31. itnilk um. leta. .slovenski Narod* vHji v L|»tlfaal na dom dostavljen: relo leto naprej .... K 24 — Sol leta m « . . . . 12*— etrt leta m • 30 za Nemđ|a: cek> leto naprej . . . K 30—. za Ameriko in vse droge dežele: celo leto naprej .... K 35.— Vpraaanjein glede inberatov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. OprmTmiatTO (spodaj, dvorišče levo), Kmailovm mlftca at 5, ttlnfnn it it« V slabih razmerah. Zadnji teden je bilo v dunajskih listih citati dolgovezne razprave o denarnem položaju avstro - ogrske monarhije, in sicer razprave, ki so morale vzbujati mnenje, da so minuli težki časi denarnih stisk in da se bodo zaceli novi vesele i si časi, Začelo se jc to vesela oznanjevanje, ko je avstro - ogrska banka rrvic znižala obrestno mero. Ko se je to malo dni pozneje zgodilo drugič, so dunajski listi kar vriskali in to vriskanje se ie premenilo takore-koč v ekstazo, ko je te dni ogrska vlada dobila posojila :50o milijonov kron. To posojilo je dala ogrski vladi družba avstrijskih in nemških bank. V vseh časopisih se poudarja zlasti eno: da je »grška vlada dobila 500 milijonov kron posojila v Avstri-I in na Nemškem in da si je torej pomagala brez francoskega denarja. Pri tem seveda ni ma.iikalo bridkih pritožb, da franco>ka vlada ne dovoli svojim bankam noso»ati denarja v Avstrijo, dasi Avstrija nič neće Franciji in želi ž njo gojiti Bajta! prijateljske stike. Na Francoskem bodo te jereini-jade dunajskega časopisja gotovo vzbudile veliko zadoščenje, saj pričajo, kako hudo ie Avstrija zadeta v svojih financah in v vsem svojem narodnem gospodarstvu, ker Francija svojih milijonov ne da v Avstrijo. Odkar so francoske banke umaknile svoj denar iz Avstrije, imamo pri nas silovito denarno stisko, hira vse gospodarstvo in trpi država z vsem prebivalstvom vred veliko škodo-Toda - kdo more Franciii kaj očitati? Tega vendar ne bo nihče mislil, da bo Francija posojala denar ta to. da bi si Avstrija kupovala puške in topove ter gradila dreadnoughte. kar vendar vse povečava moč trozveze in jc naperjeno proti Franciji, oziroma njenim zaveznikom. Ogrska vlada ie dobila sedaj v Avstriji in v Nemčiji .=00 milijonov kron. Ce se pomisli, da jc dunajska vlada morala nedolgo tega iti k zakotnim židovskim bankam v Nev York iskat 125 milijonov kron in zanje plačati oderuške obresti, potem je že nekak napredek, četudi ne posebno velik. Stvar je pač taka: Av- strijska \ iada je bifa takrat s iirmo Rothschild v slabem razmerju in je zato morala iti v Ne\\ York, ogrska vlada je vedno v dobrem razmerju / Rothschildom, zato dobi pri njej Jcnar. A drago, horendno drago je to posojilo. Pod tako trdimi pogoji dobivajo taka posojila navadno !e najmanjše države in ravno nizki kurz, po katerem je Rothschildova družba prevzela to posojilo, kaže jasno, kako slabe so finančne razmere v naši monarhiji. \a spomlad hoče tudi naša državna polovica najeti veliko posojilo, in ker na Francoskem ne bo dobiti denarja, bo tudi naša vlada poskusila dobili denar doma in v Nemčiji. Pod kakimi pogoji, to je seveda drugo vprašanje; ni dvoma, da bo tudi to posojilo drago. Prav ozlri na ta posojila so bili pač merodajni. da ie avstro - ogrska banka znižala obrestno mero na 4 ' . Saj ni tajiti, da je določevanje obrestne mere časih v neki zvezi z obrestno mero pri drugih državnih bankah. Kc< sta angleška banka in nemška državna banka znižali obrestno mero. bi to nač znalo dati tudi gospodarski povod, da tudi avstro-ogrska banka tako stori. Toda v sedanjem slučaju ni to verjetno. Balkanska kriza je naše gospodarske in denarne razmere hudo zadela. Avstrijska politika ie bila slaba in nesrečna in na tem trpi še sedaj vse. Bogastvo prebivalstva se od te krize ni povečalo, taki reveži smo kakor prej in ne enega gospodarskega povoda ni. ki bi opravičil znižanje obrestne mere. To znižanje se je zgodilo zgolj iz politično finančnih vzrokov: avstro - ogrska banka naj pomaga državi oddati svoje rente, naj ji omogoči dobiti posojila. Rente se obrestujejo po 4\obrestna mera pa je 4 — to naj provzroči, da bodo ljudje jemali svoj. po 4% obrestovani denar iz denarnih zavodov iti zanj kupili rente. To pa šele prav kaže. v kako slabih razmeraii živimo. Zaslužka in dela ni, trgovinska bilanca »c čedalje slabša, trgovina in industrija se morata boriti z največjimi te. ivami, v mnogih velikih tovarnah dc ajo samo še po tri in štiri dni na teden; armada in mornarica, kakor vsa avstrij- ska politika sploh, pa provzroča prebivalstvu čedalje nuja bremena. Kam nas to pripelje? Drugod bogastvo, sreča, zaslužki, pri nas pa ginevanje. Temna, iako temna je prihodnjost. Razne kombinacije. Da se pripravljajo na Balkanu /clo važni dogodki, je znano. Ministrski predsedniki se navadno ne se-Mjiajo h konferencam brez vsakega povoda in če se vrši konferenca za konferenco, moramo upravičeno misliti, da gre za dalekosežna pogajanja. Naravno pa je tudi, da prizadeti krogi ne bodo obešali svojih sklepov na veliki /vjii.* Nobenih pozitivnu* vesti ni bilo izPetrograda in kar se je zgodilo po petrogradskem posetu grškega ministrskega predsednika Ve-nizelosa, je naše diplomatične krog^ zopet enkrat pošteno presenetilo. Cim manj pa ie pozitivnih poročil, tem več je kombinacij. Morda se ka-tvia izmed ten kombinacij približuje resnici gol >vo pa je samo to, da gre /a dalekosežna pogajanja, pri katerih tvori temelj možnost nove vojne na Balkanu, bodisi da se pojavijo nove diference med Srbijo in Bolgarsko ali med Grško in Turčijo tudi možnost bolgarsko - turške vojne napram Grški in Srbiji pride seveda v poštev. In sedaj poslušajmo kombinacije. Pri Catakiži se sestaneta bolgarski ministrski predsednik Rado-slavov in turški notranji minister Ta-laat. beg.Gre baje za stališče, ki je bo za vzela Turčija napram ponudbi neke balkanske države Bolgarski. To je zelo neverjetno. Vprašanje bolgarsko - turške zveze spada v po.iročje zunanjega ministra in tudi En ver paša sam bi hotel imeti gotovo ka; govoriti pri tem. Ker pa se naj vrše ta pogajanja na turških tleh vendar te kombinacije ne bomo naravnost odklanjali, ker je mogoče, da ne ostane samo pri tem sestanku. Večje važnosti jr sestanek v Bukarešti. /!e dejstvo, da sc vrši ta sestanek v romunskem glavnem mestu, da mnogo misliti, se večjo važnost pa dobi konferenca, ker se šestanejo tam vsi oni državniki, ki so še pred par dnevi Nonferirali v Petrogradu.. Zatrjuje se. da se vrše v Bukarešti pogajanja • ---- iT ----- . ^ .-~ za slučaj vojne med Grško in Turčijo. To je zelo verjetno in lahko rečemo celo gotovo. Dvomljive pa so sledeče kombinacije: Romunska naj poseže v tako vojno samo, če bi turško vojno brodovje premagalo grško vojno bodo v je in če bi nastopila Turčija proti Grški tudi na kopnem. Druga kombinacija pa pravi, da gre za možnost zbližanja Bolgarske in Srbije. Obe kombinacije imata nekaj za sebe in vendar ni mogoče niti eno, niti drugo sprejeti brez pomisleka. V Bukarešti se nahaja namreč grški prestolonaslednik, s kakim namenom je prozorno. V Petrogradu se mudi srbski prestolonaslednik in tudi o njeni vemo. da ni prišel mlatit prazno slamo. Ministrski predsedniki švigajo med Petrogradom in Bukarešto, komerirajo danes tu. jutri tam. Na Bolgarskem se grabi vlada za lase in se posvetuje s svojim edinim prijateljem Turkom. Morda se pripravljajo večji dogodki, kakor moremo v tem trenutku misliti. Albanske homatije. Esad paša je demisijoniral baje samo pod pogojem, da mu je obljubila kontrolna komisija, da bo pod no-| vim knezom Viljemom I. prvi njegov j vojni minister. Kontrolna komisija je torej novemu knezu zvezala roke še predno je dospel v Albanijo. Ce bo imel princ Wied pod temi pogoji veselje še priti v Drač, je drugo vprašanje, pa za to očividno ne gre. saj imajo velesile sredstva eskortirati neposlušnega kneza v njegovo domovino, dočim te domovine, ut e\emplum do-cet, ne morejo prisiliti, da bi bila poslušna njih ukazom. Kontrolna komisija pa je knezu Viljemu I. tudi že sestavila telesno stražo. Celih 200 vojakov bo dobil iz cele Albanije, same mlade, zanesljive, inteligentne ljudi, prvi pogoj pa je, da so visokorasli in da imponirajo ljudem. Ce bodo imeli pikelhaube še ni znano. — Grške čete morajo torej začeti izpraznjevati s 1. marcem Epir in morajo izprazniti pokrajine, ki bodo pripadle Albaniji 31. marca. Po vseh dosedanjih izjavah in kolikor bi sodila zdrava pamet, bi torej princ Wied ne prišel v Drač prej. predno ni vse urejeno, torej ne na pustni torek in ne na pepelnično sredo, marveč 1. aprila. Prvi april je namreč datum za nekatera imenovanja in za avanziranje na eni strani, na drugi strani pa je 1. aprila mnogo ljudi potegneuili. Kaj bo v tem slučaju s knezom Viljemom I., se ne da povedati. V južni Albaniji pa se med tem prav veselo bojujejo naprej. Grki so baje vzeli vasi Nirič in Bole-no, pregnali Albance iz Odrice in obstreljevali Miepovo. Albanci zopet so razdejali več vasi, kjer so stanovali Grki. Predolgo bi bilo navajati vse pritožbe, s katerimi dolže Albanci Grke nepravilnosti in narobe, gotovo je, da je popolnoma narobe, če se gode ta-ke stvari v državi, ki naj bo morda v doglednem času nemška zvezna država ob Jadranskem morju.__ Proti HobuTžanu. V Bolgariji narašča nerazpoTo-ženje proti carju Ferdinandu in bati se jc. da res izbruhne revolucija, ki bo napravila konec vladi carja Ferdinanda, ako že ne cele koburške dinastije. Na čelu akcije, ki je naperjena proti Koburžanu. koraka opozicijo-naino časopisje, ki brez pardona odkriva vse. kar je kdaj zagrešil car Ferdinand. Med najodločnejše nasprotnike Ferdinanda Koburžana je treba prištevati dnevnik »Balkansko Tribuno, ki je bila že od nekdaj glasilo onih. ki se niso mogli sprijazniti z mislijo, da odločuje o usodi Bolgarske tujec. Nemec. Izza fatalnega 2S). junija 1^13 je Balkanska Tribuna svojo kampanjo proti Ferdinandu še poostrila in skoraj ga ni dneva, da bi ta list ne priobčil kakšnih uovih razkritij o po-gubonosni vlogi, ki jo je Koburžan igral v času pred drugo balkansko vojno. Te dni je bilo čitati v »Balkanski Tribuni, te - ie zanimivosti: Bivši trnovski načelnik Šivarov pripoveduje to - le: Dne 13. junija 1913 je bil potres v Trnovu in v Gornji Orahovici. Dne lo. in 17. junija se je pripeljala carica Eleonora v Trnovo, da poseti žrtve strašnega potresa. Pri povratku smo jo spremili na kolodvor. Tu so baš LISTEK. Kristalni zamašeh. Roman. Francoski spisal M. L e b 1 i n c. L V senci sta se zibala dva čolna, privezana ob majhen pomol na koncu vrta. Skozi gosto meglo je bilo tod in tam na obrežju jezera videti kako razsvetljeno okno. Ravno na nasprotni strani je žarel v iučih enghi-enski kazino, dasi je bilo že zadnje dni septembra. Med oblaki se je prikazalo nekaj zvezd. Rahel veter je vznemirjal površje jezera. Arsen Lupin je zapustil lopo, v kateri je popušil cigareto, in se jc nagnil čez konec pomola. — Grognard? Le Ballu . . . ali sta tukaj? V čolnih sta vstala dva moža in eden njiju je odgovoril: — Da, patron. — Pripravita se; čujem avto, s katerim prihajata Gilbert in Vaucherav. Gredoč po vrtu, je obšel poslopje, ki so je zidali in pri katerem je stal še oder, ter je previdno odprl vrata na ulico. Ni se bil zmotil; na ovinku je zasvetila živa luč in ustavil se ie velik odprt avto, iz katerega sta skočila dva moža. Oblečena sta bila v površnika s povzdignjenima ovratnikoma in pokrita s čepicama. To sta bila Gilbert in Vaucherav — Gilbert, enindvajsetleten mladenič, simpatičnega obraza, strumen in močan — Vaucherav, manjši, sivkastih las, sitnega, bolehnega obraza. — Torej, je vprašal Lupin, vidva sta ga videla, poslanca? — Da, patron, je odgovoril Gilbert, videla sva ga, ko je vstopil ob sedmi uri štirideset na vlak v Pariz, kakor sva to v naprej vedela. — Mi se torej lahko svobodno gibljemo? — Popolnoma svobodno! Vila Marija Terezija nam je na