—    2    —
Gospodarstvo.
Agrarna reforma. Glavno poverjenistvo za agrarno reformo v Sloveniji je izdalo na-redbo z dne 8. septembra t. 1. glede letošnje oddaje zemlje v zakup. To bi bil prvi korak, ki nas naj popelje do konečne rešitve kmetskega vprašanja. Navedena naredba določa posebno :
1.  Nobeno poljedeljsko zemljišče ne sme ostati neobdelano, oziroma neizkoriščeno.
2.  Vsak veleposestnik sme obdelovati v svoji režiji le toliko zemlje svojega velepo-sestva, kolikor je more obdelovati sam kot strokovni vodja (ekonom) s svojo gospodarsko družino, v Katero spada tudi primerno število nastavljencev in delavcev, doslej zaposlenih na veleposestvu.
3.    Vse poljedeljsko zemljišče, ki ga v smislu točke 2.) ne obdela veleposestnik sam s svojo družino, mora oddati uprava veleposestvašetojesenv najem onim občanom na veleposestvu interesiranih občin, ki se preživljajo deloma ali pa v celoti z obdelovanjem zemlje, pa zemlje sploh nimajo, ali pa je imajo manj, nego jim je treba za preživljanje njih rodbin. Nihče teh zakupnikov pa ne sme dobiti na podstavi te
odredbe v zakup več zemlje, nego jo more, vstevši njegovo lastno zemljišče, obdelati s svojo rodbino. Po možnosti naj se vpoštevajo pri oddaji v zakup sorazmerno vsi, ki so upravičeni dobiti zemljo v zakup.
4.  Kot najemniki imajo vselej prednost dobrovoljci in vojaki, ki so se borili za osvoboditev in ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev, invalidi ter vdove in sirote padlih vojakov.
5.   Vsak podnajem je strogo prepovedan.
6.   Oddaja zemljišč v najem na dražbi je nedopustna.
7.   Najemščina v nobenem primeru ne sme presegati dosedanje višine, ter se sme zahtevati in plačevati le v denarju.
8.   Najemna pogodba se sme glasiti le na eno leto.
To so glavno določbe te važne naredbe. Za naše okraje narodba po našem mnenju nima mnogo pomena. Ista velja seveda le za veleposestva, ki so pritegnjena v agrarno reformo.
Pri nas se smatrajo za takšna velepo-testva, katera presegajo 75 ha zemljišča, primernega za obdelovanje,   ali 200 ha sploh.
Aku hočemo vobče doseči nekaj zemljišč za naše ljudi, ki so brez zemlje, se bo morala strogo izvesti točka 3.) zgoranje naredbe. Strogo se bo moralo preiskati, ali res obde-ljuje veleposestnik kot strokovni vodja s svojo gospodarsko družino sam zemljo, ali si jo je pa, posebno med vojno, kot vojni dobičkar nakupil, da naloži svoje velikanske krivične dobičke. Obdelovanje te zemlje prepušča seveda le svojim delavcem, sam pa veriži naprej, ker mu to več nese, kakor pa obdelovanje zemlje. Zemlja naj pripade le onemu, ki izključno od nje živi, ki bi jo rad sam obdeloval, pa je nima. Tako si predstavljamo reveži agrarno reformo.
Oddaja apnenega dušika. Za jesensko gnojenje ima Slovenska kmetijska družba na razpolago zadostne množine apnenega dušika, ki se posebno priporoča za gnojenje ozimne pšenice in rži ter ozimnega ječmena; pa tudi travnikov, vinogradov in hmelj ni ko v. Kolikor je nam dosedaj znano, je imelo spomladno gnojenje z apnenim dušikom zelo dober uspeh, vsled česar so tisti kmetovalci, ki so poskušali to gnojenje, zelo navdušeni za to umetno gnojilo. Po poročilih, ki jih je družba dobila, se je na pr. pri žitu doseglo na hektar 300 do 400 kg več zrnja nego brez dušika. Torej je to gnojenje zelo ugodno učinkovalo in se prav dobro izplačalo, vsled česar priporočamo tudi vsem drugim kmetovalcem, naj si naročijo tega umetnega gnojila, kolikor ga potrebujejo za jesensko gnojenje. Ozimni pšenici in rži ga potrosimo od 150 do 200 kg na en ha ali na IV* orala, ozimnemu ječmenu do 100 do 150 kg na
I i9to površino.   Vendar je priporočljivo potrol siti polovico te množine v jeseni, polovico pa spomladi, ko sneg skopni. Po travnikih se gaj raztrosi v pozni jeseni, da se pozimi razkro-l ji i a pride do korenin   trave ;   vzamemo   ga 100 do  150 kg na en ha   ali   na   l*/4   orala. Hmelju ga damo istotako jeseni, in sicer 300 do 400 kg,   vinogradom   pa   250   do 300 kgl na en ha ali na l3/4 orala. Apneni dušik atanej v   celih   vagonih   naložen   v    vrečah   tranko tvornica po 150 kron za 100 kg.  Voznino po železnici   mora   vsak   naročnik   sam   plačati.i Manjše množine od enega vagona   se   odpošiljajo   iz   Ljnbljane   in  stane   tedaj   franko Ljubljana po  160 kron za 100 kg.
Blago za Jugoslavijo. V Parizu se je ustanovil konzorcij jugoslovanskih trgovcev v zvezi z nekaterimi inozemskim bankami. Ta, družba bo ustanovila po vseh večjih mestih Jugoslavije filijalke. Nakupila je že blaga za 200 milijonov kron, predvsem strojev, želez-nine, usnjarskih izdelkov, blaga za obleke in perilo, čevljev, klobukov, gotovih ublek, zdravil, izdelkov kemične in elektrotehnične stroke, špecerijskih in kolonijalnih predmetov, olja, petroleja, galanterijskih izdelkov, gumijevih in sličnih predmetov etc.
Izmenjava bankovcev. Še vedno tišče ljudje velike množine papirnatega denarja doma. Večjidel so predsodki, ki so vzrok tej škodljivi prikazni, deloma strah pred davki, ki se jih pa s takim skrivanjem nihče ne bo ubranil. Ako bi bil papirnati denar ves v zavodih, bi se zlahka tudi največji zneski preodkazali potom čekov po vsej domovini, tako, da bi ne bilo potrebno nikomur nositi polne žepe umazanega papirja po kupčijskih potovanih. Meseca oktobra se bodo bankovci izmenjavali. Takrat bodo morali ljudje papir oddati in bodo zanj prejemali deloma kol-kovane stare bankovce, deloma pa začasna potrdila (bone). Za posameznike in za državo je veliko boljše, da se izmenjava izvrši v glavnem preko denarnih zavodov, katerim bo itak to delo poverjeno. Zavodi si bodo veliko boljše pomagali z boni, kakor posamezniki. Tudi zna od vročitve denarja do vrnitve kolkovanega denarja preteči par dni. V vsakem oziru je torej svetovati, da naj začetkom oktobra, najboljše že '1. oktobra občinstvo čim največ gotovine naloži v denarnih zavodih. S tem bo prihranilo sebi in državnim organom veliko časa in sitnosti, zlasti pa se bode preneslo obratovanje z boni od posameznih privatnikov na denarne zavode.
Kmetovalci! O slinavki in parkljevki smo pisali že v zadnjih številkah. V prihodnji številki izide zopet obširen članek o tej kugi. Piše ga strokovnjak živinozdravnik.
Uredništvo.