IZVRŠITEV LETNEGA PROIZVODNEGA PLANA ZA SEPTEMBER — 1962
1.	aglomeracija	.	.	.	..	.	81,? •/•
2.	elektroplavž	.	.	.	.	..	...	81,1 •/©
3. jeklarna	.	.	.	.	.	.	?6,?,•/»
4.	valjarna	*	.	...	.	.	68,1 •/•
5.	livarna sive litine .	...	.	.	80,5*/*
6. livarna valjev •	.	.	.	.	.	4?,5 */•
7.	obdelovalnica valjev . -	.	.	.	.	.	42.? •/»
8.	samotna	.	.	78,9 •/»
Supaj podjetje	75,8 •/•
15. oktober 1962 Ši. 10 Leto 11
ZELEZAR

5TORSKI ŽELEZAR, glasilo delovnega kolektiva Železarne Štore — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik: Stane Ocvirk — Uredniški odbor: Avgust Boršič, Marjan Klinc, Rajko Markovič, Jože Mastnak, Stane Ocvirk, Viktor Opaka, Franc Rozman, Ivan Štefančič, inž. Niko Zakonjšek in Drago Završnik — Tiska CP »Celjski tisk« Celje
Pripravljamo plan za 1963
V teku so dela na planu za 1. 1963. Obširne priprave zahtevajo temeljito organizacijo od vodstva podjetja. Da bi si naši bralci lahko vsaj v grobem napravili sliko tega dela, ki v polnem tempu teče že več kot mesec dni, je uredništvo Železarja povprašalo glavne organizatorje, ki so nam v odgovor posredovali naslednji sestavek.
V začetni pazi pripravljalnih del za plan prihodnjega leta mora vodstvo podjetja zbrati podatke o pridobljenih izkušnjah in oceniti situacijo in dati prognoze glede splošnega položaji v gospodarstvu. Ni dovolj, da ocenimo Situacijo podjetja, pač pa moramo poznati vsebino družbenih planov in ekonomike v širšem merilu, če si hočemo zagotoviti pravilno udeležbo v gospodarstvu. V sistemu upravljanja, ki ga daje naša družbena ureditev, so dani pogoji za vsestransko proučitev elementov, ki jih mora gospodarska organizacija upoštevati pri sestavljanju plana za naslednje obdobje. O tem nas dovolj jasno prepričujejo zaključki skupščin (od zvezne do občinskih), priporočila in ugotovitve Zveze komunistov in sindikatov, SZDLJ in ne nazadnje pisana zakonodaja o načrtovanju v gospodarstvu.
Kako pa je s pripravo plana v podjetju?
S pričujočim člankom želim v grobem prikazati dela, ki jih opravijo strokovne službe.
Zapisano je, da je glavni direktor tudi glavni organizator proizvodnje. Glavni direktor določi ob spoznanju elementov družbenega plana in smernic gospodarjenja, analizi poslovanja v pretekli dobi in perspektivnih nalog podjetja, ob sodelovanju vodilnih uslužbencev okvirni plan za naslednje obdobje. Te priprave se prično že sredi leta, da lahko dozorijo analize in razni pomožni plani, na podlagi katerih delavski svet podjetja do konca leta sprejme plan za naslednje leto.
Kaj vse je potrebno za plan?
Z okvirnim planom določeni obseg mora najprej analizirati komercialni sektor, ki sestavi plan prodaje. Ta plan je odraz izkušenj iz preteklega obdobja, bodisi glede sortimenta ali prodajnih cen in drugih pogojev komercialnega značaja. Temeljita tržna analiza v širšem merilu daje osnovo za tak plan. Prav zato imamo v podjetju posebno službo, ki stalno analizira tržišče. Pri tem seveda ne smemo mimo dejstva, da se proizvodnost stalno povečuje, in da se vzporedno s tem povečujejo naloge komercialne službe, kar se izraziteje kaže v zadnjih dveh letih.
Plan prodaje se mora tedaj približati proizvodnim - možnostim vključno s povečano storilnostjo, za katero se bijejo direktni proizvajalci.
O tem, kakšne in kolikšne so proizvodne možnosti, daje izračun priprava proizvodnje. Normativni izračuni pokažejo, kolikšne so potrebe po kapacitetah, pri čemer je bistveno, da se kolikor mogoče točno »ujamemo« s prodajnimi možnostmi. Sodelovanje obeh strokovnih služb je zaradi tega izredno pomembno ne le pri določanju letnega plana, pač pa skozi vse leto, ko se določajo ope-
rativni, kratkodobni plani. Znano nam je, da neizkoriščene kapacitete »žro same sebe«, zato se del bremen prenese na prodajo. Med obema pa je najti tisto primerno sredino — prognozo, ki. bi sorazmerno delila prizadevanja direktnih proizvajalcev in prodaje.
S planom novih investicij, ki ga pripravi uprava osnovnih sredstev, smo dolžni najprej opravičiti z rentabilnostnim računom in nato vskladiti s predhodnim proizvodnim ter prodajnim planom.
Navedeni plani dajo osnovo za preračunavanje normativov glede materiala in kapacitet. Za zagotovitev rednega poslovanja morajo biti pravočasno znane količine osnovnega materiala, po-
možnega materiala in potreb, ki jih izkazujejo ostali sektorji (vzdrževanje, energetski). Termini za sklepanje pogodb z dobavitelji so v navadi že septembra, oktobra za dobave v naslednjem letu!
Da bi zagotovili izvrševanje plana, moramo absolvirati še vrsto drugih pripravljalnih del, med katerimi šo najvažnejša:
a) vzdrževanje, b) energija, c) finančni plan.
Ločimo investicijsko in redno vzdrževanje. Za vsakega posebej je treba pripraviti plane, ki so skladni z okvirnim planom proizvodnje. Vsi ki delajo pri vzdrževanju — teh pa ni malo, saj predstavljajo s svojimi uslugami kar srednje veliko podjetje — morajo temeljito obdelati svoj delovni program. Izhodišče za plan vzdrževanja so vsekakor potrebe, ki jih ugotovijo obrati. Pri tem je zelo aktualno, da se obrati zavedajo gospodarnosti, ki naj jo negujejo z njihovimi osnovnimi sredstvi. Plan vzdrževanja sicer ne more biti obdelan po nekih vnaprej določenih normativih posameznih del. Zato je princip plana vzdrževanja v tem, da se ugotovijo kvote vzdrževalnih ur po obratih, da se napravi kal-kulativni izračun in določi prioriteta del izvzemši tistih, ki na-
stanejo po višji sili (lomi, nesreče in podobno), za katero pa moramo prav tako določiti približno letno kvoto stroškov.
Svojevrsten je plan energetskih potreb, ki se pripravi na okvirni plan proizvodnje. S tem planom se določi proizvodnja energije (od vode, plina, pare, kisika do komprimiranega zraka) in pripravi kalkulativni izračun proizvodnih stroškov, kot element stroškov v kalkulaciji finalnih proizvodov. Tudi ta plan sloni na izračunih, ki jih je pripraviti skupno z obrati proizvodnje, zajeti pa mora prav tako materialne potrebe _ za. proizvodnjo energije.
Finančni plan je rezultat vseh planov, s katerim se v dinarjih prikažejo posamezne dejavnosti in končni rezultat — kalkulacija podjetja. Ta plan je možno izdelati šele, ko so obdelani vsi plani, odnosno, ko so pripravljeni vsi normativi dela in materiala. Za-
radi pravočasnega izračuna so tedaj postavljeni termini tkzv. po-možnih-prehodnih planov važni, ker se sicer celotni mehanizem pripravljalnih del ustavi. S finančnimi plani po posameznih dejavnostih ugotovimo, ali so si skladni med seboj, ali so normativi realno postavljeni, ali tiči kje neopravičena rezerva in podobno. Tu gre za važno ugotovitev, ali je močno v rabi planiranje z določenimi rezervami. Bodisi, da strokovne službe podcenjujejo važnost normativov ali, zahtevajo preveliko jamstvo od skupnega računa, ne upoštevajo faktorja izboljšane storilnosti in nešteto drugih elementov, ki kajpada vplivajo na izračun čistega dohodka. Poleg realnih normativov je torej glavni nosilec dobrega računa zavest in poštenost v medsebojnih odnosih — enakih obvezah — enakem prizadevanju.