razpolaganje. Šoferju, ki je bil ostal na svojem sedežu, je rekel Lupin: — Ne mudi se tukaj. To bi utegnilo vzbuditi pozornost. Vrni se točno ob poldesetih. da bo čas naložiti voz ... če se nam ekspedicija ne izjalovi. — Zakaj naj bi se nam izjalovila? je pripomnil Gilbert. Avto se je odpeljal, Lupin pa, gredoč s svojima novima tovarišema po potu ob jezeru, je odgovoril: — Zakaj? Ker tega podjetja nisem jaz pripravil, in če jaz kake stvari ne pripravim sam, imam le polovično zaupanje. — E, patron — tri leta že delujem z vami ... Začel sem posel spoznavati. — Da. dečko moj. začel si, je reke! Lupin, a ravno zato se bojim tvojih neumnosti . . . Hodi, stopi v čoln ... Ti. Vaucherav, pojdi v drugi čoln . . . Dobro . . . Zdaj, dečka, veslajte ... in kar mogoče brez hrupa. Grognard in Le Ballu, veslarja, Ma obrnila naravnost na nasprotni breg, nekoliko na levo od kazina. Najprej so srečali čoln, v katerem sta se neki moški in neka ženska objemala in se peljala brez cilja; potem drug čoln. v katerem so ljudje prepevali na vse grlo. To je bilo vse. Lupin se je primaknil svojemu tovarišu in mu tiho rekel: t— Povej, Gilbert, ali si ti prišel na misel, izvršiti ta naklep, ali Vaucherav? — Na vero, tega sam več ne vem . . . Ze nekaj tednov govoriva o tem oba. — Jaz nimam zaupanja do Vau-cherya ... Umazan značaj je to... Sam se že vprašujem, zakaj se ga ne otresem. — O, patron! — Da, da . . . To je nevaren veseljak, ne glede na to, da utegne imeti nekaj prav resnih grehov na vesti. Umolknil ie za nekaj trenotkov, potem pa zopet povzel: — Ti si torej popolnoma gotov, da si videl poslanca Daubrecqa? — Na svoje oči. patron. — In ti veš, da ima v Parizu sestanek? — V gledališče pojde. — Dobro, toda njegovi posli so ostali v njegovi vili v Enghienu? — Kuharico je odslovil. Kar se tiče strežaja Leonarda. je to zaupnik poslanca Daubrecqa; čakal bo na svojega gospodarja v Parizu, odkoder se pred eno uro zjutraj ne moreta vrniti. Toda ,. . — Toda? — Računati moramo s kako morebitno kaprico Daubrecqovo, da si premisli ali da se nepričakovano vrne, in vsled tega moramo ukreniti vse tako, da bo tekom ene ure vse opravljeno. — Od kdaj pa vse to veš? — Od davi. Vaucheray in jaz sva takoj mislila, da je prišel ugodni trenotek. Za naše izhodišče sem izbral ta vrt, v katerem zidajo hišo in ki smo ga ravnokar zapustil. Ponoči ni zastražen. Naročil sem dva tovariša za veslanje in vam telefoniral. To je vsa historija. — Ali imaš ključe? ~ Za glavna vrata. — Ona-le je tista vila, ki se vidi tam sredi parka? — Da, to je vila Marija Terezija in ker v obeh drugih vilah, čijih vrta ju obdajata, že teden dni nihče ne stanuje, imamo dovolj časa, da odnesemo, kar nam bo ugajalo in, prisegam vam, patron, trud se bo izplačal. Lupin je mrmral: — To it vse dosti preveč ko-tnodno. Nič čara. Ustavili so v malem zalivu, kjer je pod rdečo streho bilo nekaj kamenitih stopnic. Lupin je sodil, da bo mobilic tod lahko odpraviti. Naenkrat je rekel: » — V vili so ljudje . . . Glejte . , . luč._ — To je konec plinove cevi . . . luč se ne gane. Grognard je ostal pri čolnih z naročilom naj pazi, med tem, ko je šel Le Ballu, drugi veslar, na stražo ob ograji kraj ulice. Lupin in njegova dva tovariša so se splazili v senci do vhoda. Gilbert je šel prvi. Tipaje je vtaknil najprej ključ v ključavnico, potem v varnostno zapiralo, tako da je odprl polovico vrat, na kar so mogli vstopiti vsi trije. V vestibulu je svetlikala luč na plinovi cevi. — Vidite, patron ... je rekel Gilbert. — Da, da ... je tiho odgovoril Lupin, a zdi se mi, da luč, ki sem jo videl, ni prihajala od tod. — Od kod neki? - — Na vero, tega ne vem . Jeli tu salon? — Ne, je odgovoril Gilbert ki se ni bal govoriti nekoliko glasneje; ne, iz previdnosti je poslanec namestil vse v prvem nadstropju, v svoji sobi in v sosednih sobah. — In stopnice? '- — So na desni, za zaveso. -j* (Dalje prihodnjič.) spravljal! v vozove vojne ranjence, ki so preje ležali v trnovski bolnišnici. Bila je to strašna slika, ki je napravila globok vtisk na vse navzoče. Tudi meni se je krčilo srce od boli in v afektu sem se obrnil k carici ter ji rekel: »Vaše Veličanstvo, bolgarski narod je že mnogo žrtvoval in prelil že potoke dragocene svoje krvi. naj bodo to zadnje njegove žrtve!« Nato je carica odgovorila: r Gospod Sivarov, to še žal niso poslednje žrtve I« To dokazuje, da so na dvoru imeli že 13. junija sklenjeno vojno z zaveznicama Srbijo in Grško. Odvetnik Hrišto Pačaljev, zagrizen stambulovist in pristaš avstrofil-ske politike, pripoveduje: Zbrala se je nas velika družba, v kateri so bili pristaši vseh strank. V družbi se je nahaja! tudi general Savo v. Rotili smo ga, naj nam pove, kdo je pravi krivec strašne katastrofe, ki je zadela Bolgarsko meseca julija. On se je končno vdal in rekel: »Izberite dvanajst mož, ki znajo molčati in Čuvati tajnost.« Izbrali smo izmed sebe dvanajst mož, ki so stopili z generalom Savovom v sosedno sobo. Savov je tu potegnil iz listnice dokumente in rekel: »Gle?te, čitajte in prepričajte se, kdo je krivec« In na podlagi predloženih dokumentov smo se prepričali, da je glavni in edini krivec — car Ferdinand. Meseca avgusta so §c sestali v Varni župan Aleksander Vasiljev, bivši posianec Konstantin Genov, sedanji glavni tajnik v ministrstvu zunanjih del Pasarov, dr. Hodmov iz Sofije in Kosta Rankov, pristaš sedanje avstroiilske vlade, ki se je prav takrat vrnil iz Sofije. Kosta Rankov je rekel med drugim: Ko se je Tončev. delegat pri mirovnih pogajanjih v Bukarešti, vrnil iz Romunske, je pripovedoval tole: -Ko me je kralj Karel sprejel v avdijenci. mi je rekel: Gcsrod Tcn-čev. ni na svetu človeka, ki bi me bil tako ožalostil. kakor car Ferdinand. Jaz sem to povedal carju, ali on mi na to ni ničesar odgovori!.« Ranl:ov je nato s sv je strani pripomnil: ~ Ako ima car Ferdinand le trohico časti v sebi. se bo odpovedal prestolu, ker ga itak tako v Sofiji, kakor v Bolgariji vse sovraži!« Štajersko. Draga zaušnica. Kakor smo svoj Jas poročali, prizadjal je spočiti kaplan Ivan Rozina kmetskemu fantu Dominiku Koserju iz gole krščanske ljubezni tako gorko zaušnico, da je bil post tot crimina rerum končno častivredni gospod radi težke telesne poškodbe obsojen od okrožne sodni je v Mariboru na dva meseca težke ječe. Prizadevanja kmetskih poslancev se je zdaj posrečilo — za katero ceno se Še ne ve — izposlovati za tega gospoda pretepača pomilo-ščenje — a to bržčas ne v tej obliki, kakor je to pričakoval Ivan »Krožni*. Milostnim potom spremenila se ie namreč kazen okrožne sodnije tako, da mora plačati Ivan globe tisoč kron in poleg tega še vse stroške kazenskega postopanja. Klofuta biia je tedaj pri vsej pomoči poslancev precej draga. Ubogi obmejni Slovenci, zdaj bo snet trpela vaša blagajna! Celjskega pevskega društva občni zbor se bo vršil dne 13. februarja ob 8. zvečer v rdeči sobi »Narodnega doma v Celju. Spored obi-čajen- Moške podružnice »Branlbora« v Celju občni zbor bo v četrtek, dne 12. februarja ob 8. zvečer v rdeči sobi ^Narodnega doma ■ v Celju z običajnim sporedom. — Odbor. Vransko. Pisarna gosp. notarja Jezovška je izFOČila tukajšnji Ciril-Metodovi podružnici iz poravnave v kazenski zadevi I. Blatnik proti G. Planincu 40 K. Istotako je sprejela podružnica iz imenovane pisarne meseca septembra lanskega leta v zadevi Franc Kunst proti Iv. Gro-bušek 30 K. Iz Žalca. Nedavno je opustil svojo trgovino gosp. Adalb. Geiss, ki je bil lastnik, oziroma najemnik najstarejše žalske trgovine v hiši g. Sirce in misli tudi zapustiti naš trg. Gosp. Geiss je v Žalcu priljubljena in spoštovana o^eba. Vodil je svojo trgovino ravno 20 let ter imel vedno lep krog odjemalcev. Mirno in tiho, brez hrupa, je delal v svojem poklicu, v katerem ga je vestno podpirala prijazna gcspa soproga. Gosp. Geiss ni nikoli silil v ospredje ter užival obilo zaupanje. Rad zahaja v domaČo družbo, kjer se ga vsled honetnega postopanja vedno rado pozdravlja. On kakor tudi gospa soproga sta vedno rada podpirala domača društva ter tudi radevolje sodelovala pri raznih žalskih prireditvah. On je bil kot trgovec prav varčen in vesten, napram svojim trgovskim tovarišem zelo konciljanten in obziren, napram strankam pa soliden. Naša želja je, da njegov naslednik gosp. Viktor Pi-lih ne prevzame samo blaga, temveč tudi vse lepe lastnosti, ki M dičflg njegovega prednika. Gosp. Oeaasu, ki je pred dvema letoma prebil hudo bolezen, kakor tudi gospe somogi pa želimo v kralo bodoče Mselitve obilo zdravih let po delapolni dobi, zagotavljajoč jima dobrega spomina v srcih žalskih trŽanov, Iz štajerskega »Naredbe«** lista«. Razpisano je det »nšateljsko« mesto z ekskurredno postajo v Skornem, šolsko okraj Hošbani (— Šoštanj). Predložitev prošenj kraj-nemu šoleskemu svetu Sv. Martin na Pak i, pošta Ročica. Na isti strani (27.) je razpisano še eno šoloditelj-sko mesto ... — In to spakedrano slovenščino so prisiljena šolska vodstva in kraj. šol. sveti plačevati, drago plačevati! Sv. Jurij ob Sčavnici. Umrl je g. Josip Strniša, nadučitelj na Stari Gori. Udeležil se je boja pri Kraljevem Gradcu leta 1666. in bil odlikovan z malo srebrno kolajno za hrabrost. Rešil je svojo baterijo nemških rok z drznim samooblastnim streljanjem »karteč . Leta 1883. je zbral in izuril v jahanju slovenske kmete na Murskem polju ter jih v slovenski narodni noši —,v hergušah — vodil pred cesarja v Radgoni. Skoro do zadnjega je bil navdušen lovec, priljubljen pri vseh, a ni doživel zvišanja plače. Mnogo let ie bil učitelj ali samo 16 definitivnih. Bil je blaga duša in ga bomo težko pogrešali v družabnem življenju. Zadnji čas je bil stotnik veteranskega društva. Iz Zibike v šmarskem okraju. Kakšna je volilna prostost, kaže nam slučaj, ki se je zgodil v naši občini. Tu so se vršile tekom lanskega leta občinske volitve, pri katerih se je šlo najbolj vneten *t pristašu klerikalne stranke župa Smoletu v prvi vrsti za to, da spravi celo svojo žlahto v občinski odbor, vse samostojno misleče odbornike, posebno kmeta Pevca, pa vrže iz njega. Kljub agitiranju Purkarta in kaplana Blumerja pa sc njih želja ni čisto posrečila, Zato pa ?orje nasprotnikom! Volitve se je udeležil tudi učitelj Blazinšek. Ze kar po voiitvi sta se žena Pur-;:ar:ova in naša pobožna (!) učitelji-- Zaic na javni cesti nesramno znašali nad njim, ker je baje volil Pevca. V župnišču pa so po zatrdilu nekega poslušalca modri očka župan in obenem šolski načelnik Smole, rekli: Blazinšek mora iz stanovanja (iz šolskega poslopja) če ne, jaz na-čelništvo odložim, zakaj pa se je v volitve vtikal, kaj pa njega volitve brigajo. — In res mu je krajni šolski svet ob prvi priliki odpovedal stanovanje. Da bi še bolj pokazal svojo mogočnost, izposloval je Purkhart kar sodnijsko odpoved. Pač žalosten slučaj, da kliče nadučitelj biriča nad svojega kolega. Pri nas ni to nič no-vcra. Ze prejšnja leta vrgel je Purkhart ubogo učiteljico sodnijskim potom iz stanovanja in to brez vsakega vzroka. Kako postopa ta človek s svojim učiteljstvom je sploh škandal. V srce so se mi smilile učiteljice, ki so me prihajale jokaje prosit pomoči ~roti temu samopašnežu. Kaj pa počenja njegova nemskuta^ska žena z učiteljstvom. izpričuje to, da je neko učiteljico dejansko oklofutala i; je nekega učitelja hotela udinjati m sto dekle v svoji kuhinji. Pač ni čuda. da hodijo naše učiteljice v Gradec po-klckat pred dež. šol. nadzornik.) da bi jih rešil zibiške sužnosti. In t«, se Ji ves čas. odkar nadučiteljuje pri nas Purkhart ali pravzanrav njegova miiostijiva. Šolske oblasti pa vse to le mirno gledajo. Ze enkrat pozival je -Slovenski Narod«, naj iste napravijo konec tej zibiški svinjariji, a ta poziv je ostal glas vpijočega v puščavi. Naše mnenje je, da tak nadučitelj. ki ne more nikogar trpeti v svoji bližini ne spada na 4razredno šolo, ampak kvečjemu na Irazred-nico, ali