pa pustimo to, da se g, zupniku rahla vest ne vzbddi zaradi ponujanih stotakov. Ranjega Golobifia je res naizmerno Skoda, da ga je nemila smrt tako rano pobrala obfiini, v kateri je tako iskreno deloval za pravi nje blagor in napredok. Takih moz je pri nas prosneto malo, ki bi, kakor on razumno ob enem in vneto v narodnem zmislu si pri-zauevali pospeSevati vsestransko koristi svoje ozje do-movine. On je bil, fie ne dejansko prvi obfiinski sveto-valec, gotovo pa povsod prvi se svojimi dobrimi na-sveti in imel je tudi toliko" veljave in marljivosti, da je to dognal, kar je nasvetoval. Zato mu ohranijo njegovi soobfiinarji, pa tudi njegovi prijatclji in znanci v bliznji okolici blag sporain v svojih sreih in kakor slisim, hocejo tudi ofiitno pokazati, kako visoko so ci-slali vrlega moza. Politicni prqgl^d. V Gorici 20. maja 1875, Cesar se je vrnil 14. t. m. iz Eeke na Du-naj -V Eeki je bil sijajj^- sprejei. in pricakovan od hrvatskega bana, zagrebSkega iiateofe ogrsMh mmistrov in mnogih hrvatskih deptitacij, katere mu je ban predstavljal. --Cesar je te deputacije ja-p • ko milostljivo sprejei in je Hrvate v RM yosMjiv odlikovaL-Deputaciji granifiarski je obljubil, 4a '" se bo gotovo zidala Meznica y Zemun, predsedni- i " ku sabora je izrekel pohvalo, 6e§ da je sabpr * ^ zadnji sessiji brzo in dobro delal in zagreb.Skega' ' 2upana je praSal, kako napreduje Zagreb. Ko"'ii! je Cesar odpoljal iz Rake goreli so kresovipo vsih hribih blizo zeleznice, v St, Petru pa ga je fiaka-' la velika muo^ica Slovencev, ki ga jo pozdwtYHala se zivioklici. Skoz Ljubljano sb je Cesar peM kesno v nofii in je bil ljudstvu prepovedan ubod na kolodvor, tam so NemSkutarji skrbeli, da Cesar nij sligal slorenskih pozdravov.—V Gradeu se je Ijudstvo passivno ssadr-'alo in Cesar je oadotnega zupana prav nomilostljivo sprejol, namestnik pa je menda iz bojazni eelo zbolel; sligi se. da pojde t penzijo; vse to zarad demonstracij proti don Al-fouzu.—Na Dunaji jo bil sprejem Cesarja prav ve» likansk; Se celo slovanski gtudentje so ga poadra-vili z krepkom „2ivio«.—Sligi se, da bo Cesar zdaj za^el iz lastnoga nagiba marsikatero refom^o, posebno pa mu j(i uekda dosti mar zato, da se enkrat kaj stori za podporo obrtnije in poljedelsfcva in sploh za odpravo pormanontne flnnnfino reve f Avstriji. Ministor Banhans so je odpoveda ali, bolj-ffo refiono, odpovedati moral. Te prassnike se je celo ua Dunaji mofino govorilo, da to ministerstvo V krotkem patio.—Vho to jo prav lehko mogofie in se mora zgoditi, fie so hofio vrcsnifiiti Cesarjova volja gle« do boljse bodofinosti driavo. Namesto Banhansa postano morda neka Slo-vencotn znuna visoka osoba minister; tako saj se govori na Dunaji,-- Na Coskom je nastal zopet hud prepir mej starimi in mladimi.—Palackj je objavil v »Pokro-kufa dolg spis, v katerein s konca omenja* da je Siovanom prirojeno neposluSati voditeljnega glasu iu ne cislati avtoritete. Nesloga je kriva, da je uze mnogo Slovanov poginilo in da sedajni Slovani. ne morejo dospeti do nobenega politicnega cilja. Svoboda je lepa in dobra, a zahteva svoj del za-se. Nemci in Madjari so od nekdaj bolj edino po-stopali; zato pa so kaj dosegli. Menil je sicer, da Nemci bodo kedaj pravifini Slovaaom, a pre-prifial se je, da oni hocejo svobodo le za-se; proti . drugimi narodi postopajo pa oSabno in jih zatira-jo; posebno pa so javlja nemSko furijanstvo proti Siovanom.