Dobro pripravljeni plani ne bodo delali težav organom samoupravljanja, če bodo člani kolektiva ob razpravah proizvodnih in drugačnih nalog vsak zase razumeli svoje delo, ki ga morajo vložiti v predvidene naloge.
Dragi bravci! Namenoma nisem omenil še drugih pripravljalnih
(Nadaljevanje na 2. strani)
Dne 5. oktobra je na poHatna konferenci naša sindikalna organizacija dala pregled izvršenega dela.. Nakazani so bili tudi problemi, ki stopajo v zadnjem času v ospredje/Med drugim so prisotna obravnavali:
—	o gospodarskem položaju podjetja, o činiteljih, ki pozitivno ali negativno vplivajo na realizacijo postavljenega plana. Poudarjena je bila važnost iskanja nbtratij iti rezerv.
—	o potrebi večje sprostitve materialne osnove ekonomskim enotam V direktno odločanje/
o izostankih z dela.. Analiza teh problemov- je dala nepričakovane' rezultate tako v pogledu obolenj, kot nezgod. Dejstvo, da je bilo rv nekaterih dneh (v prvem polletju) . odsotnih z dela preko 200 ljudi (všteti tudi dopusti) da pa je ¡kljub temu proizvodnja v redu tekla, se da skle-
Vprašanje razdeljevanja osebnih dohodkov je življenjski interes vsakega proizvajalca. Doslej smo imeli mnogo razprav okrog pravilnika o osebnih dohodkih, sledile so mnogo dopolnitve po organih samoupravljanja in odstopanja od postavljenih osnov. Vse to je opozarjalo, da je potrebno popraviti dosedanji sistem in ga vskladiti s potencialnimi možnostmi doseganja dohodka, omogočiti izboljšanje prejemkov najnižje plačanih delovnih mest, vskladiti pravilnik z družbenimi merili in poiskati nova merila in načine razdeljevanja osebnih dohodkov, ki bodo odraz vloženega dela in gospodarnosti v kolektivu.
Kljub vsestranskemu prizadevanju komisije, da poišče nova merila in osnove, da vskladi in upošteva vse tehtne in izvedljive pripombe na pravilnik, ki jih je predlagala sindikalna podružnica in uprava podjetja, lahko trdimo, da tudi novi pravilnik ne bo najboljši po kvaliteti niti najbolj zadovoljiv za kolektiv, če ne bo dobrih uspehov gospodarjenja.
Enostavno iz razloga, ker sistem nagrajevanja temelji na sistemu dosedanja čistega dohodka, ki je zrcalo dobrega in slabega gospodarjenja. Na čisti dohodek pa vplivajo predvsem dobri proizvodni rezultati, znižanje proizvodnih stroškov, dosežene prodajne cene na trgu in pa vpliv vnovčene realizacije (plačila kupcev za prodano blago).
Pogoji za doseganje čistega dohodka so različni in se zelo spreminjajo. Spreminjajo se za posamezne obrate in za celotno podjetje. Ravno tako so zelo različni viri doseganja čistega dohodka. Izvedba dosledne razčlenitve čistega dohodka po posameznih obratih in za celotno podjetje je tehnično silno težko izvedljiva.
Težave so pri določanju pravilnih hkrati najbolj pravičnih meril, ki bodo povedala v števii-
pati, da ali imamo preveč zaposlenih, ali pa plani nišo postavljeni realno.
—	o .tovesticiijsteem programu, ki je v tednu leta doživel nekatere spremembe,
—• vprašanje	izdelave . plana
kadrov mora biti v zvezi s predvideno rekonstrukcijo ¡postavljeno v ospredje.
—	o vprašanju pravilnega obveščanja kolektiva vseh nastajajočih' gospodarskih .in političnih problemih znotraj in zunaj podjetja, ki naj bi omejilo marsikatero neosmavamo in neumestno kritiko in nezaupanje med kolektivom.
Tokrat smo objavila le majhen izvleček iz bogate diskusije, ki je nakazala delo tako sindikalne organizacije kot celotnega kolektiva. V prihodnji številki našega glasila pa bomo objavili več o tej konferenci;
kah, do kakšne stopnje smo naj-pravičneje merili in delili čisti dohodek in osebne dohodke. Za takšen sistem, ki bi bil tehnično izvedljiv in bi pri svoji doslednosti imel določene uspehe je pogoj, da se v podjetju postavi organizacija proizvodnje, ki bo omogočila, da se spremljajo in zajemajo stroški po mestih in nosilcih, tako razčlenjeni, da je mogoče izvleči res vse vplive na gospodarnost in jih s številkami izraziti.
To je povezano z večjim administrativnim aparatom odnosno z večjimi sredstvi v višji mehanizaciji, kar bi omogočilo pravočasne raznovrstne podatke za razdelitev čistega dohodka. Tu pa zopet nastopa vprašanje smotrnosti in gospodarnosti ob sedanjih pogojih organizacijske razvitosti podjetja.
V	samem sistemu je ohranjeno načelo nagrajevanja po delu in sicer je podan poudarek na kvalitetno proizvodnjo, dohodek enot in doseženi čisti dohodek podjetja. Ppslužili smo se tistih osnov in meril v pravilniku, ki so v praksi na razpolago in zagotavljajo iz praktičnih izkušenj merjenja proizvodnih in finančnih rezultatov dela.
Načelo nagrajevanja po proizvodnji je ohranjeno zaradi tega, ker je proizvodnja ključ za doseganje dohodka, hkrati pa naj-sigurnejši regulator in merilo uspeha, če je v povezavi z doseženim čistim dohodkom. Pravilnik je zaenkrat še obdržal cenik osebnega dohodka na enote izdelkov.
V	perspektivi pa bi morali preiti na plačevanje po ceniku del v tistih obratih, kjer je to mogoče. Cenik bi izrazil v dinarjih plačilo za izvršeno delo po fazah, delovnih operacijah in nalogih del za posameznika oz. skupino. Cenik bi omogočil blojše plačilo za več dela in kvalitetnejše delo.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Nagrajevanje po novem pravilniku o delitvi osebnih dohodkov
Pripravljamo plan za 1963 Dvajset let velike Roške ofenzive
in rojstva prvih slovenskih brigad
(Nadaljevanje s 1. strani) del za sestavo letnega plana proizvodnje, ker bi se izgubljali v podrobnostih. Toda, dovolite mi, da zapišem nekaj naslovov teh podrobnosti, ki pa so sicer zelo aktualne z namenom, da se o njih kako drugače razpišemo.
Za dokončni plan moramo poznati še:
analizo o nabavnih cenah materiala in pomožnega materiala, zlasti v odnosu na plansko ceno s predlogom za nove planske cene, nadalje
plan osvajanja nove proizvodnje (kvalitetni program), plan uvoza in izvoza, plan izobraževanja kadrov, plan nabave zaščitnih sredstev itd.
Vidimo, da so tudi te »drobnarije« izredno važne, preden jih zapišemo v plan za prihodnje leto.
Ena izmed omenjenih priprav, ki pa se mi zdi zelo pomembna, ker bi nastopila kot novost pri našem gospodarskem načrtu, bodo predračuni sektorjev oziroma enot za določene vrste stroškov upravno-prodajne režije. Prvič, je to aktualno zaradi določitve
okvirne norme, ki naj jo imajo sektorji v odnosu na celotni plan, drugič, uvajamo s tem normiranjem neko kontrolo porabe predračunskih sredstev. To pomeni ne le temeljito analiziranje porabljenih sredstev, kar smo do sedaj več ali manj ugotavljali le okvirno za celo podjetje, pač pa prenašamo pravice in odgovornost na enote, sektorje, s čimer konkretiziramo tudi samoupravljanje. Ce so proizvodne enote na najboljši poti, da analizirajo tehnološko disciplino, bodo na podlagi predračunov analizirale tudi vse. ostale enote določeno zvrst stroškov, proračunsko disciplino. V tej zvezi moram omeniti še akcijski program, ki ga doprinesejo enote oziroma sektorji glede na planske naloge. Dopolnilo k planu so predlogi racionalizacij, izboljšav delovnega procesa itd.