pa naj bo sam. Nabori preloženi. Pred nekaterimi dnevi smo priobčili termine za letošnje nabore. Sedaj pa razglaša na-mestnija, da se nabori ne prično, kakor nameravano, že to marca, temveč kasneje. Podrobnosti se bodo pravočasno priobčile. Mariborske Ciril - Metodove podružnice so poslale za pretekli me-^cc v Ljubljano sledeče prispevke: (moška) narodni davek 13 K 75 v, nabiralnik v Narodnem domu 52 K in eni gospice Vlaste Vrtnik 3 K; (že-lezničarska) Članarina 72 K, nabiralnik v Narodnem domu 23 K in oni v Medenovi gostilni 10 K, skupaj 173 K 75 v. — Nabiralnik v Medenovi gostilni dobi 3. diplomo, nabiralnik v Narodnem domu (m. p.) pa Je presegel 2000 K. — Ženska podružnica je dobila novo pokroviteljico, živio! Iz Ruš pri Mariboru. V tiho dolino, severno od malega železniškega postajališča Fala, se je naselilo hrupno življenje. Štajerska dražba za proizvajanje elektrike, ki ima že elektrarni v Lebringu in Andritzu pri Gradcu, gradi ob Dravi novo velikansko centralo, ki bo dajala do MXm konjskih sil. Tok kodo speHaK čez hribe m doline v Lebring in Gradec; v tukajšnji okolici ga ne bodo oddaJaM. Kapital Je dala na razpolago neka švicarska tanka v Bazlju. Zato imajo pri gradnji taiste centrale prvo besedo tali Švicarji; inženirji so ra-zun nekaterih začetnikov sami Švicarji. Tekom dobrega leta se je cela dolina spremenila; ob Dravi Je vse polno barak, industrijskih železnic, dva velikanska bagernika, nove hiše za stanovanja inženirjev in za upravo; nastale so gostilne in trgovine, ki delaja vse z velikimi dobički. Pri delu je zaposlenih sedaj okel i 600 delavcev, nekaj domačinov, potem drugih Slovencev, Nemcev in Italijanov. Slednji opravljajo najtežja, ali najbolje plačana dela. Trezni so in varčni, zato ni dvoma, da bodo odnesli domu težke tisočake. Večinoma pa so delavci Slovenci. Ne delajo slabo, a svoj zaslužek večinoma zapi jejo. Ko dobe v soboto denar, pijejo in razsajajo potem do ponedeljka zjutraj. Ne vsi, pa jako mnogo naših ljudi je takih. Pozna se, da nimajo smisla za varčevanje z denarjem in s svojimi telesnimi silami. Tu se odpira onim, ki žele našemu ljudstvu boljše bodočnosti, velikansko polje delavnosti. Položili so pri gradnji 4 kezone in v njih so prodrli že do 7 m pod vodo. Šli bodo do 12 metrov in potem zgradili na tako globoki in trdni podlagi velikanski jez, ki bode silil doslej neposlušno Dravo, da bode služila ljudem in delala — tujemu kapitalu. Celo delo bo gotovo do leta 1917. To bo ena izmed največjih električnih central daleč na okoli. Sicer pa dobimo v kratkem še eno veliko električno centralo ob Dravi, nekaj nižje od naše vasi. blizu Kamni-ce. To zgradita mesti Gradec in Maribor skupno. Z delom bodo bržkone že pričeli na spomlad. Ta centrala bo pa dekaj manjša od falske in bode šla domačim potrebam na roko. Ni dvoma, da se bode s tem pospeševala industrijalizacija cele okolice. Koroško. Izročitev poslanca. Deželno sodišče v Celovcu zahteva izročitev socialnodemokratičnega poslanca tretjega volilnega okraja splošnega volilnega razreda (Beljak in okolica) Viljema Eicha, čevljarja v Beljaku in sicer zaradi kride. Ponesrečen vojak. Pred kratkem smo poročali, da sta zmrznili nekemu vojaku celovškega pešpolka št 17 pri vajah v Glinah pri Borovljah obe nogi. Vojaka so prepeljali v celovško bolnišnico. Stanje ponesrečenega vojaka je silno nevarno, mož bo izgubil bržkotne obe nogi. Kakšno odškodnino bo da'a vojaška uprava ponesrečencu. Še ni gotovo, gotovo pa je. da bo dobil če drugega ne lajno, s katero bo nabiral mite darove davkoplačevalcev. Drobne vesti. V pralnico in likal-nico trgovine Umlauft v Celovcu je vlomil neznan tat in odnesel iz predala za denar 100 K drobiža. — V gostilni Haidcr v celovški okolici je vlomil neznan tat v predalo gramofona in odnesel za približno 30 K drobiža, — Ogenj je hotel zanetiti v celovški kaznilnici neki Leo Wultsch, ki je zaprt zaradi tatvine. Znosil je na kup slamnice in rjuhe. Ogenj je pogasil njegov tovariš v celici, pri čemur ga je hotel VVultsch zadaviti. Med pretepom je prišel ječar, ki je nasilneža spravil v drugo popolnoma prazno celico. — Pri Sv. Štefanu pri Volšperku s+a napadla brata Ignac in Ludvik Greilach župana Schoberja, ker jima ni hotel dati podpore, ker sta sirovo in predrzno nastopala. Drata sta napadla župana, njegovo ženo in sina z noži. Med pretepom sta ranila župana precej nevarno, ženo polahko. Sin je poklical orožnike, ki so napadale^ aretirali. Dognalo se je. da sta brata Greilah silno nevarna in nasilna tatova in goljufa, katere že delj časa iščejo. — V Starem dvoru je ukradel neznan tat pri posestniku Knapiču uslužbenemu, Simonu Steinerju 73 K denarja in dve posojilni pismi za 3000 K. — O b n a -pol zasutem grobu na nekem pokopališču na Koroškem je govoril nagrobni govor sosed svojemu umrlemu sosedu, vrlemu prijatelju. Mož je govoril po domače jako lepo in je izvabil marsikako solzo na lice. Vrgel je končno lopatico prsti v grob svojega prijatelja in zaključil svoj govor sledeče: Tako prijatelji, pokopali smo ga, sedaj vas pa povabim v domačo gostilno, kjer dobimo mastno goveje meso in izvrstno prašičevo pečenko, katero zalijemo z dobrim vinom ali svežim pivom. Naj v miru počiva blagi mož! rPlBOrSM K razpustitvi Istrskega Da je istrski deželni zbor razpnščen, smo že poročali. Povedali smo tndi, da imajo na vesti razpust zbora nestrpni Italijanu ki ne poznajo mej v svojem šovinizmu in sovraštva napram Slovanom, Italijani sami so nam povedali, da Je vlada zavlačevala razpust toliko časa edino na ljubo mali laški veČini. Sedaj govore, da namerava vlada za-vleči volitve do mesece junija ali celo julija. Sedaj nastane vprašanje, zakaj vlada zopet odlaša z volitvami? Ali hoče napraviti vlada s tem zopet uslugo Italijanom, katere podpira posredno rimski kabinet, ali omalovažuje istrski problem ali pa stori to v nadi, da se v tem času doseže sporazum. V prvem slučaju dela vlada krivico, kot jo je delala z razpustom, katerega je odlašala po javnem priznanju Italijanov, Italijanom na ljubo, in sili zopet Slovane v nadaljni obupen boj. Če pa vlada omalovažuje istrski problem, greši sama proti sebi, ker za Avstrijo je ravno Istra silno važna postojanka na jugu in vlada sama bi morala skrbeti, da se razmere v Istri pošteno urede, kar bi bilo v prid deželi in vladi. Kar se pa tiče sporazuma je ta pod temi avspicija-mi nemogoč. Gotovo je, da nove volitve ne prineso v sestavi deželnega zbora nikake izdatne izpremembe. Tudi »Polaer Tagblatt« poudarja to zadnjo trditev, obenem pa priporoča sporaznrn pred volitvami. Lep nasvet je ta, toda na ta način, ki ga hoče uveljavil sedaj vlada, se ne da izpeljati. Ena rešitev je mogoča. In ta je, dajte Slovencem in Hrvatom, ki so močnejši v deželi tiste pravice ki jih kot taki pred vsakim forumom lahko in opravičeni zahtevajo. »Sokol« v Divači priredi 22. t. m. telovadbo in predpustno veselico z igro in plesom v prostorih br. staroste Ivana Obersnela. Na občnem zboru je bilo konstatirano, da je v treh mesecih število članov naraslo od 49 na 97. S članarino ni nihče zaostal, pač pa ima društvo lep inventar, nikakega dolga in še lepo vsoto denarja v blagajni. Društvenih blokov z listki po 10 v se je prodalo za 140 K. Polovico listkov je prodala sestra Mirni Suša. Živela! Občni zbor se je bratu starosti toplo zahvalil za brezplačno prepustitev telovadnice, ki bo po končanih popravilih odgovarjala vsem zahtevam, ker jih moremo staviti. Pegoudov impresarii v Trstu, 261etni slikar Kari Zitta iz Češke lipe, ki je priredil s pomočjo posebnega tržaškega odbora, polete Pegouda v Zavijah pri Trstu, je bil te dni aretiran. Odbor se je spri z njim, ker so baje vsled slabe kontrole kasirali prvi dan poleta samo 12.000 kron, drugi dan pa samo 9000 kron. Med prepirom je zagrozil Zitta dvema članoma odbora, da jih ustreli, če ga bodo tozadevno še nadlegovali. Zitta so po prvi preiskavi baje po posredovanju neke visoke osebe izpustili začasno na prosto. Atentat na postajenačelnika tržaškega drža nega ko'odvora. — Maščevanje odpuščenega delavca. V soboto zvečer je napadel neki neznanec na državnem kolodvoru v Trstu postajenačelnika inšpektorja Stullierja, ki je bil na peronu, kjer je čakal vlaka. Napadalec se je splazil skrivaj med dva železniška voza in je iz svojega skrivališča trikrat ustrelil na postajenačelnika. K sreči ni noben strel zadel cilja. Mož je nato pobegnil in se hotel skriti med množico tovornih voz na kolodvoru. Toda zasledovala, kt so skočili takoj za njim, so ga vjeli in izročili policiji. Dogmah so, da je napadalec 25 letni železniški delavec Viktor Tomašič. Napad je izvršil iz maščevanja, ker je bil odpuščen iz službe. Postajenačelnik trdi, da on ni v nikaki zvezi z odpustom napadalca. Vendar neka. — štirijezični uradni večati m napisi. Do sedaj so bili uradni pečati in napisi na eraričnih uradih v Istri ji v italijanskem in seveda v nemškem jeziku. Slovenskega in hrvaškega jezika erarični uradi niso hoteli priznati, dasi je ogromna večina prebivalstva slovenska in hrvatska. Groš ali zlat je bil seveda istoveljaven, če ga je prav prinesel Slovenec ali Hrvat. To je bilo za Slovence in Hrvate naravnost poniževalno. Pred nekaj tedni je šla vsled tega posebna deputacija Slovencev in Hrvatov k namestniku in ga prosila, da to zadevo pravično uredi in prizna javno tudi Slovencem in Hrvatom iste pravice kot jih imajo drugi davkoplačevalci. Namestnik, ki je trezen in zelo preudaren mož je uvide), da se v tem ožina res godi Slovencem in Hrvatom krivici in je kot pravi mož to uvide-vanje tudi udejstvil s tem, da je izdal ukaz, da imajo biti od sedaj naprej vsi uradni pečati in napisi na eraričnih uradih šmijeinični in sicer: nemški, italijanski, slovenski in hrvaški. Nekaterim nemškim in laškim šovinistom to seveda ni všeč in na tihem mrmrajo, toda pametnejša nasprotniki, so pač uvideli, da se je s tem zadostilo edino le pravici in da se je storilo nekaj, kar bi ie davno moralo bitu Zveza h vatskih kopališč ob AdriiI. Koncem meseca januarja se je ustanovila na ustanovnem zborovanju zastopnikov hrvatskih kopališč Bakar, Cerkvenica, Jablana, Kraljevica, Novi, Selce in Senj „Zveza hrvatskih kopališč ob Adriji". Kdor se zanima za kopališča in želi pojasnil ali podatkov naj se obrne na Štefana Čolnarja zve-zinega tajnika kopališke komisije v Novi. Predsednik zveze je grof Jurij Orsič. Dnevne vesti. + Državni zbor. Predsednik poslanske zbornice je imel z grofom Sturgkhom daljše posvetovanje, na katerem se je določilo, da se snide državni zbor dne 3. marca in da bo sesija trajala do 3. aprila. V tem zasedanju naj se rešijo predloge o hiš-nerazrednem in hišnonajenminrkem davku, predlogo o ustanovitvi italijanske pravne fakultete, lokalne in bosanske železnice in zakon o — novem velikanskem državnem posojilu. Poroča se ob enem, da hoče vlada državni zbor razpustiti, če bi hotel najetju posojil delati kake težave. + Blamaža poslanca Jarca. Ta nesrečni profesor J are je s svojo nerodnostjo in lahkomiselnostjo blami-ral sebe in vse Slovence in je slovensko stvar hudo oškodoval. Kar neumljivo je, kako more politik kaj takega storiti. Kaj ni Jarc prav nič pomislil, da se bodo dobili ljudje, ki si bodo ogledali od njega citirano knjigo? Saj na to je moral biti pripravljen, da bodo planili nanj koroški Nemci! Res se je celovški poslanec Dobernig v včerajšnji »Tages-pošti« oglasil in je Jarca prijel tako, da bo pomnil. Citiral mu je vse odstavke iz Ebnerjeve knjige, kjer se govori o Slovencih, in ž njimi dokazal, da je Jarc v deželnem zboru govoril neresnico. In ob sebi se razume, da bodo Nemci iz tega tudi v državnem z-boru kovali kapital in to velikansko nerodnost proti Slovencem izrabili do skrajnosti. Prav veseli in zadovoljni smo, da smo ravno mi prej kakor Dobernig prišli Jarčevi nerodnosti na sled, tako da vsaj