-Spioh pa, pravi Palacky, obstoji in bode obstal ceski narod ne vsled Avstrije, ampak sam po sebi, sam se je okrepil in se bode Se bolj in kouefina osoda bode odvisna le od njega same-ga.~- S tern spisoin je Palacky posebno grajal Mla-docehe, vsled cesar mu je dr. Sladkovsky odgovoril, da je bil od nekdaj nedosleden, kar mu dokazuje z fakti in da njegova politika nij prava, ker le po cinnosti more napredovati ceski narod. Prizna-ti se pa vendar mora, da ima Palacky prav, ee pravi da needinost mej Slovani in njihova prevelika sd-biSnost ter preveliko hlepenje po individuals svo> , bodi je krlva vsih nezgod najvefiega naroda. flas . bi bil, da bi enkrat vsi avstrijski Slovani to sprevide*! ; li.~DeMni zbori so vLe vsi skleneni, razun dalma-tinskega, kateri se je §e le vfieraj snidel; sli§i s;e,. da bodo v tem zboru prav burn© debate mej Slo- ^ vani in italjanskimi takozvanimi avtonomisti.— , . Vsi fiasopisi, posebno nemski piskajo zdaj enoglasno napiScalko mirujpovod k temujim jedalobisk ru^ skega cara v Berolinu.—Sli§i se celo, da bo cara' v tem poletju obiskal Thiers. Na Ruskem se casopisi bavijo z juttovem pi- ( tanjem in uekateri naravnost trdijo, da boste fttf-ska in Avstrija vstvarile novi red na balkanskem poltttoku. — J Na Francoskem republikanci z vso moejo na to delajo, da bi se sedajna narodua skupfiina kmalo. raspustila, kar se jim bo menda tudi posrecllo! Don Karlos je pisal bratu don Alfonzu v Grades pismo v katerem mu gratnlira, ker se jetako vite_iko drial nasproti demonstrantom y Gradcn in ob enem ivapada Bismarka in sedajnega kralja spanskega.— Eazne vesti. (Soiknnak* fttainica) bode imela SO. raajal875. ob 3 uri popoldne y -italni.ni sobi letni obfcni zbor. Pra? prijazuo vabi eitaliiicm odlor vse ude, da se v pra? obilnem Stevilu odeleze. Ob47_.popoladne po ob-5nem zboni bo v Verdikou-ovem iepo okinfianeta vertu «kono«PtM pri katerem bo svirala vojaSka godba, v-mes se bo ?rstilo narodnopelje,k?eseliei ?abi podpisani odbor tudi vse rodoljtibe,—• Koncerta bo sledila ob 8. zveccr plesna zaba?a, Yatopniua h koncerti znaSa 10 soldo?, k. plesu 1. gl. Gostfe ki bi hoteli vdeleziti se plosne zabave, naj se blagovele oglasiti osebno pri eital: odhoru. (lateraellaoija) Dr. L a v r i c-a in tor. zastran drzavne podpore doyo\jene t korist Ijiulskim solam se glasi tako: „Vse no?e postave, katere zagotovljajo avsirijskim natodnostim narodni je*ik v javnem zivljenji, tore] tudi v driavnih. uradih in Solah, skoro popolnoma se prezi-rajo pri nas goriSkih Sloveneih in dela se, kakor da bi jih ne bilo za nas. Naj silnejse pro&njo in pritoibe ljudstva, naj pra-?i6nej§i sklepi dezolnega zbora in pogostne doti.ne in-terpelaaiie poslancev ne pomagajo nie; akoprera gre za proglaSeno pravico in za najimetnoj&o sredstvo du-Sevnega razvoja in Ijudskoga napredka—za narodni je-zik, Slovenci delarao v tern obziru sarai. kolikor je le niogode. da popravinao zamudo poprejsnih Sasov; ali idatnega uspeha no more biti, kakor pri nobenern na-rodu tud' pri nas ne, Se ne pomaga vlada, so inanj pa, fie ona nasprotuje, in ci»16 ne, »v:o no da ixverSevati do-ticnih nacel in postav. Sama na§e ljudske Sole po deieli so bile do scdaj lares narodne, toda ze se zacenja vrivati nemiki jezik v te Sole po ukazu, naj ufiitelji in ueiteljice podufiiyejo v nemScini uSence in