Vidimo, da je izdelava plana izredno zahtevna naloga, da je potrebno sodelovanje nas vseh in upam, da sem vas istočasno opomnil na vaš vsakodnevni plan, na njegovo stoodstotno realizacijo, kar daje jamstvo in perspektivo za jutrišnje boljše življenje.
Že takoj po ustanovitvi dolenjskega zahodnega odreda, ki se je formiral maja 1942, se je prvi bataljon, v katerem sem bil tudi jaz, premestil na nove položaje v Suho Krajino, rta osvobojeno ozemlje, z nalogo, da ga brani pred morebitnim vdorom Italijanov in da napade italijanske patrulje in njihove bunkerje na progi Ljubljana—Kočevje. Junija so nas Italijani brezuspešno napadli.
Velika bitka na Muljavi v začetku julija je trajala dva dni. Italijani so bili poraženi. Niso nam mogli do živega, čeprav so imeli nekaj sto vojakov.
Roška ofenziva se je pričela 15. julija 1942. V njej je sodelovalo okrog sto tisoč italijanskih vojakov, opremljenih- s tanki, oklopnimi vozili, topovi in letalstvom. Za nas so se pričeli težki dnevi. Ogromne tankovske kolo-
Nagrajevanje po novem pravilniku o delitvi osebnih dohodkov
(Nadaljevanje s 1. strani)
To bo mogoče le takrat, ko bodo študijsko pripravljeni vsi ekonomsko tehnični pokazatelji vloženega dela, izdelana merila za merjenje produktivnosti dela, skratka dognane v praksi še ob-jektivnejše osnove delitve po delu. V pravilniku se uvaja cenik za enote izdelkov tudi za vzdrževalne obrate, ter strokovne in administrativne službe.
Znatno ostrejše pogoje, ki jih uvaja novi gospodarski sistem, predvsem pa konkurenčna borba drugih železarn, integracij, tržišča pri naših odjemalcih zahtevajo, da smo uvedli tudi ostrejše tehnične pogoje za priznanje kvalitetne proizvodnje. Tako se pri elektroplavžu predvidevajo za surovo železo tri kvalitetne vrste proizvodnje. Vsako odstopanje od kvalitete se penalizira z določenim odbitkom. Pri jeklarni so uvedeni kvalitetni zahtevi za normalne pogoje dela. Vsako odstopanje od kvalitetnih zahtev se penalizira z odbitkom. Za druge obrate se penalizira prekoračenje rokov naročila. Razdelitev osebnih dohodkov
med posamezne delavce temelji na analitični oceni delovnih mest.
Analitična ocena delovnih mest se je spremenila tistim, ki imajo nižje osebne dohodke, tako da se je dodalo 5 točk tistim, ki imajo delovno mesto ocenjeno od 120 do 200 točk. Analitična ocena se je korigirala tudi za tista delovna mesta, kjer se je izkazalo, da so nastopili bistveno spremenjeni organizacijski ali delovni pogoji, ki so bili do korekture upravičeni in utemeljeni. Že danes moramo misliti na to, da v bližnji prihodnosti pristopimo k ponovni temeljiti analizi in študiju internih razmerih med posameznimi delovnimi mesti, oziroma poklici in kategorijami, tako pri fizičnih kot umskih delavcih, da na podlagi teh priprav izdelamo morda grupacijo delovnih mest in jo ovrednotimo.
Dosedanji način izplačevanja osebnih dohodkov bi se spremenil v tem, da se uvede izplačevanje akontacij in gibljivi del osebnega dohodka. Akontacije bi se izplačevale vsakega 15 v mesecu v vrednosti din 110 neto po točki
za vse obrate enako. Gibljivi del osebnega dohodka bi se skupno z rednimi običajnimi akontacijami izplačeval zadnjega v mesecu. Gibljivi del osebnega dohodka bi zajemal razliko med izplačanimi akontacijami in končnim obračunom po proizvodnji, t. j. pripadajoči del osebnega dohodka iz doseženega dohodka enot glede na doseženi dohodek podjetja.
O pravilniku o delitvi osebnih dohodkov razpravljajo na masovnih sestankih v obratih na obratnih delavskih svetih. V'bližnjih dneh pa bo predložen centralnemu delavskemu svetu v obravnavo.
Pravilnik bi se po sprejetju praktično pričel uporabljati šele z novembrom in veljavnostjo od
1.	julija. Po novih osnovah in merilih pravilnika se predvideva izplačilo 15. novembra, na ta način da bi se 15. novembra izplačala akontacija din 110 skupno z vsemi razlikami III. tromesečja po proizvodnji in dohodku. Zadnjega v mesecu pa bi se obračunala še običajna akontacija z obračunom po doseženem dohodku za oktober.
ne so nas prisilile k umiku, saj so prodirale na naše položaje v obliki obroča. Drugi dan smo videli notranjske vasi v plamenih. Naše čete so se morale zaradi sovražnikove premoči preformirati v manjše skupine, da smo se lažje umikali. Začeli so se najtežji dnevi notranjskih im, dolenjskih partizanov. Največje težave in nečloveške muke so doživljali naši borci v Kočevskem rogu. Rog je bil sedem dni popolnoma obkoljen. Studenci in vodnjaki so bili močno zastraženi. Živeti teden dni brez vode in hrane, je bilo v vročih julijskih dneh nemogoče. Borci so iskali po gozdu gnili les in ga zavili v krpe, Si močili ustnice ter si tako vsaj delno olajšali žejo. Mnogo borčev ni preneslo tega napora. Za vedno so ostali v Kočevskih gozdovih, nekaj pa se jih je predalo Italijanom. Pripomniti moram še to, da so bili vodiči Roške ofenzive domači izdajalci.
Četa, v kateri sem bil, se je med ofenzivo prebijala od Kočevja proti Žužemberku i velikimi težavami. Po podatkih, ki smo jih dobili, bi moral biti Ojstri vrh v naših rokah. Italijani so nas vseskozi sledili in obsipavali s topovskimi granatami. V normalni hoji bi morali prispeti v petih urah, vendar smo hodili tri dni po skoraj neprehodnih hribih. Sto me-
trov pod vrhom smo spoznali, da je poln Italijanov. Ura je bila ena ponoči, ko smo ugotovili, da smo obkoljeni. Toda Italijani nas zaradi naše previdnosti niso opazili. Poskrili smo se v goščavo mladih smrek in robidovja in čakali. Najbolj smo se bali, da bi nas izdal majhen bosanski konjiček, ki nam je nosil kuhinjo. Konjiček pa je najbrž slutil, da je usoda čete odvisna prav od njega. Bil je popolnoma miren. Čakali smo do 10. ure zjutraj. Kljub veliki izmučenosti in lakoti ni v teh težkih trenutkih nihče počival, ker so se začele italijanske kolone pomikati z Ojstrega vrha. Približno eno uro so hodili mimo nas. Se danes se čudim,, da nas niso opazili. ¡Do poldneva smo prišli na zaželeni cilj, ofenzivi za hrbet. Italijanov nismo napadli, ker smo bili preveč utrujeni. Morali smo ponovno formirati naše enote. Naše skupine, ki so se umikale po vsej Dolenjski, so se pričele vračati. Od glavnega štaba NOV smo dobili povelje, da se morajo naše enote preformirati v brigade, ki ne bodo vezane na določen teritorij, da bodo lahko hitreje izvajale operacije. Italijani se še niso vrnili iz ofezive v svoje postojanke, ko so zavihrale štiri nove partizanske zastave, ki so oznanile našo zmago in rojstvo prvih slovenskih brigad: Toneta Tomšiča, Ljube Šercerja, Matije Gubca ih Ivana Cankarja. To so bile naše prve brigade, ki prav te dni praznujejo 20-letnico svojega rojstva, ki je še posebej ¡pomembna za to, ker so se ustanovile iz enot', o katerih, so bili Italijani popolnoma prepričani, da so jih uničili v Roški ofenzivi. Po ljubljanskih in novomeških ulicah so razglaševali o popolnem uničenju partizanskih enot, pri tem pa niso slutili, da komaj rojene brigade že operirajo, nad njihovimi postojankami. Prva naloga brigad je bila uničiti vaško Stražo. Že v nekaj dneh je bila z manjšimi težavami odpravljena. Brigade so se iz d/neva v dan večale.. Prihajali so novi prostovoljci. Ni nam manjkalo jurišačev in bombašev. Sovražnik je dobival vedno težje udarce. Prihajali so novi borci iz 'Štajerske, Gorenjske in Primorske, kajti okupator jih je s svojim barbarskim početjem in aretacijami nedolžnih ljudi sam prisilil v partizanske vrste. Za belogardiste in Italijane so se pričeli težki dnevi. Njihove po-(Nadaljevanje na 3. strani)
Piše: Tugomer Voga
(nadaljevanje)
Tudi pri nas se avtomatizacija industrijske proizvodnje vse bolj in bolj širi. Dobivamo že tudi prve avtomatizirane stroje, ki so delo jugoslovanskih strojnih tovarn. Koliko smo na tem polju že uspeli, je bilo prikazano na letošnjem sejmu. Postavljeni jugoslovanski odbor za elektroniko, avtomatizacijo in jedrsko tehniko je zelo aktiven in je imel dosedaj že vrsto pomembnih posvetovanj o pogojih in možnostih hitrejšega uvajanja avtomatiziranega postopka v naši industrijski proizvodnji.