na nas ne more nihče metat: očitanja, da smo kakorkoli sokrivi. »Slovenec« čuti dobro, kaj je storil profesor Jarc, a ga seveda nekako zagovarja in omiluje njegovo početje, ne pomisli pa, kako orožje je dal Jarc vladi in Nemcem v roko s tem, da je-z eklatantno lažjo nastopil. Ali je čuda, če bodo Nemci in vlada rekli: Koroški Slovenci nimajo nobenih vzrokov za pritožbe, ker poslanec Jarc v državnem zboru ni vedel nič drugega povedati, kakor — gorostasno neresnico. S takim sredstvom, kakor je je porabil poslanec Jarc, ne bomo nikoli nič dosegli, to nas mora tudi kompromitirati, da se taka politična nepoštenost še zagovarja. + Zakaj ni bilo shoda za koroške Slovence? Na to vprašanje odgovarjamo »Slovencu- prav na kratko: Zato ga ni bilo, ker naprednjaki nečejo imeti nobenega deleža pri tej sramotni biamaži, ki jo je provzročil Jarc s tem, da je v državnem zboru lagal. Naprednjaki so stranka honet-nlh in spodobnih ljudi in ne marajo nič skupnega imeti s takimi bedastimi zvijačami in lažmi, s kakršnimi je nastopil Jarc. + NI Jih bilo pri maši! Klerikalno glasilo se pritožuje, da ni bilo nobenega naprednega poslanca pri maši povodom otvoritve deželnega zbora. Nam se čudno zdi, da se klerikalno glasilo pritožuje, saj je po naši sodbi glavna stvar pri tej maši, da dobi mašnik zanjo 100 kron, ne paf kdo ji prisostvuje. Nam sicer ni znano, kateri poslanci so prisostvovali maši, a če nobenega naprednega ni bilo, nas to tudi nič ne preseneti. Najbrže so želeli, naj bi sv. Duh osredotočil svoje razsvetljenje na klerikalce, ki so tega tako krvavo potrebni, da nihče tako, saj kažejo vsa njihova dejanja, da nimajo v sebi niti iskrice krščanstva. -f Pri deželnem odboru bodo klerikalci vpeljali nekaj novega: odpravili bodo nemški tekst pri vabilih na deželnozborske seje, odpravili kurijo nemških veleposestnikov, v kateri voli 53 volilcev 10 poslancev, med tem ko nimajo tisoči delavcev nobenega poslanca, in odpravili bodo tudi vse nemško dopisovanje različnim občinam, deželnim odborom in ministrstvu, tudi pri vseh postavah, ki jih sklene deželni zbor, bodo preskrbeli, da ne bodo več sklenjene v nemškem jeziku. To se zgodi, čim da svoje privoljenje nemški »Volks-rat«. 4- Čuvajte se vohunov. Klerikalci bojkotirajo naprednjake z brezobzirno doslednostjo. Klerikalec ne da % nikdar naprednjaku zaslužka, pri klerikalen ne dobi naprednjak nikdar službe. Nasprotno pa silijo klerikalci vedno v naprednjake, naj iim dajo službe in zaslužke. No, mi se neče* mo nič vtikati v take zadeve, in stojimo na stališču, da naj vsak jemljt v službo kogar hoče. Toda na eno moramo že opozoriti: pred klerikalnimi ljudmi se je treba vedno varovati, kajti klerikalni ljudje so navadno pripravljeni za vsako izdajstvo, od kod pa poznajo klerikalci tako natančno najrazličnejše rodbinske in privatne stvari? Ker imajo toliko vohunov. Čuvajte se vohunov! -r Svoboda drugod in pri nas. Pod naslovom »Der ordensge-^chmuckte Jakobiner«- je objavila dunajska »Arbeiterzeitung izborno karikaturo ministra Mochenburgerja povodom njegovega odlikovanja z visokim redom. Hujše satire si skoro ni misliti. vArbeiter Zeitung seveda ni bila konfiscirana, pač pa je bil mi-noli teden konfisciran naš list zaradi več kakor skromne notice o odlikovanju tega ministra. K regulaciji učiteljskih plač. Mogoče, da doseže letos učiteljstvo vendarle izboljšanje svojih službenih ^rejemkov. Potreba je tu in denar udi. Će imajo v merodajnih krogih resno voljo, učiteljstvu pomagati in vzdigniti šolstvo v deželi, je vsak govor nemogoč. Regulacija učitelj-vkih plač bi morala biti glavna in nrva naloga sedanjega zasedanja deželnega zbora. Ce se to ne zgodi, bo zgubilo učiteljstvo obeh strank vse zaupanje v tiste, ki je njih sveta dolžnost, da vendarle že rešijo to pereče vprašanje, ki se ne da nič več odlagati. Dovoli je stradanja, dovolj trpljenja in dovoli solza je bilo že otrtih v učiteljskih družinah zaradi pomanjkanja kruha. V prvi seji deželnega zbora se je zastopnik vlade, eks-celenca baron S c h vv a r z krepko ravzel za izboljšanje učiteljskih plač. Hvala mu! In če bo vlada vstraiala na tem stališču, smo prepričani, da ^e bo regulacija tudi res in ugodno rešila. Tudi g. deželni glavar je v >vojem otvoritvenem govoru omenil, da bo treba preurediti šolski zakon tako, da bo pomagano ljudstvu in tistim, ki žive od šole in za šolo. No. pri sedanjih plačah ne more »od šole* nihče živeti, zato prosi učiteljevo izboljšanja svojega slabega zmotnega stanja. »Za šolo bo pa velo učiteljstvo !e tedaj, če bo toliko gmotno podprto, da mu ne bo treba stradati in prezebati, da se mit ne bo treba pehati za slučajnimi postranskimi zaslužki, da bo torej vse svoje moči lahko posvetilo šoli in cdinole šoli. Tako je in nič drugače, besede g. deželnega glavarja se nam zde tudi nekoliko dvoumne in res-o se bojimo, da bi se ne uveljavila zopet nova previdnosti kakršna se prakticira pri delitvi draginjskih doklad. ki je provzročiia med učiteljevom že toliko nesloge, prepirov, sovraštva m demoralizacije. Ta - previdnost- je ugledu učiteljskega stanu več škodovala, kakor vse druge neprilike in neugodnosti, ki se mora ž njimi boriti učiteljstvo. Pristranska regulacija bi bila delo proti šoli in ne za šolo. Zato prosimo deželno vlado, ki ima pri regulaciji lahko odločilno besedo, ker je država dala denar, da čuva interese šole in učitelj-stva ter zastavi svoj vpliv, da se bo izvršila regulacija pravično in enakomerno v prid vsemu učiteljstvu, naj pripada ta ali oni katerikoli politični stranki v deželi. Organizovano avstrijsko učiteljstvo zahteva take plače, kakršne imajo državni učitelji zadnjih štirih činovnih razredov. Kranjski deželni odbor ima pa baje a-le predlog. Temeljne plače se raz-dele v štiri razrede in sicer: 1600, 1900, 2300 in 2600 kron. Poleg tega oa še 10 triletnic po 80 kron. Vlada se pa poteza za tako-le ureditev: 1600, 2000, 2400 in 2800 kron in pa deset triletnic po 100 kron. Predlogi -o torej tu; Če je pa tu tudi volja od-'očilnih činiteljev. bomo videli še ta mesec. Velikanske volilne sleparije. Prav žal nam je, da nam prostor ne ciopušča priobčiti obširnejšega porodila o razkritjih, ki so se zdaj zgodila na Dunaju. Pokazalo se je. da so klerikalci uganjali pri volitvah velikanske in brezprimerne goljufije, take goljufije, da jih je v stanu storiti uno popolnoma zavržena stranka, sodnik, pred katerim bo bila ta azkritja storjena pod prisego, je rekel, da se mora človek za glavo prijeti vspričo takih lopovstev- Klerika-š;zem je pač organizirana korupcija in sleparija. -t- Ničesar mu niso storili. Grof Bobrinskij je zapustil ozemlje našega cesarstva, ničesar mu niso storili. Izdali so bili proti njemu svoj čas pač tiralico, ki ga doiži, da ie storil žarenje veličanstva in veleizdajstva in hujskanja za odpad od države in kdo ve, kaj še vse — a zdaj ga niso čisto nič nadlegovali, kaj še, da bi ga bili aretirali. Prav smešno je brati nemške liste. Da je bil prihod grofa Bobrinskega pravzaprav le velikanska provokacija, tega seveda ne taje, ker se to tajiti ne da, a zanimeve-ie je videti, s kakšnimi zvijačami se učejo nemški Usti okrog te stvari. Naposled je pa le in ostane samo to resnica: grofa Bobrinskega niso zaprli, ker imajo prevelik respekt pred Rusijo. + Avstrijski strah pred — Nemci! V dunajski korespondenci »Die Information čitamo ta-le izliv prestrašene avstrijske duše: »Kapitalisti, industrijci, trgovski potniki, kulturni in gospodarski inženirji, stavbeniki in graditelji se gneto v predsobah srbskih ministrov in vsi ti so skoraj brez izjeme Nemci iz trajna<. Nemški Drang nach Osten si morate sedaj enkrat pri nas pogledati!« je nam rekel te dni neki srbski parlamentarec, ki je po privatnih poslih prišel k nam v Avstrijo. In res, težnja Nemcev iz »rajna , da bi se vgnezdi-li v Srbiji in da bi se čim najbližje pririli k izvorim njenega novega blagostanja, je tako presenetljivo velika in naravnost sramotna za nas, ki se iidhajamo v nevarnosti, da se bomo morali umakniti docela praznih rok. Dočim še mi vedno mislimo, da moramo s srbsko mejo z nabito puško v rokah stražiti, nam Nemci iz rajna pred nosom okupirajo Srbijo U — Tako joče in tarna »Die Information ... ki notončno stoji v najintimnejših zvezah z merodajnimi avstrijskimi vladnimi krogi. Naši vladni činitelji torej pretakajo grenke solze, ker v Srbiji Nemci iz rajna izpodrivajo Avstrijce, kar jih pa čisto nič ne moti. da bi ne proglašali za veleizdajo, ako si hočejo na primer Slovenci preskrbeti v Srbiji košček belega kruha. Najpoučnejši zgled — razpust Slovanskega kluba! Zares — dunajska modrost je modrost čisto posebne vrste, ki razume pod imenom Avstrijec samo naše ljube sodržavljane nemške narodnosti! -f O vodiški Johanci piše tudi -Črkoven Vestnik?, glasilo bolgarskega sv. sinoda v Sofiji. Članek o Johanci nosi naslov ^Novija katoli-českija čudesa . V članku je popisano delovanje svete Johance , njene zveze z reškimi kapucini in s škofoma Jegličem in Stadlerjem ter orisano stremljenje katoliške duhovščine, da obdrži s takšnimi -čudeži* preprosto ljudstvo v svojih rokah in v svoji oblasti. Kakor se vidi, je vodi-Ška Johanca z njenimi pomagači — reškimi kapucini in s škofom Jegli-Jern > zaslovela že po vsem svetu. 4- Pravda ljubljanske občine zaradi dolenjskih železnic. V soboto se je vršila na Dunaju v drugi instanci obravnava o pravdi mestne občine ljubljanske proti dolenjski železnici zaradi delnic Razsodba bo izdana pismeno. -f Promocija. Dne 7. t. m. ie bil na češki univerzi v Pragi promoviran doktorjem prava g. Riko Fnx, Čestitamo! — „Kristalni zamašek". Danes smo začeli priobčevati prevod enega najbolj senzarijonalnih francoskih romanov „Kristalni zamašek", ki je doživel nešteto izdaj in je preložen na vse mogoče jezike. Ta roman je tako zanimiv, dejanje tako veleintere-santno in zabavno, da ni kmalu dobiti dela, ki bi se mogel s tem primerjati. Javno predavanje lfAkademije*'. V sredo, dne 11. februarja priredi „Akademija" javno pred vanje. Predava g. prof. dr. F r. IS e š i č o temi Če ho si o van i. (M e d s bojno razmerje Cehov in Slo ako v). Lokal: Mestni dom. Začett ob 8. zvečer. — Pogreb sodnega nad etnika gosp. Frana V išnikarja. ki se je vršil v soboto popoldne, je bil eden najlepših pogrebov, kar smo jih imeli v zadnjem času v Ljubljani. Pogrebni sprevod se je razvrstil pred hišo, kjer je pokojnik stanoval v zadniem času in sicer v Nunski ulici št. 17, in se je pomikal po Bleivveisovi cesti, mimo Narodnega doma do pošte, po Dunajski cesti, Sodni ulici in naprej na pokopališče pri Sv. Križu. Udeležba pogreba je pokazala, kako priljubljen jc bil rodoljubni mož povsod, kjer je deloval. Poleg sorodnikov, katerih lepo število je prišlo tudi iz njegovega rojstnega kraja, iz Brezovega pri Sv. Križu pri Litiji, so se udeležili pogreba tudi številni prijatelji njegovi iz Ribnice, kjer je služboval Višnikar 24 let. Iz Ribnice je prišel tudi Sokol z zastavo. Pred krsto in na krsti pokojnika je bilo številno vencev, med temi venci rodbinski. Sokola Ljubljane, Čitalnice. Mestne hranilnice ljubljanske in rodbinski venci rodbin dr. Ivan Tavčarjeve. Verbajsove in Plantanove. Pri pogrebu so bili zastopani med številnim občinstvom skoro vsi uradi ljubljanski Zastopani so bili klub slovenskih naprednih deželnozborskih poslancev, klub naprednih občinskih svetnikov mesta Ljubljane, deželna vlada, deželni odbor, razni deželni uradi, sodišče, davkarija, okr. glavarstva, razne šole, odvetniška in notarska zbornica, mestni magistrat, profesorsko društvo, Čitalnica, razna kulturna društva, Sokol Ljubljana z zastavo, naše vrlo narodno ženstvo in mnogo drugih. — Pogreb ie izvršil s strogo točnostjo in v najlepšem redu prvi slovenski pogrebni zavod Josip Turk. — Svarilo pred nakupom in prodajo vina od tvrdke Glacomo Bovi v Rivi na Južnem