ufienke, ki obiskujejo Ijndsko lolo ze tretje leto. To je nasprotno vsem naSelom pametne podago-gike; kajti koinaj razumeva veeina teh ofcrok predmele, ki se jim razlagajo v maternem jeziku, in prav tezavno je, s pomofijo maternpga jezika saj nekaj razvijati mi-ilevno race v mladih dasah. MeSati pa tuje jezike v poduk, oSividno Skodnje gori recencmu namenu. in je potrata dragega casa. kateri je odmerjen otrokom za druge prepotrebne predmete. Drzavni zbor jo letos od-loeil 8000 gld. v poilpoic nasih ljudskih sol, ki imajo zares mnogo potreb, ali vkljnb narodnim terjatvam se obe5a naj veea podpora tistim uciteljem in uciteljicam, ki bodo nemsko naj bolje podueevali. S temukazom se odtegujejo ne samo otroei, ampak tndi n5iteljst?o pra-vemu namenu in ucitelji se pokvarjajo. Ako zelijo ne-kateri starisi, ki imajo posebno talentlrane otroke, da bi se ti ze tako zgodaj ucili tajega jezika, naj sami za to skrbijo; dezelne in drzavne podpore se raorajo po-rabiti za pravi in prvi namen teh §oI in v korist rseh otrok. Glede na to, in ker se ta izjava opira na innenje prvih nemskih pedagogov, pra§amo podpisani: Ali hoce visoka vlada nkazati, da se drzavna podpora porabi lt> za prave in najnujnese potrebe ljudske sole. Podpisani: Dr L a v r i d, F a g a n e 1, Dr. J a-kopi5, Anton Cerne, Dr. Zigon. (loterpeiiacijii) zarad zastanih ueitdjskili plae: Kaj nevsefini dogodek sili nas podpisane poslanee, da priobdimo stvar, katera je hudo zadela aeitelje na Krasu in deloma v okoliei goriski. Ti gospodje nijsoze vefi mesecev dobili place, 5e§ da ni| denarja v blagajni-eah okrajnih §olskih svetov! Ueiteljstvo ljudskih sol ima vzvi§eno nalogo, ker je njemu zaapana mladina, in gotovo ne sme ga tlaciti skrb za vsakdanji kroh. Ako mu pa zaostaja placa in eelo vee meseeev, preti podu-ku in napredku v soli naj veea nevarnost. Doklada z% solske potrebe zna§a sto in vee odstotkov, torej so popolnoma pokrite ugiteljske place; zato in ker imajo te nakiade pobirati c. k. davkarije, misliti bi se dalo, da ne more nastati noben nered v teh zadevah; vendar pa denarja nij v denarnieah, tedaj so prej ko ne kriYe le c. k. davkarije, katere od strank placane zneske le v driavni zaklad isrocujejo ne glede na druge zaloge. Prasamo torej visoio vlado, ali hoce in kaj hoce storiti, da se za zdaj in za bodoenost v okom pride te-mu neredu in takim neprilifinostira. v Gorici dne 14. maja 1875. Dr. Lavri c 1. r., An to n 6er ne 1. r. JoL laganel l.r. Karol Polaj I.r., Dr. Abram l.r. (Nai rojak, K. And. Perko.) p0prej zivinozdravnik v Gorici, je imenovan za c. k. ofcrajuega zivinozdravni-ka v Voloskem v Istri. (l'rifateljem alovenske Icnjiievnosti) oazna- njamo, da ima nase upravnistvo na prodaj sledece knji- ge: PEazmere med Langobardi in Slovene!", cena 25 soldov; „Ro?a Trnovska", cena 20 soldov in „Predei-ska zelezniea," cena 20 soldo?. Kedcr naroei vse tri knjige, dobi jih za 50 soldo?. (t*rvw lctoinje irelaje.) so bile Se le ponede-Ijek na goriskem trgu. Lani so bile nze 1. maja zrele. (jravni ofccni ikor Haic pri «efcfc»> Se enkrat opozorimo slovenske rodoljabe «a Goriskem, da se ? pra? velikem Stevilu vdeleze tega vaznoga shoda; posebno pa naj bi ga napredovalni kmetovalci ne zamu-dili zarad podu6Ijivega govora o trtoreji, katerega bode govoril g. R. Dolenec, vodja vinorejske sole na Slapu. (woapttA i«««i-Hoie,ki) je, kakor smo zvedeli iz gotovega vira, nLe dotrSil prestavo Dante-jevega ^pekla14 in „?ic* in je zdaj za&el s prestavo anebes."