Znana so posvetovanja o uporabi elektronike v medicini, biologiji, kakor tudi domača proizvodnja elektronskih instrumentov za medicinske potrebe.
V	Ljubljani je bila izredno u-spela razstava sredstev za avtomatizacijo.
V	industrijskih središčih bo treba še več strokovnih seminarjev in specializiranih posvetovanj o avtomatizaciji.
Takšna dejavnost dokazuje, da se tudi mi lotevamo uvajanja avtomatizacije kar najbolj resno.
Na kraju bom skušal nekatera svoja izvajanja osvetliti s kon-
APR E D E K GOSPODARSTVA
kretnimi primeri v praksi.
Znano je na primer, da je Železarna Store že leta 1955 uporabila analitično ocenitev delovnih mest pri sestavi tarifnega pravilnika. Uporaba te metode pa je nujno narekovala celo vrsto pripravljalnih del, ki so v znatni meri vplivala na poboljšanje nivoja organizacije dela. V zvezi s tem se je morala izdelati analiza organizacije delovnega procesa, ker je prav ta važna za povečanje produktivnosti. Na osnovi te analize je bilo določeno število delovnih mest oziroma normativov dela, čas potreben ža izvršitev proizvodnega plana na podlagi že dosežene in povečane produktivnosti dela. Pri tej analizi se je odkrilo tudi več sličnih oziroma sorodnih opravil na istem delovnem mestu ali pa nepravilen izkoristek delovnega časa, kar je imelo v končni rešitvi za posledici združenje del oziroma določeno ukinjenje nezadostno izkoriščenih delovnih mest. Nasprotno pa je bilo ugotovljeno tudi, da se je večkrat premalo posvečala pozornost težkim pogojem dela tako s stališča nagrajevanja kot varstvene zaščite. Več ali manj se je že takrat uspelo ugotavljati zahteva-
ni normalni učinek na delovnem mestu in ga izraziti z določenimi merili. Razumljivo pa je tudi, da je analiza popisa delovnega mesta dala perspektivo, kako usmerjati strokovno znanje vseh sodelavcev z ozirom na posamezne zahteve na delovnem mestu, da bi s tem kar najbolj povečali učinkovitost dela vseh zaposlenih. Brez oklevanja lahko trdim, da je poleg odprave subjektivnih meril pri nagrajevanju dala dobre osnove za pravilno postavljanje norm in dela po učinku, dober pregled proizvodnega procesa, trdnejšo osnovo za dobro kadrovsko politiko tako v pogledu rednega šolanja potrebnih kadrov, dopolnilnega izobraževanja in možnost napredovanja v samem podjetju.
Dopolnilno izobraževanje je bilo zelo obsežno, saj je vključevalo domala vse deficitarne stroke kot VK ključavničarje, strugarje, za ožjo specializacijo dela — obdelavo valjev, posluževalce žerjavov, topilce in varilce ter računovod-sko-knjigovodsko osebje.
Odločbe o razvrstitvi na delovno mesto so dopolnjene tudi z navedbo potrebnih zaščitnih sredstev, pokazane pa so tudi nekatere nevarnosti na delovnem mestu
z namenom, da se preprečuje obratne nesreče.
- Rezultati ocenitve delovnih mest predvsem koristno služijo priuče-vanju novih delavcev v proizvodnji. Izdelan je uvajalni postopek za sprejem novih delavcev. Osnovna zamisel uvajalnega postopka je, kako čimprej vključiti novega člana kolektiva v tovarniško vzdušje, kako mu pojasniti vse, kar mu je potrebno kar pa sicer ne bi zvedel tako lahko in načrtno od drugih, je pa zanj zelo važno. Že pri sprejemu je treba dati med ostalim poudarek pravilnim odnosom med ljudmi, zato morajo poskrbeti pri uvajanju na delovno mesto posebne vodilne osebe. Pri sprejemu novih sodelavcev pa mora podjetje pokazati svoje želje in tudi zahteve do novodošlih. Vsakemu je treba dati zadostne informacije o njegovem bodočem delu ne glede na mesto, ki ga bo zasedel oziroma na katerem bo delal. Na podlagi tega je razvidno da je bil oziroma da je treba sprejem novih sodelavcev izvesti načrtno in zato je sestavljena shema postopka pri sprejemanju in uvajanju novih sodelavcev.
Pri analizi delovnih pogojev se je proučevala delovna klima in so
nekatere rešitve s pomočjo boljše ventilacije v livarni, obdelovalni-ei valjev dale ugodne rezultate,, medtem ko se ostala kritična mesta še proučijo, kot na primer v modelni mizami, valjarni, Samotami. Prav tako se proučujejo problemi signalizacije nevarnosti zastrupitve s CO, nadalje problem vročine, razsvetljave delovnih mest in podobno.
Na področju varnosti dela pa se skuša; z določenim izboljševanjem zaščitnih sredstev' zagotoviti večjo varnost poleg varstvene vzgoje. Doseženi rezultati v lanskem letu nazorno prikazujejo pravilnost u-krepov saj smo imeli pri delu do sedaj najnižje število nezgod 165, kar znaša 8.4 % na leto in na sta-lež. S tem smo dosegli najnižjo stopnjo obratnih nezgod v črni metalurgiji.
Razumljivo je, da so se pri tem odkrile gotove organizacijske pomanjkljivosti, katere se je skušalo postopoma odpraviti, predvsem pa je bila za podjetje važna ugotovitev, da je potrebno problem organizacije dela stalno proučevati in se je v ta namen pristopilo k formiranju organizacijskega oddelka, priprave dela, ana-
STRAN 3
Skladi gospodarske organizacije
(nadaljevanje)
Kot smo že omenili pri poslovnem skladu, ¡izloči gospodarska organizacija iz čistega dohodka sredstva za osebne dohodke z vsemi prispevki, potem pa razporedi preostali, del čistega dohodka v sklade. Poleg izločanja v poslovni sklad, se po sklepu delavskega sveta razporedijo razpoložljiva (ostvarjena) sredstva čistega dohodka tudi v ostala dva sklada: sklad skupne porabe in rezervni sklad.