Tirolskem. V drug! polovici pretečnega meseca je neki Giacomo Bovi, vinski trgovec v Rivi, prodajal v Ljubljani in ljubljanski okolici dvoje sladkih vin pod imenom »Moscatello« in »Vino Santo di Ca-stel Toblinoc po 80 v, odnosno po 2 K 50 v liter, in sicer kot zajamčeno pristna vina. Dognalo se je pa uradno, da obe vrsti nista niti z vinom zmešani, marveč popolnoma umetno napravljeni pijači (Kunstwein). Zlasti takozvano A'ino Santo (sveto vino), je prav dobro ponarejeno, tako, da lahko vsakega prevari. Ker je prodaja takih, umetno napravljenih pijač, glasom novega vinskega zakona z dne 12. aprila 1907, državnega zakona št. 210, pod kaznijo prepovedana, in ker je proti prodajalcu Bovi ju v k ljub položitvi večje kavcije pri tukajšnjem deželnem sodišču (Bovi je bil namreč vsled te sleparije nekaj dni tu aretiran) uvedena sod-nijska preiskava, se opozarjajo vsi oni naročniki na Kranjskem, ki so naročli in dobili gori navedeno pijačo, bodisi v steklenicah ali v sodčkih, naj jih nikar več ne točijo, ter da takoj pismeno ali ustmeno sporočijo naravnost c. kr. kletarskemu nadzorniku Fr. Gombaču v Ljubljani množino dobljene in dosedaj prodane pijače ter eventualno s to naročbo združeno škodo. Pa tudi tozadevnih računov ni treba poravnati, čeravno bi mogoče Bovi to zahteval. Istotako se mu ne smejo te pijače vračati. V Domžaah je hišo št. 62. z vsemi pripadajočimi parcelami kupila od g. Kastelica gospa parija Zvokelj, veleposestnica iz Dolenj za 34.000 K. Gospa Žvokelj je tašča g. Flerina ml. iz Domžal. Letošnja zima je privedla iz severnih krajev mnogo gostov, katerih ni običajno vsako leto. Med živalstvom je revščina, ker nima hrane. Ob pa-robkih gozdov, krajev vasi in ob Krki je polno življenja. Nad Krko se vozijo jate rac in gosi. Lovci imajo lahko mnogo zabave. V nekaterih krajih lazijo dan na dan za divjimi gosmi in so nevzdržni za pečjo. Zdi se jim potreba kot lov na sloke. Od Otočke navzdol se ob Krki nahaja neka divja gos, ki je dobla že 21 strelov, pa še vedno jim kaže fige. Ta tem bolje vabi. Lovci so izvrstni, a ne znajo sami. kako čudna gos je, da ne pade. Ž njo imajo mnogo zabave in smeha. Sankaška tekma v Bohinju je včeraj proti pričakovanju nenavadno krasno uspela in prištevati jo je med najlepše športne prireditve te vrste na Kranjskem. Prvenstvo Bohinja si je priboril g. Janko Skale (Ljubljana) v času 1:25, 2, drugo mesto gosp. Ivan Logar (Bohinjska Bistrica) v času 1:29, 6 in tretje g. Anton Jelene (Tržič) v času l :30, 2. Tekmovalcev je bilo 8 in proga 1200 m dolg-ga. Glavna vožnja 1200 m: 15 tekmovalcev. Prvo darilo je dobil gospod Ivan Slavec (Jesenice) s časom 1:32, 2, drugo g. Janko K e I e c (Liubljana) s časom 1:33, 8 in tretje g. Josip Salberger (Tržič) s časom 1:35, 9. — Damska vožnja: 800 metrov; 12 tekmovalk. Prvo mesto si ie priborila g. Mici B 6 c h e (Trst) s časom 53, 8 sekund, drugo mesto g. Staša B e ž e k (Ljubljana) s časom 54. 9 in tretje g. Andreja Wo 1 f 1 i n g *Bled) s Časom 56, 2. Tekma Primorcev: 800 m; 26 tekmovalcev. Prvi je bil g. Edmund B e v c (Trst) s Časom 50. 8, drugo g. Giuro T o r n a r i (Gorica) s časom 52, 9 sekund. Tekma dvosedežnikov 1200 m: 10 parov tekmovalcev. Prvo mesto sta si priborila Bežek-Skale (Ljubljana) v času 1:28. 4. drugo K. M e n c i n -ger-Bernard (Jesenice) v času 1:31, 6 in tretje Ravnik-Pintar (Gorica) v času 1:32, 3. Tekma juni-orov: 1200 m; 23 tekmovalcev. Prvi ie bil Filip Bernard (Tržič) v času 1:31, 3, drugi g. Josip Vidmar (Tržič) v času 1:35. 1 in tretji g. Juri R a v n i k (Bohinjska Bistrica) v času 1:35, 2. Natančnejše poročilo sledi. Kinematograf „Ideal". Visokost ineognito, krasna veseloigra Nordisk film Co. v dveh dejanjih dosegla je včeraj pri prvi uprizoritvi sijajen uspeh. Smeha je bilo brez konca. Tudi drama v treh delih .Krotilec levov* je prvovrstna in dopada vsestransko. — V torek 10. t. m. do petka 13. veleza-nimivi posnetki iz krvavih, uničujočih in strašnih bojev med Grki in Botgari „S fotografičnim aparatom na bojišču" 1 Predstave se vršijo vsaki dan ob 3., 4., 5., 6., 7., 8., in 9. Ta serija vsebuje naravne slike, ki so dosedaj edine te vrste in so dosegle rekord kinematografskih proizvodov. Mraz je včeraj popolnoma popustil in smo imeli prav prijetno vreme, zaradi tega je pa poletelo mestno občinstvo v razne bližnje in oddaljenejše kraje. Izletniki pripovedujejo splošno, da je po Gorenjskem rnno-so tooiejše, kakor v Ljubljani Iz Šmarne gore so nekateri že prinesli teloh, kar nam daje pač upanje, da smo najhujšega mraza letos menda vendar že rešeni. Nesreči. Včeraj si je pri sankanju zlomila desno nogo gdčna. Ana Meh-lova. — V soboto popoldne je pa na dvorišču na Dunajski cesti št. 64 hlapec Mihael Kraljic spodrsnil ter si pri padcu prebil pod levim kolenom kost. Oba so prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnico. Nezgodi. Ko je tesar Matija Va-lentinčič te dni podiral pri cerkvi sv. Jožefa nek oder, mu je padel za vrat tram ter ga podrl na tla. Valentinčič je dobil na glavi in desni roki znatne poškodbe. — Na Južni železnici je šel sprevodnik Franc Gnezda iz železniške delavnice po stopnjicah, kjer mu je spodrsnilo, da je padel ter si izpahnil desno nogo. Narodna obramba. Družbi sv. Cirila in Metoda je noslal g. dr. Ant. Švigelj, odvetnik v Ljubljani 5 K iz kazenske poravnave Teliovnik in Bernik ca. Zdežar. — C. M. podružnica v Nabrežini je poslala iz nabiralnikov in sicer pri Rusbahu 20 K 21 v, pri Nemcu 15 K 22 v, pri Cahariji 3 K 24 v, skupaj X K 67 v. Ga. Amalija Ogrizek na Trojanah je poslala 15 K 80 v, katere je nabrala pošiljateljica in gdč. Cika Konšekova v veseli družbi v narodni gostilni Konšekovi. Krepkim poslanim narodnim pozdravom potencirane odzdrave in zahvale! — Gdč. Min-ka Zupančič v Višnji gori je poslala 6 K 14 v, katere je nabrala na pred-pustni veselici dne 1, t. m. pri Ka-menčanu. Povodom smrti ustanovitelja trgovske tvrdke g. Jos. Brussa izročila je tvrdka Anton Krisper v Ljubljani po svojem poslovodji g. Josipu Platner, mesto venca 20 K, dar družbi sv. Cirila in Metoda. G. P. Keržič v Postojni je nakazal 7 K, katere so darovali Postojnčani povodom Pegoudovega poleta v Trstu. Ob zaključku »Pipčarskega kluba« dne 1. t. m. nabralo se je 7 K 32 v v Škofljici, vsoto je poslala gdč. Vida Ogo-relec. Društvena naznanila. Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani priredi v soboto, 14. februarja v veliki dvorani Narodnega doma plesni venček. Vstop tudi brez vabila dovoljen. Toaleta promenadna. Sokolska župa Ljubljana I. Župni občni zbor se vrši v nedeljo, dne 15. t. m. ob pol 4. popoldne v društvenih prostorih Sokola 1. Trg Tabor. Napredno politično in gospodarsko društvo za I. mestni (Poljanski) okraj ima svoj občni zbor v četrtek, 12. februarja ob 7. zvečer v gostilni g. Kozaka (pri Štraiselnu), Poljanska cesta št. 21. Odbor vabi vse člane, da se občnega zbora zanesljivo udeleže. Kovinarska zadruga je imela v soboto zvečer v restavraciji pri Kavčiču, Privoz 4 prijateljski sestanek, namenjen poglobitvi medsebojnih stikov in ustvaritvi dobrih odnošajev napram drugim sorodnim obrtim. Udeležba bi bila lahko mnogo večja ter bi bila prišla potem lahko na razgovor razna strokovna vprašanja. Sestanka se je udeležil tudi deželni poslanec g. inženir pl. Šukije. Klub slovenskih kolesarjev »Hi— ria« v Ljubljani je imel včeraj svoj prvi redni občni zbor v restavracijskih prostorih restavracije g. Gorše-ta pri »Novem svetu«. Zborovanje, ki je bilo dobro obiskano, kar kaže, da se slovenski kolesarji vrlo zanimajo za svoj klub, je vodil predsednik kluba g. Davorin Stopar. V kratkem pozdravnem nagovoru je orisal predsednik v kratki sliki delovanje kluba o katerem je poročal pozneje podrobneje tajnik kluba. Izrekel je javno posebno zahvalo za izredne zasluge, ki so si jih pridobili za klub tvrdki Goreč v Ljubljani, ki je pristopila h klubu kot prvi ustanovni član in sploh vedno šla klubu na roke, tajniku g. Kramarju, tvrdkama Ča-mernik in Jax v Ljubljani in g. dr. Demšarju. Iz tajniškega poročila, poročevalec g. Kramar posnamemo, da je štel klub v letu približno 65 rednih, dalje po enega ustanovnega in podpornega člana. Klub je priredil tri izlete in sicer na Vrhniko, na Bled in v Kamnik in prvo kolesarsko dirko Ljubljana, odnosno Vič-Logatec in nazaj. Ta dirka je prav dobro uspela. Kot prvi so se odlikovali gg. Rebolj, Ogrin, Šega in Stopar. V celem se je udeležilo dirke, ki se je vršila dne 14. septembra 17 dirkačev. Klub jc bil v stiku tudi z drugimi koles, društvi in se je udeležil po gg. Ogrinu in Rebotju tudi dirke, ki jo je priredilo slovensko kolesarsko društvo »Balkan« v Trstu za jugoslovansko pr-ventsvo v Avstriji. Klubova dirkača sta dosegla na dirki lepe uspehe in sta dobila častne diplome. Blagajnikovo poročilo, poročevalec g. Fr. Stopar izkazuje 822 kron 46 v dohodkov in 563 kron 22 v izdatkov, torej 259 kron 24 v prebitka. Klubovo premoženje znaša s prebitkom, inventarjem in terjatvami skupno 811 kron 24 v. Na predlog pregledovalca računov g. Delacorde so podelili zborovalci blagajniku, odnosno celemu odboru absolutorij. Pri volitvi v odbor so bili voljeni z vsklikom za predsednika g. Davorin Stopar, za podpredsednika g. Joso Goreč, za odbornike gg. Kramar Jos., Stopar Fran, P o t o k a r Adolf, Delacorda Ivan in Šimenc Jakob. Za namestnika gg. K r a p e š Milko in Ogrin Franc; za reditelja gg. Škoda Jože in Nosan Fran in za pregledovalca računov gg. P a -k i ž Iv. in M a c h e r Gašper. Po volitvi se je razvila živahna debata o internih zadevah in o raznih važnih predlogih v prid klubu in slovenskim kolesarjem, kakor glede prehoda v Italijo, glede proste poti za kolesarje na levem hodniku Dunajske ceste zunaj mesta in obnovitve tozadevnih napisnih desk, katere je odstranila bržkotne zlobna roka in druge za kolesarje važne zadeve, katere klub posameznikom vedno rad pojasni. Zborovanje je zaključil predsednik s splošnim pozivom na člane in na vse slovenske kolesarje, da se združijo k močni organizaciji, pri kateri bo imel vsak kolesar izdatno zaslombo. Iz Šiške. :>Vodnikove besede c so prirejale Čitalnice širom slovenske zemlje od 1. 