— Sii-§i se, da omenjeni gospod noce izdati tega ogromnega dela, dokler ne bodo tudi nebesa dovisena, c'e pa po-mislimo, da bi mi Slovenei posebno pri Italijanib dos-ti pridobili, ce bi ta prestava prej ko mogoce prisla na dan, naj nam nas pesnik ne zameri, ce izrazimo ze-Ijo, da bi za zdaj oba dovrsena dela izdal, poznejo pa posebej Se tretji del. S tern bo gotovo narodu prav dosti koristil.— (¦» Stvrjana se bm piSe): Ko je nastopil e>is za to, so domaci fantje encga oddolka obcine prosili zupana, da bi jim dovolH pies; zttpan brez premisiiti je fantom pies nstmono dovolil. Ko so pa drugi fantje, druzega oddelka ravno tiste ob5ine prasali tudi za do-voljenje, je znpau tudi torn dovolil, prve pa prezrel. Na tak nafin |e nasta' propir med fanti in kcdo j«» tega uzrok?! Ko so pa 9. maja imeli zadnji fantji pies, pri§Ii so fantje tudi iz drugih vasi in so plesali; ko pa je biJ 6as plafiila, je nastal prepir in tepez, tako da so jo vsi nazofii iz plesiica potegnili, kajti mogofie, da jih je sram bilo, gledati tako- omiko. Xupan, tudi tckaj pojto pogledat po ^upanijah, n. p. v Podgoro itd, in na&fi bodete tako moze, ki so oborozeni in na klobukih imajo zapisano: nobcinska straza", da take prepire ze koj v zafietku zaduSe, kakor bi ga bili ravno tam prav lahko zadnlili. is Pervn^lne urn nam plfcei V noC'i Dlfld 17.— 18. t. ra. so okradli neznani tatovi tukaj§nega krgmar-ja Y. G. Predrli so skoz okno v sobo v prvem nad-stropju in od tod v spodnje prostore, ter odnesli oble-ke, §tren in mesnine okolo 60. frt. vrednosti. ufcinkov-ci, kateri so to ufiinili, niorajo biti najbrze iz bliznil^ krajev, kajti nedoma5ini ali patentirani tatovi bi se bili gotovo bolj obbzili, a ne s tako malenkostio zadovo-li li. Poznali so prav dobro vse sbrambe hi§e, in tudi vedeli, da gospodarja ne bo celo noc domov, ker je bil po opravilih v drugej ob&ni. ^alibog, da polieija ma-lo skrbi zato, da bi vdobiia v pest take malopridneze, dasiravno se pogostama siisi o cakih tatvinab. Klatijo se tudi po dezeli vsakovrstni berac»f med njimi tudi ta-ki pohajaei in lenuhi, kateri bi lahko si z delom krub sluziii, veckrat tudi brez posa; toda politique gosposke to trptjo in se §e ne zmenijo za take malenkosti. Ko-mur se krivica godi, jo mora vendar sam trpcti. (i» Mabrezine) \%, maja se nam pise : Zolo va-zen eas za Nabrezino nastopi. Okoli polovice junija bodo volitve. Pa se ni videti nobene borbe. Cuditi se je teniu, ker so volitve nze pred durmi. Ravno v Nabrezi-ni ni vse eno, ali je to ali ono stareslnstvo, zarad pre-cejsnega obe. premozenja. Menda pa obzir prihodnjega Zupana bo res zivahen dirindaj. Okoli treh oseb se vrti, 6e se ne motimo, to uprasanje. Dosedanji zupan, J. Gruden, vrl moz, uziva mnogo sunpatije. Velikojih gravituje lia-nj, da bi zupanstvo zopet preuzol. On bi se pa menda branii. Ysakako je zasluzil, da se mu prihrani zlat list v nabrezinskej zgodovini; kajti zna-laj nedotakljiv je. ^pleti je tudi, da je vsak /.upan zraven dobrega gospodarja prebrisan moz—in narodnjak. Prihodnji6 se bode kaj vee ob§irno pisalo o tern. Da ste zdravi! (Ranka si«ve nij a)_^Dne 31 t. m. bode ob5ni zbor, in da bode ta mogoe, depozitira naj vsak do-plafiane delnice pri banki do 25. t. m. Dne 18. t. m. imel