Sredstva skupne porabe se uporabljajo predvsem za kritje potreb družbenega standarda. Ta sredstva omogočajo delovnemu kolektivu prijetnejši počitek, zabavo, kulturno razvedrilo, šolanje in podobno. Namenjena so' za splošne in skupne potrebe (ne-za proizvodnjo), zato se tudi imenujejo sredstva skupne porabe.
Zakon o sredstvih gospodarskih organizacij predpisuje, da se sredstva za skupne porabe uporabljajo v naslednje namene:
1. Za investiranje v stanovanjske hiše, otroške zavode, gospo-
Dvajset let
Roške ofenzive
(Nadaljevanje z 2. strani)
stojanke — Žužemberk, Ajdovci, Dob — so padale druga za drugo. Njihovi transporti, namenjeni na vzhodno bojišče, ki so vozili vojni material in cisterne bencina na progi Ljubljana—Novo mesto, so okusili moč naših enot.
Maja 1943 so se začela pogajanja med italijanskim komandantom novomeškega garnizona in komandantom našega VII. korpusa Perom Popivodom. Pogajanja so se nanašala največ na ranjene ujetnike obeh strani. Sporazumeli so se, da borcev ne bodo streljali, temveč jim nudili prvo pomoč ter jih spravili v najbližjo bolnišnico. Italijane so prisilile k pogajanjem izgube vojakov, ki so bile vsak dan večje. V dveh pomembnejših borbah leta 1943, se pravi v Jelenovem žlebu in na Kanič vrhu, sta padla dva bataljona italijanskih vojakov.
Italijani so okusili našo moč in spoznali, da je naša ljubezen do domovine močnejša, kot njihovo moderno orožje. Zato so nam 9. septembra 1943 predali svoje orožje in se osramočeni vrnili v svojo poraženo domovino.
darske servise in druge objekte družbenega standarda, samostojno ali'skupaj z drugimi gospodarskimi in družbenimi organizacijami;-
2.	za investicijsko vzdrževanje sredstev skupne porabe, -za njihovo zavarovanje in druge stro-
- ške, ki nastajajo v zvezi z njimi;
3.	za štipendije in strokovno izobrazbo;
4.	za zadovoljitev kulturnih potreb delavcev in za njihovo razvedrilo;
5.	za druge namene, ki so v skladu s potrebami gospodarske organizacije in njenega delovnega kolektiva.
Sredstva skupne porabe pa se. ne smejo rabiti za povečanje o-sebni-h dohodkov delavcev.
Uporabo sredstev skupne porabe urejajo pravila gospodarske organizacije in sklepi delavskega sveta. S pravili si lahko določijo v okviru sredstev skupne porabe sredstva za posebne namene. O uporabi sredstev skupne porabe v določene namene in do določene višine lahko odloča tudi upravni odbor ali direktor gospodarske organizacije.
Na podlagi pozitivnega rezultata je delavski svet ob zaključnem računu za leto 1961 razporedil sredstva v sklad skupne porabe, skupno s sredstvi iz neobveznega rezervnega sklada. Od tako ¡formiranih sredstev je bilo potrebno .obračunati prispevek družbenim investicijskim skladom in del, ki ga je izločiti -po obstoječih predpisih. Ta odstotek znaša približno 27 %.
Preostala sredstva so razdeljena takole: kot lastna udeležba za izgradnjo stanovanj 54 %, za objekte prostovoljne delovne akcije 9 %, sofinansiranje šolstva v občini Celje 10 %', za dograditev telovadnice 2,2%, razne dotacije, društvom in organizacijam. 2,6 %, za komunalno ureditev na Lipi 2 %, anuitete 2 %, adaptacija zdravstvenega doma v Štorah 0,4 %,’ '‘nabava. opreme 0,7 %, regresi 0,5 %, štipendije 0,9 %, posojila za individualno gradnjo stanovanj 2 %.
Preostalih 13,7% je delavski svet določil za udeležbo pri izgradnji stanovanj v Šentjurju, za izobrazbo kadrov, za nadaljnje sofinansiranje šolstva v občini Celje, za novoletno jelko in podobno.
V skladu z odločbo o potrditvi zaključnega računa za leto 1961 je bila izvršena korektura čistega dohodka. Upravni odbor je .24. septembra predlagal delavskemu
svetu, naj se iz te korekture ugotovljeni čisti dohodek v celoti razporedi v sklad skupne porabe (povečanja za ca. 5 %)• O uporabi teh sredstev bo odločal delavski svet naše gospodarske organizacije.
Rezervni sklad mora gospodarska organizacija obvezno formirati pred ostalimi skladi v višini 2 % povprečnih porabljenih obratnih sredstev v zadnjih treh letih.
Sredstva tega sklada uporablja gospodarska organizacija: za kritje poslovnih izgub, izplačevanja osebnih dohodkov in za vlaganje v poslovni sklad in sklad skupne porabe.
Če gospodarska organizacija med letom ne doseže tolikšnega čistega dohodka, da bi mogla izplačati delavcem osebne dohodke, lahko uporabi za izplačilo sredstva rezervnega sklada. V takšen namen uporabljena sredstva, ki šo se natekla iz obveznih vplačil, mora gospodarska organizacija vrniti v rezervni sklad, če doseže do konca leta zadosten čisti dohodek.
Brez omejitve se lahko uporabljajo za osebne dohodke in za vlaganje v ostala dva sklada samo sredstva neobveznega rezervnega sklada, če je gospodarska organizacija vložila v rezervni sklad več sredstev, kot jih mora vložiti po predpisih zakona.
O uporabi sredstev rezervnega sklada (obveznega in neobveznega) odloča delavski svet gospodarske organizacije.
Po posebnih predpisih Zveznega izvršnega sveta še sredstva rezervnega. sklada lahko uporabljajo v druge namene, kot na primer v določenih panogah (trgovini), za znižanje cen proizvodov in storitev (nekurantnih zalog), kritje razlike pri predčasno izločenih osnovnih, sredstvih in podobno. ,
Posebno v letu 1961 je naša gospodarska organizacija večkrat uporabila sredstva rezervnega sklada za izplačilo osebnih dohodkov, ker ob dnevih izplačila ni bilo razpoložljivih likvidnih sredstev na žiro računu našega podjetja pri Narodni banki v Celju. Vsa izposojena sredstva so kasneje vrnjena v rezervni sklad.
Sredstva za rezervni sklad se tudi obračunavajo samo pri ugotovitvi in razdelitvi dohodka po zaključnem računu, tako med letom ni posebnega dotoka ali kakšnih večjih sprememb.
Ob zaključnem računu za 1961 leto je ugotovljeno po povprečju
zadnjih treh let, da je naše podjetje formiralo obvezni rezervni sklad v predpisani višini s presežkom ca. 2 %, to pa so že sredstva neobveznega rezervnega sklada.
Ker v letošnjem letu koristimo od 1. I. povečan kredit za obratna sredstva bo vsekakor povprečje. večje, in bo treba po zaključnem računu povečati obvezni rezervni sklad.
O formiranju neobveznega rezervnega sklada odloča delavski svet, če pa so po.zaključnem računu razpoložljiva sredstva iz čistega dohodka, je vsekakor priporočljivo formiranje takšnega sklada. Sredstva iz neobveznega rezervnega sklada se lahko po potrebi in sklepu delavskega sveta vedno prenesejo v ostala dva sklada.
Miroslav Bele
ZANIMIVOSTI
NOVE OBLIKE PLOČEVINASTIH DIMNIKOV
Dve ameriški firmi (Moran Fur-,nace in Sheet Metal Co) sta v podjetju U. S. Steel Corp. izvedli novo obliko pločevinastih dimnikov, s katero dosežeta enakomeren vlek ne glede na spremembo zračnih tokov v odvisnosti od zračnega pritiska. Ustje kamina je pokrito s cilindričnim klobukom. Plašč cilindra je luknjičast ter omogoča odvajanje- dimnih plinov. S takšno obliko dimnikov so dosegli manjšo porabo goriva pri kurjenju peči, boljšo regulacijo kurjenja in boljši toplotni u-činek.