1863. dalje vsako leto. Izrednosvečano je častila ljubljanska Čitalnica ob Svečnici V. Vodnika z besedo in sijajnim plosom. Zadnja desetletja vzdržuje Vodnikovo slavlje le še Sp. Šiška, da pri tej priliki pri naraščaju poživlja spomin na ožjega rojaka, prvaka Balentina. Zvesta tej nalogi priredila je Čitalnica tudi včeraj (8. t. m.) pri »Kankertu^ namena in imena vredno veselico. Na odru — okrašenim z ovenčano podobo V. Vodnika in društveno zastavo — je zbran številni pevski zbor pod vodstvom požrtvovalnega g. Petriča, ko nastopi g. Tavčar, da govori svoj deviški prolog. Nalogo je izvršil čez pričakovanje dobro. Bil je to dekla-matoričen, z mladeniškim čutom in pogođenim patozom prednašana povest o časih — pred 100 leti — ko ie Napoleon ustvaril Ilirijo, z njo v Slovencih obudil narodno zavest; ko ie navdušil Valentina Vodnika tako, da mu je radost vskipela v rodoljubni spev: »Ilirija oživljena,«, zaradi katere je bil prej zasluženi šolnik preganjan, sramotno odstavljen in beraško upokojen. Povest o Vodniku je treba zopet in zopet ponavljati, da se ne zabijo njegova dela in zasluge, vrline in goreče rodoljubje; da se ne pozabi njegovo trpljenje ravno in edino zaradi svoje plamteče ljubezni svojega naroda. V Valentinu Vodniku je vspodobliena zgodovina Slovencev, Tej prvi točki sledila je G. Ipavčeva »Ilirija oživljena«. Pesem ie bila srečno odbrana, ker je vtisk slavnostnega govora še poglobila. Gdč. M. Škarjevčeva je prevzela težko nalogo, deklamacijo S. Gregorčičevega speva: »Naš čolnič otmimo«. Spev je zelo obširen ter nudi toliko slik. da sme biti oni, ki ta čolnič, vkljub nevarnostim, srečno otme, zadovoljen. Gdč. Minka je bila z pohvalnim aplavzom primorana se zopet vrniti na oder. To priznanje naj nadarjeno cvetočo mladenko spodbuja k nadalj-nemu napredovanju v umetnosti de-klamovanja. Pevski zbor zapel je programne točke: »Slovanski svet , »Slovenec sem« in Zirovnikov »Venec narodnih pesmi-, ki je tako ugajal, da so ga morali gg. pevci vsaj deloma ponavljati. Pred besedo in po isti je pohvalno sviral društveni tamburaški klub pod vstrajnim vodstvom g. Keržiča. Živahen ples je zaključil 36. Vodnikovo veselico v Sp. Šiški v popolnem zadovoljstvu društvenikov in gostov. K dobremu razpoloženju je pripomogla tudi točna in skrbna postrežba sedajne gostilni-čarke. Sokol v Novem mestu priredi v soboto, dne 14. svečana t, I. v tukajš-nem Narodnem domu »Ljudski ples«. Svira novi društveni orkester iz Ljubljane. Vstopnina za člane in njih rodbine 80 v za osebo, za nečlane po 1 K 20 v za osebo. Sokoli v kroju so prosti vstopnine. Podružnica Boh. Bistrica »Zveze jugoslovanskih železničarjev« priredi v nedeljo, dne 15. svečana v prostorih Grand hotela »Triglav« veliko veselico s koncertom, šaljivimi prizori in plesom ob pogrnjenih mizah. Cene jedi in pijače kot drugod. Narodna noša dobrodošla. Sokol v Senožečah priredi v nedeljo, dne 15. t. m. ob 8. zvečer v restavraciji g. Iv. Mlakarja I. Sokolski ples, spojen z bogatim srečolovom in raznim drugim zabavnim sporedom. Pri plesu svira oddelek godbe- nega društva iz Postojne. Prebitek veselice je namenjen za nakup manjkajočega telovadnega orodja in drugih potrebščin, radi česar opozarjamo in vabimo že danes cenj. občinstvo in bratska društva iz okolice na to prireditev. PPOSVBti. Deseti brat. Včerajšni večer jc fcopet pokazal, kaj je našemu narodu Jurčič. On jc znal poiskati med ljudstvom prave snovi, katerih moč in zanimivost vse do danes ni oslabela in obledela. Navduševale so naše očete in dandanes še vedno mikajo njihove sinove in hčere. Takšnega obiska, kakršen je bil včeraj, letošnja drama še ni doživela. Parter je bil do malega zaseden, balkon in galerija tudi in celo lož ni bilo toliko praznih kakor po navadi. Po odru se je gibal deseti brat. planil s svojo romantiko med dejanje zdaj z desne in zdaj z leve in se smejal nenadoma izza tihega grma. pa zopet izginil, kakor bi ga odnesla sapa. Igral ga je g. Skrbin-šek. Danilova najboljša vloga je zapiti graščakov brat Dolef. Postaren človek, zanemarjen na zunaj, ki pije in pije in se spominja veselih dijaških let s pivsko sentimentalnostjo, trajajočo eno ali dve minuti in nemudoma spet tonečo v veselju ali zaspanosti. G. Danilo igra tega simpatičnega človeka, ki mu žubore po glavi stare, klasične besede kakor odmevi neke lepše in sijajne dobe, s tako realisti-ko. da človek ne vidi pred sabo igralca, temveč Dolfa samega. Gospod Povhe se ie potrudil s Kr javi jem, kolikor ie mogel. On je vesten igralec, ki ne zanemarja znanja vlog, vendar sodi njegova komika bolj v stilizirane burke, kakor v »Desetega brata . Tu nam ie nudil g. \ crovšek vse kaj drugega. Nekoliko trd v kretnjah, v besedah pa silno sladak ljubimec je bil g. Drenovec kot Kvas. Gdč. Gjor-gjevičeva je bila lična in ljubezniva Vaniea. Omeniti treba še g. Juvana, ki je na odru živ in siguren, gospo Bukškovo. g. Pečka itd., ki so vsi pomogli igri k dobremu uspehu. Gosp. štamcar je bil toli prijazen, da je zapel kot gost vložko o starem pivsken bratcu. Ljubka ie bila tudi Krivčeva rr.mica. P. Razne stvari. * Ponesrečen zrakoplovec. Pri V. anne na Vestralskem je padel iz znatne višine /rakopiovec Blank. Polnil so mrtvega izpod razbitega m roja. Vzrok padca ni znan. Železniška nesreča. Iz Londona poročajo, da sta trčila pri Netten-gn dva osebna v laka. ker sta prezria stroje- in vlakovodja zaradi goste ic^Ie distančne signale. Škoda ie ogromna, vsi ootniki so težko ali lahko ranjeni. Med potniki je bil tudi znani prijatelj nemškega cesarja lord ! ondsale. Mednarodna konterenca za znanstveno raztskavanje Sredozemskega morja ima letošnjo zadnjo sejo v Rimu v Grand hotelu i>od predsedstvom kneza Monakovskega. i ^legate konference je sprejel tudi kralj v posebni avdijenci. Prihodnja konterenca sc vrši leta 191.s na Španskem. Stavka eksportnih akademikov na Dunaju še vedno nadaljuje- Na zadnjem sestanku so sklenili dijaki, da ne bodo ovirali kolokvijev, ki se rfe 16. t. m. Glede nadaljnega postopanja povodom otvoritve novega semestra bo določal posebni shod. ki :-ra bodo sklicali v to svrhe stavkujo-či diiaki. * Eksplozije. V Agiate je eksplodiral parni kotel v tovarni za barvanje sukna. Izmed fO delavcev sta biki dva na mestu mrtva, 9 delavcev je težko in 20 lahko ranjenih. — V Novem Jorku W eksplodiral v neki tovarni bencin. 6 delavcev je popolnoma zgorelo, nad 20 delavcev je težko ranjenih. Eksplozija se jc pripetila vsled neprevidnosti. Požar v železniškem predoru. — Maščevanje roparjev. Iz Juareca poročalo v Novi .lork. da so zanetili člani znane romarske družbe Castilio ogenj v predoru Cumbre. En vlak, ki je prpcijitl v predor, je popolnoma zgorel. Na vlaku so bili samo železniški uslužbenci. Predor so za-stiazili vojaki, ki imajo rralog, da ustrele na prvi poziv vsakega, ki se m-ibliža predoru, nc da bi se javil in legitimiral pri straži. * Austro-Americana. Trst. Odhod parnikov: parnik Oceania* 11. 'tbruarja v Novi Jork; parnik >Soiia Hohenberg 11. rebruaria v Patras, Almeria, Las Palmas. Rk) de Janei-ro, Santos, Montevideo in Buenos Aires: parnik ^Kaiser Pranz .loseph L« dne 14. februarja v Novi Jork; parnik »Francesca< 18. februarja v Patras, Almeria. Las Palmas, Rio de .laneiro, Stantos, Montevideo in Bu-cnos-Aires; parnik »Belvedere« Ifci iebniarja v Novi Jork. * Dunajski tmpm naal Or. Wafe- klrcnner je vložil proti odpuščenemu magistralnemu uradniku na Dunaju kazensko ovadbo, ker je obdolžil uradnik na nekem shodu župana, da je kriv volilne sleparije. Obenem ie pa tudi na to vložil magistratni ravnatelj dunajski Appel kazensko ovadbo proti vratarja plinarne Gu-thu, ker je ta priznal, da so magistratni uradniki m tudi on zakrivili razne volilne sleparije. ' Zločin verskega blazneža. V Statfeldu na Brandcnburškem je umoril ponoči v verski blaznosti trgovec Herman Engel svojo ženo, 15-letnega sina in 13letno hčerko. Pobil jih je s težkim železnim drogom. Nato je težko ranil z nožem najmlajšega sina, poklical rešilno društvo in zaklal samega sebe. Najmlajšega sina bodo rešili. Engel je pripadal neki prav pobožni verski sekti in je sam poučeval veronauk. * Strahovi. V Zemunu je aretirala policija osem oseb, ki so na sumu, da so srbski vohuni. Aretirali so tri srbske podanike, tri avstrijske Srbe in dve avtsrijski Srbkinji. Areti-rance so izročili vojaški oblasti, ki vodi preiskavo v svojem delokrogu. Pravijo, da bodo aretirali v kratkem se več Srbov in da so odkrili veliko in zelo nevarno srbsko vohunsko družbo, ki dela v prid Srbiji. — Policija v Zemunu je našla ob obrežju Donave 7 škateij dinamita, katerega so poslali bržkotne Srbi Avstriji. Dinamit je izročila policija avstrijskim vojaškim oblastem v Zemunu. Sumijo, da so škatlje nastavili Srbi, ki so prišli preko zamrznjene Donave na avstrijsko obrežje in se zopet po isti poti vrnili. Ameriške vesti, šolska oblast v Cincinnatiju je sklenila, da zviša učiteljicam plače in jim podeli iste pravice kot jih imajo učitelji. — V Clevelandu se je ustrelil japonski dijak Masutssi, ker se na neben način ni mogel naučiti angleškega jezika. — V Chikagu je veliko slovenskih delavcev in delavk brez dela. V eni tovarni za slamnike je 42 Slovenk. Vsled slabe plače so pričele slamni-karice razen petih stavkati. Stavka še ni končana. Pridružile so se jim tudi delavke drugih narodnosti. — l mri je v Etna Slovenec Fr. Dragi-na. Bil je že 12 let v Ameriki in zapušča vdovo in 5 otrok. — V Vallev-iu je umrl 61 letni Franc Trampuš, doma iz Medvod na Gorenjskem. Mož je bil 14 let v Ameriki. — V Steeltonu pa je umrl 31 letni Anton Paik, doma iz Gabrja na Dolenjskem. Y Ameriki zapušča soprogo in tri otroke. * Sramotna statistika. V „Beri. Tagbl." je citati: Od 1. januarja 1913. do 1. januarja 1914. sem zbiral podatke o trpinčenju otrok. To se pravi: zbiral sem pore čila o sodnih obravnavah zaradi trpinčenja otrok. Nabral sem celo knjigo. In če sedaj berem ta hladna, grozna poročila, ne vem nič več o materinih očeh, ki se v sreči utrudijo bedeč ob malih posteljah. Vse vesele barve iz otroškega življenja so izginile. V letu 1913. je bilo v Nemčiji trpinčenih 10.546 otrok. Toliko slučajev je pršlo na dan, je prišlo pred sodišče. Ko iko jih je pa še, ki niso prišla pred odišče. In kakšna orodja so igrala >ri teh 10.546 mučenikih hudodelska vlogo: goreče svetilke, kladiva, podkovani čevlji, železni lonci, igle, škarje knjige, jermena in sekire. 10.546 otrok je krvavelo iz neštetih ran. Kako se reži ta številka. Peklenska bolest diha iz nje. V duhu jih vidim teh 10.546 otrok v procesiji: dolga je 20 milj in traja štiri ure. — To je pač strašna slika, ki nam predočuje vso nemško surovost. Italijanu, ki je surov z živalmi, se to vedno očita Nemec pa je surov in neusmiljen z lastnimi otroci. 10.546 sodnih slučajev v enem letu zaradi nečloveškega trpinčenja otrok — to je zverinsko. Telefonska in brzojam poročila. Štajerski deželni zbor. Gradec, 9. februarja. Sedaj je gotovo, da se sestane štajerski deželni zbor v torek, 17. t. m. h kratkemu zasedanju, ki bo trajalo do konca februarja, da resi proračunski provizorij, sklepa o resolucijah glede lokal-noželezniškega programa ministrstva, dovoli nekatere subvencije in uredi manjše gospodarske zadeve. Vprašanje zvišanja učiteljskih plač ne bo prišlo v razpravo. Deželni odbor le danes sklenil realizirati od deželnega zbora sklenjeno posojilo 10 milijonov kron pri Štajerski eskomptnl banki in češki banki Union po knrzu 9228 in po 4 7/ k Skupni ministrski svet Budimpešta, 9. februarja. Dne 28. t. m. se vrši skupna ministrska konferenca, ki bo pripravila gradivo za prihodnje delegacije, ki se sestanefo šele po Veliki noči, najbrže 15. ali 16. aprila v Budimpešti. Danak 9 ferbuarja. Cesar je včeraj sprejel v dolgi avdijenci ministrskega predsednika grofa Stiirgkha, ki mu je poročal o političnem položaju. Češka obstmkciia v državnem zboru. Praga, 9. februarja. Glasilo češkega konservativnega veleposestva M las Naroda« se izreka odločno proti obstrukciji čeških agrarcev v poslanski zbornici. List je mnenja, da obstrukcijska taktika češki politiki samo škoduje. Češko - nemška spravna pogajanja. Praga, 9. februarija. V soboto so se vršila tu pogajanja Čeških narodnih socijalcev. Kljub protiagitaciji radikalnega krila se bodo udeležili na-rodno-socijalni poslanci češko-nem-ških spravnih pogajanj. Gališka volilna reforma. Lvov, 9. februarja. Za danes dopoldne je bil sklican ukrajinski de-želnozborski klub. Nekaj radikalnih ukrajinskih poslancev hoče odložiti svoje mandate zaradi popustljivosti predsedstva kluba, vendar je gotovo, da bo večina zadovoljna s sklepi predsedstva. Prihodnja seja gališke-ga deželnega zbora bo v četrtek. Konferenca dalmatinskih škofov. Zader, 9. februarja. V petek in soboto je zborovala tu konferenca dalmatinskih škofov, ki se je bavila tudi z vprašanjem slovanskega bogoslužja ter sklenila poslati tozadevno natančno poročilo na Vatikan. Szent Istvan. Reka, 9. februarja. Remorkerji vojne mornarice bodo spravili te dni novi dreadnought Szent Istvan v Pulj, kjer pride v dok, da ga preiščejo, če ni trpel vsled spuščanja v morje. Ogrski državni zbor. Budimpešta, 9. februarja. Upravni odsek državnega zbora je sprejel zakonski načrt glede razdelitve volilnih okrožij v splošnem in v detajlih. Budimpešta, 9. februarja. Ogrski državni zbor bo razpravljal 20. t. m. o interpelaciji glede pogajanj grofa Tisze l Romuni. Grof Tisza je včeraj izjavil, da je tozadevno izrekel že zadnjo besedo. Iz te izjave se sklepa, da stoje pogajanja sila neugodno. Koze v Budimpešti. Budimpešta, 9. februarja. Minister Gilanvi je zbolel za kozami, isto-tako tudi 5 poslancev. Koze nastopajo v Budimpešti epidemično. Afera ruskega naučnega ministra. Petrograd, 9. februarja. Afera ruskega naučnega ministra Kasa, ki je zapleten v ljubavno razmerje z ženo člana državnega sveta Denisa, je imela žalostne posledice. Oba Denisova sina, ki sta zasačila svojo mater v tete a tčte z ministrom, sta sklenila vzeti si življenje. Napisala sta proti ministru obdoižilna pisma na vse državne urade in mlajši sin se je že ustrelil. Starejšega je obvaroval oče pred samomorom ter ga da policijsko nadzorovati. Švedska. Stockholm, 9. februarja. Povodom manifestacije kmetov in kraljevega govora pred kmečkimi delegati so sklicali socijalni demokrati protestno zborovanje, ki je sprejelo resolucijo, ki se neha z besedami: Nobeden nad, nobeden poleg ljudskega zastopstva. Mehika. Berolin. 