je opravilni svefc sejo, med drugim je bil na dnevnem redu ra6un za leto 1874, kojega bodeia pregledala §e revizorja. Toliko je gotovo, da za obstoj edinega dnarstve-nega narodnega zavoda ni skrbeti, Se si vsak rodoljub prizadeva, ga v svoji okoliei zavarovalcem priporogati. Po ob6nem zboru kaj ve5 o tem. (¦*»s«*el««»), ki so bili zavarovani pri bank! „Unione" naznanjamo, da smo se na pro§njo nekate-rih pogoreicev obrnili naravnost na vodstvo te banke v Rim ter je opozorili na javno v Sasnikih dano obljubo, da ho2e druStvo izpolniti vse. dolznosti. Precej ko do-bimo odgovor, ga bomo ? listu prijavili. (siovenshim vojaknm t) Marljivi slovenski ^pi-iatey na vojaskem polji, gosp. stotnik Komelj izdal je sopet novo knjigo: „Nova pu§ka. kratki in lehkonme?-ni poduk v orozji po vpraSanjih in odgovorih1|za c. k. vojake*. Ta knjiga obsega natanjfini popis nove Wern-dinove puske in poduk kako jo cistiti, rabiti it.d. Pri-poroea se torej sama po sebi vsakemu slovenakemu vojaku, bodisi sluSujogemn, ali pa reservistu in bram-bovcu.—Dobi se v tiskarni druztva Sv. Mohbra ? Oe-loven ali pa pri g, izdavatelju samemu po 20 soldov, pri knjigotrleih pa po 26 soldov. Imenovano druXtvo pa ima na prodaj §e nekoliko kojizie „Bojna sluzba" po 20 soldo? in „Kratek poduk o zemlji§2u" po 7 soldov. (Poiar.) Sredo po no6i je pogorela hi§a nekemu premoznemu posestniku na Lokah; poskodovanec nij bil zavarovan. I I - MladeniC. od 12. do 14. let, ki zna dobro p i-s a t i in r a 6 u n i t i, se precej vzame t eno v«6i prodajalnico tgoriikem okra-ji— Ponudbe z dokazi zmo^aosfci sprejem-Ije iz prijaznosti Upravnistvo »SoCe." i Sirovi loj kopty"et» vmU Su po n»j?lijl cenl ^i Karl Pamperl-ova sina, Topilnic* » loj, srefarij* in mllarnka, ulog» Tilgftlnih, »totilnih in maUobnih trarin tvCELOVCInaKproSkem.( ||| !!Mojstri!!^f ki Zelijo prevzeti popravljanje zvonika in farovza v I&osttinjevlci IIa KraSU9naj se v kratkem tu oglasijo. Kostanjevica 4. maja 1875. i Gospodarji poaor! Zavarovalnica ^UllllEIIV/i* za-varuje po najnizji ceni profi Skorti po t«di za gotove preraije, ali pa proti menjicam. Eavnateljstvo za slov. de^ele JAINJEZ JERE8 [ \ Pisarna v Ljubljani na starem trgu St. 156. > Jt Pod garancijo, popolnega staaovitnega u«peha. Gotovo pomoc v vsih ie tako tezavnih slucajih I»re* injek-cij in zitejgtt srebra eali joda dodelijo tako zftmi imenitni PREFARATES HMRALES t zvezi z Gelantine-Matico, in sicer doza 1. pri sifiliticnih tolcznia, zastaw-letn toko, strikturah, izpahnjenah in ranah b& nosu v nstili in vratu. lenn f. 5. a. v. Horn II. pri moiki slabosti (Impotenz) posebno kot nasledek onanije, epilepticnih napadih, susici hrbtauea Ltd. Cena f. 10.—a. ˇ. KoneSno doza III pri 2eii9kih boleznih, belera tokn, zaostajanjem 5H6enja, nerodoTitnosti zlatenci. priraankanju krvi, slabosti telesni in da-ievni i.t.d. Cena f. 5.~a. ˇ. Omenjeni Ieki» katerih raba je p»v Uhka dobe se nepokrarjeni po Speditions-Comtoir fOr Export-Artikel Berlin, C, Breite Strasse 12. Poiiljatct in dopisoTanje natanjeno o ^jno. Prt narodbi naj se blagovoljno popiSe b-ezea Povzetja Avstrijo nijso dopusfiena. e •wpdsn tSao^tAoa^s sSaaiodod 'ofpuw^S poj _______________________;_____________________________!_________________—______ Iiastnik WTOR DOLENEC. Izdavatelj in za iiKdaiitvo odgovoren; AliOJZIJ ViliENTINClC. — Tiskar; PATEMOLU t Gorici, E