PREPREČEVANJE OKSIDACIJE
Pri toplotni obdelavi specialnih jekel predstavlja škaja veliki problem. Angleška firma F. W. Berks CO. Ltd. je v sodelovanju s firmo Rolls Royce Ltd. razvila zaščitno sredstvo »Berkatekt«, ki - preprečuje* oskidacijo in tvorbo, škaje. S tem odpade prepotrebno, zamudno in težko odstranjevanje škaje ali uporaba posebne zaščitne atmosfere pri žarjenju teh jekel.
VPIHAVANJE PREMOGA V VISOKE PEČI
V ameriškem podjetju National Steel Corp, sp z uspehom opravili celo vrsto poizkusov na plavžih z vpihavanjem premoga v talilnik plavža. S tem so občutno zmanjšali dodatek koksa v vsipu. O-menjena tehnična novost pa ima tudi ekonomski pomen, ker se s tem načinom nadomesti mnogo. dražji koks s cenejšim premogom.
Na osnovi sklepa UO smo sklenili redno delovno razmerje s tov. Sotler Stanetom z dnem 1. oktobra 1962. Ker bo v tem podjetju vodil delo splošnega sektorja, ga predstavljamo našemu kolektivu, zaradi skupnega sodelovanja. Tov. Sotler je bil že, posredno, v našem podjetju kot sodelavec na MIS -u in organizacijski sekretar tovarniškega komiteja ZK v Železarni.
Dosedaj je bil podpredsednik okrajnega odbora SZDL Celje.
Tov. Sotlerju želimo ob nastopu nove dolžnosti veliko uspeha.
Popravek
V	zadnji številki »Zelezarja«, na drugi strani, pod naslovom »■Pričele so se razprave ...■», je bila v tretjem odstavku nehote izpuščena beseda: del prispevka. Tako se navedeni odstavek pravilno glasi:
1. Za neposredno sodelovanje organizaciji v zdravstvenem zavarovanju odstopajo komunalne skupnosti organizacijam del prispevka za zdravstveno zavarovanje.
V	isti številki na šesti strani, pod naslovom »Daljši dopust«, je izpuščeno, da delavcu, ki ima od 5 do 15 let delovne dobe, pripada najmanj 18 delovnih dni dopusta.
Ivan Košir-RIS
IN VLOGA DELAVSKIH SVETOV
litskega oddelka, v načrtu pa je tudi ustanovitev oddelka za probleme avtomatizacije. Organizacijskemu oddelku je določeno, da se ukvarja s problemi racionalizacije dela, z analizo obstoječega proizvodnega procesa ter da izpopolni dosedanjo in ustvarja nove ustreznejše metode organizacije dela. Mislim, da je zgrešeno naziranje, da je moč povečati storilnost dela le z naložitvijo velikih investicijskih vlaganj v tovarniške zgradbe in strojni park. Proizvodnost je lahko povečati z izpopolnjevanjem in izboljšanjem tehnologije dela, z izboljšanjem organizacije dela in varnosti pri delu, predvsem pa s proučevanjem kadrov na delovnih mestih, z delitvijo dela, kar je vse mnogo cenejše in je uspeh čestokrat večji. .
Na področju specializacije proizvodnje je podjetje prav tako napravilo napredek v tem, da se na primer v livarski panogi ožje specializira proizvodnja valjev za potrebe celotne naše industrije, pri odlitkih pa se z novo osvojenimi kvalitetami predvsem skuša osvojiti zahtevnejše odlitke za potrebe strojegradnje in motorne industrije z ozirom na možnost omejitve asortimana na račun večjih
serij. Znani so primeri v praksi, da se je povečala proizvodnja za več kot 60 %, kar se je izvedla specializacija in ker je bilo sodelovanje dobro organizirano, sama proizvodnja po m2 pa se je dvignila od 20 na 40 %. V tej proizvodnji pa se misli še bolj razširiti možnost sedanje kooperacije predvsem v obdelavi odlitkov s Kovinskim podjetjem v Žalcu in Agro-servisom.
Organizacija centralne vzdrževalne’ službe in specializirani vzdrževalni skupini kot na primer ša-moterji za tople remonte metalurških peči, skupina za vzdrževanje žerjavov, tehtnic, tirnih naprav, energetskih instalacij ter dobra evidenca in zaloga rezervnih delov v znatni meri vplivata na dober izkoristek obratovalnega fonda.
Navedeni ukrepi so pripomogli k izboljšanju nivoja organizacije in povečanju ekonomskega učinka, vendar pa je potrebno poudariti, da doseženo stanje še ni zadovoljivo in da je potrebno organizacijski nivo utrjevati obenem pa s stalnim proučevanjem organizacijskih oblik odkrivati še boljše načine dela.
Mislim, da ne bo odveč, če spregovorim še nekaj o racionalizaciji. Ce namreč izhajamo iz dejstva, da je vsak tehnološki proces podvržen izpopolnjevanju in da je možnost stopnje učinka strojev in naprav še povečati, potem je jasno, da je hvaležno področje dela na problemih racionalizacije za slehernega člana kolektiva.
Prihranek na surovinah, materialu in energiji, skrajšanje časa obdelave, racionalno posluževanje strojev in naprav, zmanjšanje odpadka in izmečka, možnosti nadaljnje predelave stranskih produktov in podobno so najbolj znane oblike, v katerih se odraža akcija vseh članov kolektiva na izpopolnjevanju poslovanja podjetja. Normalno smo dosedaj opravičevali slab napredek na polju racionalizacije s stališčem, da racionalizacija ni možnost ostvariti kar tako, da je potrebno pri tem premagati številne ovire in zapreke in da je navsezadnje vse skupaj odvisno »od sreče«. Takšna stališča so vsekakor napačna, ker se moramo zavedati, da se ideje porajajo na osnovi poznavanja posebno še takrat, ko naletimo na težave, in na ovire v izvrševanju proizvodnih nalog. Človek je nam-
reč v bistvu bitje, ki se hoče tem oviram in težavam izogniti in na tej osnovi je tudi vsa metodika odkrivanja novega, boljšega ter cenejšega načina dela.
Analize dosedanjega dela raci-onalizatorjev so namreč to tudi potrdile. Znani so primeri iz tuje prakse, da še vse ideje in predlogi zabeležijo, pa četudi se zdijo nepomembni, na podlagi zbranih predlogov in idej se izhere najboljša rešitev. Predlagatelji so za svojo prizadevnost in aktivnost na polju racionalizacije nagrajeni ne glede na to, če se je njihov predlog realiziral.
Novi zakonski predpisi s tega področja, pravilna stimulacija in nakazovanje racionalizatorskih tem kolektivu in v bodoče še večji pritisk tržišča za cenjšo proizvodnjo predstavljajo nove vzvode za poživitev te dejavnosti.
V svojem izlaganju sem želel predvsem osvetliti pozitivne rezultate na dosedanjem prizadevanju in vloženih naporih za izboljšanje organizacije in specializacije dela, hkrati pa pokazati na probleme, ki v predstoječi dobi čakajo rešitve, s čemer bi še bolj utrdili pospešeno rast našega gospodarstva.
Dosedanje delo v zvezi z rekonstrukcijami in izgradnjo v industriji, razvoju specializacije in kooperacije v podjetju so v znatni meri zasluga delavskega samoupravljanja. Ti organi so v razdobju do leta 1960 pokazali svojo veliko moč v uveljavljanju sistema samoupravljanja v podjetju. Nadaljnji razvoj organizacije dela v podjetju posebno pa uvedba ekonomskih enot, sistem nagrajevanja po učinku, bodo dali nov doprinos k izpopolnitvi delavskega samoupravljanja. Večja in ob-jektivnejša materialna zainteresiranost vzbuja interes, da se celoten kolektiv bori za čim popolnejšo in sodobnejšo obliko organizacije dela in produktivnost.