9. februarja. Lokalan-zeiger poroča iz Nevv Yorka: V Mehiki vlada veliko razburjenje. Vladno palačo je zasedlo 2000 vojakov. Na strehah sosednih poslopij so postavljene strojne puške. Baje bo prišlo do odločilnih bojev. Feliks Diaz hoče baje provzročiti vojaško revolto proti Huerti. New York, 9. februarja. V mestu Mehiki je izbruhnila prava revolta, V Sant J agu so se uprli ujetniki, v Tam-picu se vrše boji. Vstaške čete so zažgale v nekem predoru tovorni vlak in spustili potem v predor polno zaseden osebni vlak. Vstaški vodja general Villa se je proglasil na severu Mehike za predsednika. Portugalska. Lizbona, o. januarja. Senatorji in poslanci unije so sklenili s skrajnimi sredstvi pobijati kabinet Machado. Angleški dementlji. London, 9. februarja. »Reuterjev urad dementira vesti, da bi se hotel prestolonaslednik princ Wels zaročiti z grško princeso Heleno. London, 9. februarja. Vesti, da namerava angleška raljevska dvojica po pose t u v Parizu obiskati tudi avstrijski in ruski dvor, se uradno de-mentirajo. Albanfla. Rim, 9. februarja- Nepotrjene vesti pravijo, da sta Avstro-Ogrska in Italija pripravljeni dati princu Wiedu 10 milijonov predujma na posojilo, če odpotuje takoj v Drač. Knez Viljem I. bo obiskal prihodnje dni Dunaj in Rim ter bo dospel v Drač na pustni torek. BeroHn, 9. februarja. Princ NVied je snoči odpotoval v Rim, kjer ostane dva dni, nato pride na Dunaj in se vrne okrog 15. t. m. v Postdam, kjer bo sprejel albansko deputacijo. Princ NVied je sporočil veleposlanikom, da sprejme kandidaturo za albanski prestol. Njegova oficijozna izjava se sporoči veleposlanikom v Londonu in se njegova kandidatura tudi v Londonu oficijozno razglasi. Takoj nato se odpelje princ Wied čez Dunaj in Trst v Drač, kjer se baje vrše že velike priprave za njegov sprejem in prihod. Berolin, 9. februarja. Princ Wied ie dobil oficijozno obvestilo, da sta Avstrija in Italija pripravljeni dati 10 milijonov. Princ Wied pride v Drač najkasneje koncem februarja. Srbija in Grška. Atene, 9. februarja. Srbska in grška vlada sta se sporazumeli, da naj posebna mešana komisija uredi še nerešena gospodarska vprašanja med obema državama, zlasti vpra-šame posebnih privilegijev za srbsko trgovino v Solunu na ta način, da se določi za srbsko blago posebno carinsko okrožje. Bolgarska. Belgrad, 9. februarja. Bolgarski posianik Čaprašikov je dospel včeraj sem. Sofija, 9. februarja. »Večerna Pošta^ piše, da je svoječasno zavzetje Sofije po Romunih preprečil samo avstrijski cesar, ki da je poslal romunskemu kralju posebno brzojavko, da naj odneha . Bolgarska in Turčija. Carigrad, 9. februarja. Vojni minister Enver paša je dospel včeraj v Odrin, kjer sc sestane z bolgarskim ministrskim predsednikom Radosla-vovom. Grška in Turčija. Atene, 9. februarja. Uradno se zatrjuje, da ie turški poslanik Galib beg izjavil, da Turčija za nobeno ceno ne pusti Grški otokov Kios in Mi-tilene. Če bi hoteli oba otoka kljub temu dati Grški, se bo začelo trpinčenje Grkov v Mali Aziji. V Atenah je napravila ta izjava sila neprijeten ^'tisk in izzvala veliko razburjenje. Darila. Gospodarstvo. Pol milijarde ogrskega državnega posojila. Pri banki Rothschild na Dunaju so se vršila v soboto zaključna pogajanja s konsorcijem za ogrsko pogajanja s konsorcijem za ogrsko državno posojilo. O tej konferenci je bil izdan sledeči komunike: Pogajanja med ogrskim finančnim ministrom dr. Teleszkvjem in Rothschildovim konsorcijem so končana. Izda se 4r/iCc posojilo v znesku 500 milijonov kron. ki se amortizira v 60 letih in ima stalni kurz napram tujim valutam. Konsorcij prevzame od tega posojila 375 milijonov fiksno in 125 milijonov v opcijo. Od tega dohodka se porabi 125 milijonov kron za izmeno 1. julija t. 1. in 1- januarja 1915 zapadlih 4\> ■/.< ogrskih državnih za-dolžnic, ostanek se porabi po večini v opcijske svrhe. Z ozirom na to in da se ugodi smeri denarnega trga, je izbral ogrski finančni minister to pot obliko amortizacijskega posojila. Odplačevanje se bo vršilo potom enakih polletnih annuitet, začenši od šestega leta iu ne bo mogoče posojila tekom prvih 10 let, torej do 1. marca 1925 odpovedati. Londonska banka N. M. Rothschild in sin je prevzela že v naprej od konsorcija proti fiksnem računu 3 milijone funtov z odgovarjajočo nadaljno opcijo ter bo izvedla v Londonu javno subskrip-cijo. Ostali znesek 400 milijonov kron se razpoloži 24. februarja t. 1. v Avstro - Ogrski, Nemčiji, Holand-ski, Belgiji in Švici v subskripcijo. Prvič po dolgih letih se bo torej udeležil zopet londonski denarni trg sub-skripcije ogrskega državnega posojila. — Na deželni gospodinjski šoli na Vrhniki se prične v ponedeljek, dne 30. marca t. I. celoletni gospodinjski tečaj za gojenke iz vrhniškega in sosednjih okrajev. Tečaj se vrši tako, da prihajajo gojenke v poletnem času po dva, v zimskem času po tri dni vsak teden z doma v šolo. Poučujejo se gojenke v kuhanju, šivanju, pranju, likanju, vzgoji, živinoreji in mlekarstvu, vrtnarstvu, gospodinjskem računstvu itd. Pouk je brezplačen. Oojenke plačujejo le za hrano vsak dan, kadar so v šoli, 60 vinarjev. Prošnje za sprejem je vlagati, opremljene z zadnjim šolskim spričevalom najkasneje do 15. avgusta t. I. na vodstvo deželne gospodinjske šole na Vrhniki. Podpornemu društvu za slovenske visokošolee na Dunaju so v Času od 10. januarja do 3. februarja 1914 darovali: 120 K: dr. Anton Primožič, dvorni svetnik in dež. šol. nadz. v Zadru (100 K ust.); 50: zadnji ost. čist. dob. dunaj. konc. od 12. nov. 1913; 40 K: Kmetska posojilnica na Vrhniki; po 20 K: dr. Frid. Pioj, senatni predsednik na Dunaju, Ivan Nep. Murovec, ž. k. dekan v Črničah, Jadranska banka v Trstu, Okrajna posojilnica v Krškem in dr. Janko Babnik, min. svetnik na Dunaju; 16 K: zbirka gdč. Vide Ogo-relec in Mare Hafner na Škofljici; po 10 K: Ivan Ogrin, stavbni mojster v Ljubljani, Jos. Globočnik v Železnikih, dr. Lovro Požar, gimn. ravnatelj v Ljubljani, Županstvo industr. kraja Ajdovščina, dr. D. Treo, odvetnik v Gorici, dr. Jos. Jelenec, zasebnik, in dr. Pavel M. Valjavec, odvetnik, oba na Dunaju, dr. Fr. Horvat, notar v Brežicah, Franc Žužek, nadinženir v p. v Gradcu, dr. A. Lavš v Splitu, dr. Josip Vilfan in dr. Janko Šavnik, odvetnika v Trstu, Franc Kušar, nad-župnik v Mengšu, Franja Picek v Ribnici, Martin Ogorevc v Konjicah, dr. Martin Ehrlich, prof. bogoslovja v Celovcu, dr. Otmar Krajec, mestni fizik v Ljubljani, Anton Reich, ravnatelj v Gradcu, M. Kolar, stolni dekan v Ljubljani in dr. Franc Kos, profesor v p. v Gorici; 8 K: Mica Mladič na Dunaju; 6 K: dr. Janko Kersnik, ravnatelj Kmetske posojilnice v Ljubljani; po 5 K: Evgen pl. Terbuhovič na Vel. Loki, Anton Svetina, notar v Pliberku, Minka Hrašovec-Homan v Radovljici, J. Detiček, notar v Celju, Mih. plem. Lukanc, polkovnik v Ljubljani, Neimenovan Dnnajčan (mesto konc. vstopnine), dr. Albin Poznik, notar v Novem mestu, dr. Urban Lemež, odvetnik v Slov. Bistrici, J. Hutter, katehet v Celovcu, dr. Fr. Derganc, primarij Ljubljani, dr. P. Defranceschi v Gorici, Anton Šlamberger, notar v Kranju, Ivan Šorli, namestn. svetnik v Pazinu, Fr. Cerar, tovarna slamnikov, Stob, Ivan Fortuna v Zatičini in dr. Rih. Jug na Dunaju; po 4 K: Matvejevič, Štefan Klun v Ljubljani, Anton Klodič-Sabladonski, dvorni svet. v p. v Trstu, Marija Pahernik, veleposestnica na Vuh-redu, L. Schwentner, knjigar v Ljubljani; po 3 K: Franc Tiller, sodnik v Gornjem gradu, Angel Casagrande v Ajdovščini, Leopold Vozlič, kaplan pri Sv. Vidu nad Gradcem, in Jos. Hribar v Beljaku; po 2 K: Josip Meden, pos. v Senožečah, dr. Matko Heric v Celju, dr. Ivan Tomažič, kn. šk. tajnik v Mariboru, J. Omersžupnik vp. v Sežani, Fran Wisjan, izdelovalec voz v Ljubljani, dr. Fr. Kogoj na Jesenicah; po 1 K: Jakob Hribernik, dekan v Bra-slovčah, in dr. J. Arnejc, župnik v Žrelcu na Koroškem. Vsega 656 kron. Naj prejmejo vsi plemeniti darovalci odborovo toplo zahvalo za naklonjene darove! Odbor je v tekočem šol. letu razdelil med revne visokošolee že 4610 K in more nadaljevati delitev podpor le, če se ga spomnijo še novi dobrotniki visokošolstva. Darove naj se nakazuje ali po položnicah ali na naslov blagajnika: dr. Stanko Lapajne, odvetnik na Dunaju I. Braunerstr. 10. R v Ljubljani. rabi bratsko članstvo na svoj .ki se vrsi v torek, dne 10. februarja 1914 ob pol 9. uri zvečer v reitav-raciji „Zlatorog" (klub. soba). Dnevni red: 1. Nagovor podpredsednika, 2. poročilo tajnika, 3. poročilo blagajnika, 4. poročilo delegata odbora »So- kola II«, 5. poročilo gospodarja, 6. poročilo podnačelnika, 7 volitve upravnega odbora, 8 raznoterosti. Xa zdar 1 Odbor ■ DanaSnji Ust obsegi 6 stranu Izdajatelj In odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnihar. drž. poslanec. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Žitno oono v Budimpešti. Dne 9. februarja 1914. Termin. Pšenica za apr. 1914. . . za 50 kg 1194 Pšenica za maj 1914. . . za 50 kg 10*92 M za apr. 1914 .... za 50 kg 8*9<) Rt za oktober 1914 ... za 50 kg 851 Oves za apr. 1914. . . za 50 kg 7*73 Ovt« za oktobei 1914 . . «a 50 kg 7 /3 Koruza za maj 1914 . . . za 50'ka 666 73 B7 Dohodki in stroški „Družbe sv. Cirila in Metoda*. Dnatba ar. Cirila te Metoda v LjuH- lijni je imela meseca januarja 1914 Homet sledeči ikzt 877 K 08 v L Prelei Redni prejemki: 1. ) Prispevki iz nabiralnikov 2. ) Prispevki podružnic i. s. a) Kranjska 154* K n v Štajerska 16>5 „ 33 „ c) KoroSka — „ — „ d) Primorska 1469 „ 81 „ e) Nfž. Avstr. — . — . Skupaj .... \.) Razni prispevki • • • ^ Skupaj • • • • Izredni prejemki: 4. Prispevki za obramb, sklad. 8M K 51 v 4683 K 46 v 17671 K 60 v 23232 K 14 v Skupaj 24086 K 65 v H. Izdatki Redni izdatki: l) rtače, remunc-- je učitelj-ifceflH ošobJu. riz-A računi itd 26546 K 90 v Irredni izdatki: D naložitev na c'ivnico, ozir. obrambni sklad 1174 K 51 v Skupaj . Itore; priman jkl" a* a . . - 277g K 41 ; 36 M K 76 i Opomba: Pri obrambnem s*<1adti naloženi bneski in zapadle obresti so nedotakljiva glav L-ca toliko časa. dokler ne dosei-ejo plačani l-fski 200.000 kron. V Ljubljani, dne L februarja 1914. Slovenci in Mil lis fflile tel n Ha io ¥Mi Wetcorc!o$ično porodilo. IViHia sad norjem 3M-i Srednji iraral tlak 73« mi 0B3Z0- Be|r4 ▼ mm baro- - - Vetrovi ! nap E 2 u 9 Nebo 7. 2. pop. 9. zv. —4-6 j si. jujj. I jasno —3 8 ! si. szah. —5-- sl.ssvzh. oblačno 8 2. pop. 74 <-2 —3-3 si. jvzh del obiač 9. zv. 741 5—18 9 7. zj. 741-3 —63 sr. ssvzh. megla I 1 I .1 Srednja temperatura sobote —68', norm- -10 , nedelje —0 0', norm. —U9a. Padavina v 24 urah 0*0 mm in 0-0 mm. Borzna poročila. L|aMJaaa(M Kredita banka v U«U]M|-. 4«;. mafeva renta 4*^r. am^iMi rente . tvttr. kronska res <•/• Ofr. M „ 4% kranfako deželno «•/• k.o. cefke det. <*re?ke ta *. t*f0 % ; « m ga m 18o4 . • . t M K . . . . „ zeme'i^Ve I. Is da (t m ™ •» „ e»«»T*>e hli»ote?ne . H dan. komunalne . m pvstr. In-edUne . . „ lioW'«t»»ke . . . m «vstr. rde?. krila . t. O^T. mm. M ba^'fka .... w ♦r*r»Ve . . . . ; ajartaitoa* f fuV*»n*k- k«eci1*ne t>.f»\e V.