Na podlagi teh dejstev lahko smelo računamo, da bo naslednje desetletje razdobje intenzivnega reševanja in urejanja organizacije dela v podjetjih, pri čemer bosta produktivnost in gospodarnost rastla hitreje kakor investicijsko vlaganje, zakar je dosedanji razvoj našega gospodarstva postavil strokovno in materialno podlago.
V Štorah
Leta 1959 je bilo za ZK in narode Jugoslavije jubilejno leto v katerem smo praznovali 40-letni-co ustanovitve KPJ in SKOJ. »Naša naloga je, da počastimo veliko obletnico tako, da bo ostalo v trajnem spominu poznejšim rodovom«, je bilo rečeno v slavnostnem govoru tedanjega sekretarja TK ZKS železarne Štore tov. Ignaca Korošca.
Pod tem geslom je TK ZKS železarne organiziral v zgodovini
Štor največjo in najpomembnejšo prostovoljno delovno akcijo v Štorah z namenom, da bi v počastitev 40-letnice KPJ in SKOJ rešili akutne komunalne in športne probleme v Štorah.
Odraz neurejenih komunalnih in drugih problemov je v tem, da v industrijskem središču ni bilo urejene kanalizacije, pomanjkanje pitne vode, nemogoče je bilo misliti na gojitev najrazličnejših športnih panog, v delavskem naselju niso bile urejene poti in ceste tako, da ob slabem vremenu ni bilo mogoče priti na železniško postajo, da človek ne bi bil do kolena oškropljen z blatom, poseben družbeni problem je bila vzgoja in zaposlitev doraščajoče mladine, ker je bila prepuščena ulici, športna in druga društva pa niso imela materialnih pogojev, da bi v prostem času zaposlila to mladino.
Program delovne akcije je obsegal:
1.	Zgraditi sodobna športna igrišča.
2.	Ureditev delavskega naselja in mu dati tak zunanji videz, kakršnega mora imeti industrijsko središče.
3.	Zgraditi vodovod za pitno vodo, za potrebe naselja in tovarne.
4.	Zgraditi strelišče za malokalibrsko puško.
5.	Zgraditi tristezno kegljišče
GRADILI
Takoj ipo osvoboditvi leta 1945 smo tudi mladinci v Štorah želeli imeti svoje fizkulturno društvo. Zato ni trajalo dolgo in že smo si ga ustanovili. Nismo se mnogo spraševali ■ o pogojih, imeli smo
ploskev približno 35 X 40 m pri starem rudniku, bolj podobno kolovozu kot nogometnemu igrišču. Priskrbeli smo si žogo in nekaj stare opreme ter začeli igrati nogomet. Imeli pa smo tudi vrsto gibčnih mladincev, brez katerih si je bilo težko zamisliti program takratnih »mitingov«. Nastopali so s pestlim telovadnim programom. Trenirali So kjerkoli na travnikih, kasneje pa na odru dvorane — sedanje modelne mi-zarne:
Z investicijsko izgradnjo železarne je v Štore prihajalo vedno več novih ljudi. Vzporedno z dvi-danjem stardanda je zato postajalo vedno bolj pereče vprašanje osnovnih pogojev za telesno kulturo.
Takrat je na Lipi, kjer je danes nov stadion, še zevala globel, porasla z grmovjem in drevjem. Pozimi smo se po njenih bregovih sankali in smučali. Če pa bi si kdo upal trditi, da bo tam čez petnajst let stal moderen stadion, bi ga gotovo imeli za prismuknjenega.
Edini prostor, ki je takrat v Štorah prišel v poštev, je bil močvirnat travnik v .Kurji vasi, kjer je sedaj staro igrišče. Takoj ko
smo si nad njim priborili lastninsko pravico, smo zavihali rokave ter pričeli z delom. Železarna nam je pomagala s tem, da je tja usmerjala odvoz odpadnega materiala. Vsi športniki, pa tudi
starejši simpatizerji so se izkazali kot- požrtvovalni udarniki. Žal je bilo na tem mestu, stisnjenem med železnico in cesto, premalo prostora za več kot nogometno igrišče, Zato tudi to ni mogla biti trajna rešitev.
Investicijska izgradnja železarne, predvsem- pa regulacija Bo-janskega potoka in izkopi temeljev za elektroplavž, od koder je bilo treba odstraniti 10 tisoče ku-bikov materiala, je terjala gradnjo ozkotirne proge na Lipo, kjer so v omenjeno globel odvažali material. S tem pa se je pričela porajali med športniki kakor tudi pri urbanistih ideja o gradnji stadiona na nasipu, kadar bo pač gotov.
Število mladine, ki si je želela športnega udejstvovanja, je medtem zaradi velike stanovanjske izgradnje in večanja števila -delavcev v železarni od prejšnjih 300 do sedanjih 2000, narastki tako, da je pomanjkanje pogojev za široko masovno telesno vzgojo vse bolj preraščalo v pereč družbenopolitični problem Štor.- V letu 1957 je problem dosegel svoj vrhunec, tako da so posredovali višji telesno vzgojni in celo politični forumi, ki so vztrajali na ustanovitvi dru-
Tako je izgledalo na stadionu, ko so bila dela šele pri polovici
je zgrajen spo
OPRAVLJENE URE PROSTOVOLJNEGA DELA
Štadion	1959	1960	1961	1962	Skupno
	25.404	23.930	2.806	7.002	59.142
Strelišče	6.200	160	180	473	7.013
Lipa	10.848	3.923	2.325	1.572	18.668
Vodovod	21.276	4.601	1.731		27.608
Spodnje Štore		8.956	655	358	9.969
DOM LT		7.631	1.403	432	9.466
Pečovje			1.085	35	1.120
DOM ZB	251	3.129	650	650	4.680
V obratih ŽŠ	21.501	5.510	28.244		55.255
Vrtički na Lipi		390			390
Kompole			523		523
Teharje			31		31
Svetina	3.298				3.298
RAB	608				608
Svetina — cesta	4.392				4.392
Ostalo			519		519
Skupaj:	93.778	58.230	40.152	10.522	202.682
servis s pralnico, likalnico in kr-palnico, odcep planinske ceste na dom na Svetini. V programu je v letu 1959 in 1960 bila še vključena gradnja doma ZB na Svetini.
Program delovne akcije se je kasneje razširil še z gradnjo doma ljudske tehnike na Lipi, dograditvijo telovadnice in elektrifikacije v Pečovju in zgraditvijo drugih komunalnih objektov in naprav.
Izvršitev tako obsežnega programa prostovoljne delovne akcije, je prav gotovo terjalo od članov kolektiva velik fizični napor in velika denarna sredstva, od vodstva delovne akcije pa mnogo energije, prostega časa, vztrajnega dela in zelo veliko požrtvovalnosti. Na to je računal TK ZKS, sa j je sestavil odbor za delovno akcijo iz takšnih ljudi, od katerih je pričakoval, da ne bodo zatajili, temveč bodo neglede na trajnost naloge tudi izpolnili. Da se TK ZK ni zmotil, se vidi po tem, da se vodstvo delovne akcije ni bistveno menjalo niti potem, ko je delovna akcija prišla v pristojnost krajevne skupnosti, saj so isti ljudje ostali na vseh vodilnih mestih delovne akcije.
Naj mi bo dovoljeno seznaniti vse člane kolektiva z ljudmi, ki so dali največji delež k uspehu delovne akcije, z ljudmi, ki so 4 leta žrtvovali večino svojega prostega časa, da bi delovno akcijo
uspešno zaključili. To so:
Korošec Ignac, siva livarna, predsednik odbora
Trnovšek Ivan, OTK, podpredsednik odbora
Zelič Franc, MIŠ, vodja delovišča stadion
Rukavina Dane, Samotna, vodja delovišča kegljišče
Arzenšek Bogomir, komerciala, evidentičar
Ing. Lavrič Rudolf, tehnična uprava, tehnični svetovalec.