*Vr. VredlHeca Zffvt»<'a . Ot?T**te1*e H«n?ne družne . "u*ne >eleznlee . . . . rvf.vne *e"emlec . • , AinTne-Mo«itfln .... Ce*ke alindVorne družbe . 7.?vno$ieris!^ bflnke. • . Valut*. Cekin? "larke lire . RhMH 84 50 80 05 8475 83-95 osZ 440 — 680 — 293 75 2*2 — 243 25 225 — 471 SO 4 8 5§ 6< 50 58 50 .0 90 T2S 75 406 — 616 50 r40 — j 1-8 10 ! ~Y 2S 123 25 0 — 228-25 11 39 1173S 95-8 2 252 75 1914 ■■f.—* 84 70 8P25 84 95 8415 89 — 96 — 450 — 690 - 30*75 292 — 553 2S 235-481-50 4«* =iO 65 50 54 50 34 90 30 9^ ?31 75 410 — f.47'50 S41 — 1C«> 40 721 25 824 2S 831-19 283 25 11 43 117P0 9547 95 15 253 75 za prodaialnlco (Lagerkartons) se odda o po 10 vin. tikoj ▼ 556 flmerilioflsfti zalogi čbpIjbp. tunouonle z 2 sobama, predsobo in pripadki ter vrtom in vodovodom v kuhinji se odda za maj termin Hr&deckega vas &t. 74. Vpraša se pn Jeroej Hlebš, Radeckega vas št. 54. 557 it^c^a> ZahvalaB Za vse premnoge dokaze srčnejra sočutja in sožalja, o priliki nenadne smrti nepozabnega soproga, očeta, brati, strica, zeta in svaka, gospoda Fran Kralj profesorskega kandidata in vsem udeleznlkom pri pogrebu, ki so prihiteli od blizu in daleč v obiliem 5'evilu počastit predragega pokojnika na potu k večnemu počitku, izrekamo tem potom nojtoole'šo zsh^alo Osob'to se še prav iskreno zahvaljujemo preCastitemu duhovniku p. frančiškanu za cerkveni sprevod, občinskemu ocboru šišenskemu in gospodo županu Se dlju, občinskim odbornikom mesta Ljubljane, ča-stitim gospodom profesorjem, šišenski čitalnici, društvu Sokol in strelskemu klubu za udeležbo pri pogrebu, kakor tudi v:-em darovateljem krasn h vencev Srčna hvala tudi pevskemu zboru šišenskemu za sjin-liive nasrobnice. Srčno gnjeni k ičemo vsem ki so nas v urah bridkosti in žalosti tolažili in nam oiajševali našo bolest: srčna hvala! SPOD. ŠIŠKA, dne 6. svečana 1914 558 Rodbina Kralj - J&voršek. mssem DRUŽBA „Ps WERNIGfc BOROVLJE9 KOROŠKO. LOVSKE PUŠKE- \ STRELJIVO. POPRAVILA. REVOL- j VERJI. ITD. ITD J u CENIK 1914. u1 Naznanilo! Vljudno naznanjam, da sem z današnjim dnem fotograf ični atelije gosp. ]uliia JtCBUerja v poslopju Ljudske posojilnice. Zahvaljujem se tem potom vsem cenjenim odjemalcem za Izkazano ml zaupanje kot večletnemu poslovodju imenovanega ateljeja, katerega hočem tudi nadalje voditi v splošno zadovoljstvo cenj. naročnikov. 504 Priporočam se z najodličnejšim s poŠto van jeo Julija Mullerja naslednik Frane Orabietz. Oddt se i 1. m&m 1914 tmm$m listilii i iKiita ▼ Ljttbijajli, Trsmika cesta St. 11, aa* •proti lobatei tovatai. 480 Več se izve tam ▼ 1. nadstropju. Stanovanje z dvema sobama in kuhinjo m v novi hiši u maj. 552 Poizve se v laralkert mllet t. L nadstr. (Za novo cerkvijo sv. Jožefa). 4022 vsak torek in petek« Vedno fino ptaško blago, kakor Sunke, razne salame, hrenovke, prekaseno meso in kranjske klobase priporoča lan Chalopnlk, prekafalec, Stari trsj »lev. 19, LJubljana. fiprejme ae tako) stareisi 14 leten ali deček sin poštenih staršev za učenje me^ar^ke obrti. Učna doba 3 leta, vse prosto. Ivan BalC, m^ar, gostilničar in posestnik. Mirna, Dolenjsko. 521 1 s ae proda v Gčstingu pri Gradcu tik električne po^ta-e, nova, z malimi stanovanji, 10 let davka prosta, z velikim vrtom za 24 000 K Obre-tuje se po 6% Takoj jc plačati samo 1300 K Električna razsvetliva. 465* Poiasniia daje iz prijaznosti ga Pertot, Trbovlje. I učenca spreime trgovina z mešanim blagom Oton Ijsman v Radovljici. 555 Huda zima je! Kje se dobe suha bukova in mehka ? Dobijo ae skozi celo leto vsak dan ¥ na vešji zalogi veletrgovine z vsakovrstnim lesom A.m KOBI Ljubilana, Sarollnaka zemlfa 22 pri Dolenjekeas znoste. Telefon §t 325. 148 Vabilo „DOMA(< rtf. dilarske slstkaie udnp z mtj. nnin t Bariton, ki se vrši ▼ eedolje dne 15. mi. 1914 ob 10. vrl dop. v eejnl mM PMOlItadce w Maribora (Narodni dom). DNEVNI RED: 1.) Poročilo načelstva. 2) Poroči >o nadzorstva. 3) Odobrenje letnega računa ca 1. 1913 in razdelitev čistega dobička. 4!) Volitev načelstva. 5. ) Volitev nadzorstva. 6. ) Volitev razsodišča. 7. ) Č tanje revizijskega poročila Za dru Ine zveze 8.) Razni predlogi in nasveti. Ako je prvi občni zbor nesklepčen, te skliče po določila načelstva dragi, ki je pa sklepčen pri vsakem števila glasov. 554 Zastopniki za prodajo vina vermut, maršala itd. za Kranjsko, Štajerske, Koroško in Primorsko se sprejmejo proti visoki proviziji. — Ponudbe na npravn »Slov. Naroda« pod 20 letna gospodična IMo nlmibo kot vzgojiteljica. Pisma naj se blagovolijo poslati na Dpravn. »Slovenskega Naroda« pod šitro „Vsfe|iiel|lca 43 928". ! ! Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem nakupil od g£. Drel-seja m prosta E berta vcčio množino rizlinga m aalon evidfca ftoke- imenovanega Stadtbergerja) iz Trfike gore pri Novem mestu, katerega bom zajamčeno pristnega točil v gostilni „Leon" Florj.nska ulica it. 6. Mlad Mi imHDii isnrien v trgovini a meš. blagom, itli vstopiti v službo a 15. marcem t. t Naslov pove upravništvo »Slov. Narodac. 4M z mešanim blagom na prometnem kraja v mestu Ljubljani oziroma v predmestju. 477 Ponudbe naj se pošlje na upravn »Slov. Naroda« pod „1000 477". V hisi 6radišče št. 7 se odda: s 3 oziroma 4 sobami in postranskimi prostori BeF" za majev termin, in s hlev s šupo : takoj aH pozneje. —■ Natančnejša pojasnila daje hišnica. 548 Za mladino priporočamo naslednje spise broš. Andersenove pravnice za mladino . . . . Brezovnik Anton. Zakaj? — Zato! .... Brinar Jos., Medvedji lov. Ćukova gostija • . Burnett, Mali lord (Lord Fauntleroy) • . . Campe - Majar Hr., Odkritje Amerike . • . Dimnik J., Avstrijski junaki ...... Gangl. Zbrani spisi za mladino J. zvezek . • . Gangl, Zbrani spisi za mladino II. zvezek . • Gans:!, Zbrani spisi za mladino ITI. zvezek Gregorčičeva Marica, »Otroški oder«. Igrice za otroških vrtcev in ljudske šole . • . Kauff Viljem. Pravljice s opeko ali iz betona --kakor tudi vsake vrste majhnih popravil hiš prevzame po izredno nizki cen PBJlreaa fočna! imsolidno! o_______— r__ pr.a naiwećin uregor Prosen v Lescah, Gorenjsko. domača ln eksportna tvrdka! Zilagalili t kr armade, tipe Jc««m;,' itd G. kr. avsirilske državne železnice. Izvleček iz voznega reda. -— —---— Veljaven od 1. maja 1918.------------- Postala: LfnbHana «ntnl kolodvor. Odhod. 6*54 zjutraj. Osebni vlak na Krani, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beliak, Franzensfeste, Celovec. St Vid ob Glini. Duna; 7*32 zjutraj. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje. Trebnje, Št Janž\ Rudolfovo, Stražo - Toolic2 9*09 dopoldne. Osebni vlak na Kram. Jesenice, iz zvezo na brzovtak na Beljak, inomost, Solnosrrad, Monakovo, Koln, Celovec, Line, Duna'. Pracro, DraZdane, Berlin,) f direktni vo7 Reka-O^atija-Solnoirrad.] 11"30 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst. Trbiž, Beljak, Franzenfeste. Solnoprad. Celovec, Dunaj. 1*20 popoldne. Osebni vlak na Škofio Loko, Krani, Radovljico, Jesen ce. (Zahavni vlik, vozi samo ob nedeljah in p-aznikih) 1-30 popoldne. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje St. Janž. Rudolfovo, Stražo - Toplice. 3-40 popoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak Franzensfeste, Celovec, 8«35 zvečer. Osebni *']ak na Kranj, Tržič, Jesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen. (London), Celovec. Line Dunaj 7»46 zvečer. Osebni vlak, na Grosuplje, Kočevje. Trebnje, St. Janž, Rudolfovo 10»01 po noči. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Inomost, Solnograd, Monakovo, Line, Prago. Draždane, Berlin Prihod. 7*25 zjutraj. Osebni vlak iz Trsta, Gorice. Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Ber- lina, Draždan, Praire. Linca, (Londona) Vlissinjrena, Monakovega. Solnojrrada, Ino- mosta, Beljaka), Tržiča, Krania. S" 5 9 zjutraj. Osebni vlak iz Rudolf o vegn St. Janža. Trebnjega, Kočevja, Grosupljega. 9*52 dopoldne. Osebni vlak iz Trbiža Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja. Linca, Celovca, Monakovejaja. SolnogTada. lnomosta Beliaka. 11-14 dopoldne. Osebnf vlak iz Gorice Jesenic, Dunaja. Linca. Celovca, Beljaka Tržiča, Krania 3- 00 popoldne. Osebni fz Straže-Toplic, Rudolfovega, St Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega 4- 33 popoldne. Osebni vlak oa Trsta. Gorice. Trbiža. Jesenic, Linca. Celovca, Solnograda. Franzenfeste Bel ka Tržiča, Kranja zvečer. Brzovlak iz Jesenic z zvezo na brzovlak iz Berlina Draždan. Prage Dunaja, Linca, Celo a, Kolna Monakovega, Solnograda, Inor- ->sta, Fran-zensfesta, Beljaka, (direktni vo^ Solnograd-Oratiia-Reka). 8- ie zvečer. Osebni vlak iz Trsta, Gorice i rbiža. Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca Beljaka. Tržiča, Kranja. 9- 00 zvečer. Osebni vlak iz Jesenic, Radovljice, Kranja, Škofje Loke. (Zabavni vlak. vozi samo ob nedeljah in praznikih). 9»18 po noči. Osebni vlak iz Straže- 1 o-plic, ^udolfovega, St Janža. Trebniega Kočevia, Grosupljega. 11-31 po noči. Osebni vlak iz Trsta. Gorice. Trbižajesenic. Celovca. Beljaka, Kranja Postala: Llnblfana dri. kali Odhod na Kamnik 7-02, 11*50. 0*12. 7*L5f ^11*22 00 nedeliah in praznikih) Prihod 'Z Kamnika: 6-42. 11-00, 2*41, 6-1S, (10-30 ob nedeljah in praznikih). C. kr. državno-železniSko ravnateljstvo v Trata. Glavni zastopnik največjih tovarn ur v Švici Pripoznano nafboZfss Švicarske ure. Sc&aflliaĐssn ore. 3meg3 n itd. Ma|bogato|Sa zaloga brilantnih in dragih prstanov, uhanov, veri ž! c, zapestnic itd. Namizno orodja. — ;'-asni nastavki lz srebra Itd. Itd. lajnovejsi cenik brezplačno. :i fotografske aparate kakor tudi vse v to stroko spadajoče potrebščine ima v zaloci 2387 fotomamifaktura in drogerija „Adrija" oblastveno koncesijonirana prodaja strupov ▼ Ljubi: a ni, Selenbnrgova ulica 5. Temnica na razpolago Zunanja naročila z obratno oosto. — Zahtevajte cenike Uradniško hranilno društvo v Oradcu OSEBNI KREDIT uradnfkom, profesorjem, učiteljem, upokojencem itd. ob najugodnejših -obojih, ev brez porokov proti prispevku v poroštven! sklad. Nekakih preostroškov I Podrobnosti v prospektih I Hranilne vloge se sprejmejo od vsakogar in se obrestujejo od dveva vložitve po $3 5Q| od zneskov nad ena |' Q od zneskov nad SJP Jj g |ft 1000 kron ob 60« ■% * ~~ ' V dnevni odpovedi: %S7 a o od zneskov nad pni | Q od zneskov nad 1000 kron ob 60- Sfa. m ~ 2000 k ron ob 90-dnevni odpovedi: %B 4 v dnevri odpovedi: Obresti se polletno pripisujejo h kapitalu. Nikakega. rentne^a davka. Stanje vlog: K 5.900.000. Stanje lamčujočih zadružnih deležev: K 7,200.000, rezervnih zakladov In vre dnos ti c K 660.000. Poslovni razvidi in poštne položnice brezplačno na razpolasro. Pojasnila daje brezplačno: Josip Kosem v Ljubljani, Krakovski nasip štev. 22. Govorilne ure vsak ponedeljek, sredo in petek ob pol 3. do pol 4. ure popoldne. V naročbo prvi slovenski priporočamo leposlovni mesečnik kateri Izhaja že 34. leto. , LlubllonsKi zonn" „imbllonsM zoon" „LWDi!$ki zwn" šteje med svojimi sotradnlk-naše nafboljše pripovednike, pesnike in kritike; poroča nepristransko o vseh važnejših slovenskih in sle vansUh književnik novostib; si le tekom svojega 33 letnega izhajanja pridobil v na-iem slovstva odlično mesto. Naroda se: Cena: Celoletno K 9.20, polletno K 4*60, četrtletno K 2*30. Jadranska banka filijalka v Ljubljani viP *ssv Centrala v Trstu. Filijalke v Dubrovniku, Kotom, Metkoviću, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadru. Dolniaka glavnica K 0,000.000. MakasZa t Ameriko m akredlflvL Kopajo bi prodala (rente, zaatavna pnana, Itd.) — Vabita tat deviza. == k na stre ln tekoči raosnv kjUtce na i — lavarovaaje vrodn. papirjev proti l kanal ligabL — Bevlzl|a žrebania arook arozplacno. — Eombonra-kreditL davek plača banka Iz avefefa. f = Borzna naročila. — inkaao. 663482 15