Zelo velik prispevek pri vodenju in organiziranju prostovoljne delovne akcije so dali še ing. Starc Milko, ing. Jelerčič Rado, ing. Tratnik Zoran, Mahne Dane,
Gornik Franc, Krumpak Štefan, Šeliga Karl, Štefančič Pavel, ing. Tomaž Gostič Vera, Černetič Drago, Mackovšek Anton, Svetek Andrej, Klinar Anton, Krajnc Srečko ter vsi obratovodje, predsedniki in tajniki sindikalne ter mladinske organizacije, TK ZK, uprava podjetja, organi upravljanja, sindikalna podružnica, TK LMS, krajevna skupnost in Večina delovodij. Da je bila delovna akcija uspešno zaključena ima največjo zaslugo celoten delovni kolektiv in prebivalstvo Štor, skratka, uspešno zaključena delovna akcija je uspeh in ponos vseh zaposlenih v našem kolektivu.
SMO STADION
štva za telesno vzgojo »Partizan«; pa čeprav še vedno ni bilo materialnih pogojev za to. Kako pravilen ukrep je bila ustanovitev »Partizana« v takratni situaciji, potrjuje dejstvo, da smo v zelo kratkem času po osvoboditvi usposobili zasilno telovadnico. Svet za telesno kulturo ObLO Celje'nam je ob ustanovitvi dodelil
300.000	din za vzdrževanje oziroma za ureditev zasilnih igrišč. Za telesno vzgojo predvsem šolske mladine smo poleg telovadnice nujno potrebovali vsaj primerno : ploskev za razne igre in vaje. Zato smo se funkcionarji športnih društev »Kovinar« in »Partizan« odločili,k da dobljenih sredstev ne bomo vložili v staro igrišpe ali kakšne nove provziorije, temveč da pričnemo s planiranjem nasipanega terena na Lipi.
Najeli smo skupino delavcev, ki je, v pozni jeseni 1958 izravnala precejšnjo ploskev. Izgled lepo poravnanega'nasipa nas je tako-' navdušil, da Smo iskali vse mogoče vire za nadaljevanje dela. Zavedali smo se, da ni mogoče računati na kakšno večjo finančno pomoč pa najsibo s strani ObLO ali železarne. Ostala nam je le prostovoljna delovna akcija.
Najprej smo z našimi željami seznanili odgovorne funkcionarje Tovarniškega komiteja- ZK. Dosegli smo več kot smo si upali pri-, čakovati. Tovarniški komite ZK ni samo podprl.‘naše težnje, temveč je prevzel vso. pobudo v svoje roke ter izvršil .politično, propa-gandno in materialno pripravo akcije, ki se je preko gradnje stadiona. razširila še na vsa ostala nerešena komunalna vprašanja. Proslavljanje 40-letnice ustanovitve KP Jugoslavije leta 1959 je bilo v Štorah v znamenju velike masovne prostovoljne delovne akcije, v kateri so sodelovali vsi člani kolektiva in prebivalci Štor.
Rezultati te akcije so bili. presenetljivi na vseh deloviščih. Najbolj veseli pa smo lahko bili športniki^ saj srno ob proslavi zaključka delovne akcije in 40-let-, niče ZKJ razpolagali že z novim igriščem za nogomet: Da ne bi ostali na pol poti, je v naslednjih letih prevzela v svoje roke pobudo in organizacijo akcije Stanovanjska skupnost. .
Skupno je bilo opravljenih 59.142 ur prostovoljnega deia in
vloženih 9,360.147 din. Vrednost zgrajenih igrišč lahko danes cenimo na 25 milijonov dinarjev. Vzporedno z gradnjo igrišč je potekala tudi gradnja kegljišča in telovadnice, katerih rojstvo je Bilo različno, vendar prav tako ne?: navadno in pestro.
Danes lahko vsi, ki smo prispevali k izgradnji teh objektov, ugotovimo, da smo postavljeni cilj ne samo dosegli, temveč daleč presegli. Članom kolektiva, prebivalcem Štor, predvsem pa našim otrokom smo ustvarili idealne pogoje za njihovo telesno vzgojo iri rekreacijo.
Napačno pa bi bilo, če bi sedaj, ko imamo objekte, mislili, da smo povsem zaključili, naše delo.
V obdobju poglabljanja družbenega upravljanja na vseh področjih družbene dejavnosti moramo tudi na področju telesne vzgoje kreniti z mrtve točke.
Predvsem pri nas v Štorah, kjer je ravno zrelost političnega vodstva pripomogla k ustvaritvi idealnih pogojev za telesno vzgojo, je to vodstvo dolžno tudi v pogledu poglabljanja in porajanja naših naprednih načel upravljanja v tej panogi imeti ¡vodilno 'iniciativo. Že danes namreč lahko ugotavljamo, da društvo za telesno vzgojo, ki ga vodi peščica ama-
terskih delavcev, finansirano ie priložnostnih subvencij občinskega sklada za telesno vzgojo in kolektiva železarne; ne more biti porok. za upravljanje objektov v skupni vrednosti preko 100 milijonov din, po načel ib dobrega gospodarjenja.
Konkreten predlog za perspektivno rešitev tega problema je predlog o ustanovitvi športnorekreacijskega centra kot finančno samostojnega zavoda z ustanoviteljstvom ObLO in železarne. Dejavnost take ustanove bi zajema-, la vso telesno vzgojno dejavnost na našem območju. Vršila bi usluge^ pouka telesne vzgoje ..šolam, bila bi ustanova za. organizacijo in strokovno izvedbo iz-venšolske telesne vzgoje in športa ter rekreacije, upravljala pa bi z vsemijijobjekti, ki služijo telesni vzgoji in rekreaciji.
. Realizacija te. zamisli pa tudi kakršnega koli drugega, predloga za rešitev, problema upravljanja in organizacije telesne vzgoje torej ne more biti samo stvar športnikov in njih funkcionarjev. Problem ima širše družbeno obeležje. Zato bo prav, da se zanj zavzamejo vsi. javni .. delavci Štor, saj bomo šele -s tem uspešno zaključili veliko delovno akcijo.
. Prane Zelič
Stadion tik pred tem, ko je sprejel v goste športnike iz ostalih 'jugoslovanskih železarn na II. metalurških igrah
menile vel®Mi obleliiiel
Rekli smo, da je opravljeno veliko delo, pa poglejmo kaj je bilo napravljenega v 4 leta trajajoči prostovoljni delovni akciji.
Zgrajeno je moderno igrišče z vsemi pomožnimi igrišči, zgrajeno je novo tristezno kegljišče, nova telovadnica, vodovod za pitno vodo, strelišče za malokalibrsko puško, servis za potrebe zaposlenih žena in samcev s pralnico, šivalnico in krpalnico, odcep ceste k domu na Svetini, elektrifikacija ceste h koloniji v Pečovju, avtobusna postaja, otroško igrišče na Lipi in spodnjih Štorah, zajetje hudournika v novo kanalizacijo pri stadionu,, urejena je okolica stanovanjskih hiš na Lipi, v spodnjih Štorah in Pečovju, pravtako so urejene vse poti v teh naseljih, v kratkem bo dograjen še zadnji objekt delovne akcije: Dom ljudske tehnike na Lipi, ter ureditev najrazličnejših kanalizacij, saditev okrasnega drevja in grmičevje. Vsi. navedeni objekti in naprave razen doma ljudske tehnike so izročeni v uporabo in že koristno služijo svojemu namenu. Otvoritev vsakega objekta je bila navezana kot spomin na važen dogodek. Vs izgrajeni objekti pa so lep spomin na 40-letnico KPJ, katero smo slavili na pričetku delovne akcije.
Važnost in potrebo po teh objektih potrjuje že dejstvo, da so za gradnjo imeli velik interes in zanimanje vsi politični in oblastni ter športni organi občine Celje, prav tako tudi organi okrajnega ljudskega odbora Celje in nekateri politični in športni organi republike. Zato ni naključje, da so ob priliki predaje posameznih objektov v uporabo, bile pripravljene manjše ali večje slovesnosti, katerih so se poleg prebivalstva in članov kolektiva udeležili še ljudski poslanec za naše področje tov. Mitja Ribičič, predsednik sveta za gospodarstvo LRS tov. Tone Bole, sekretar okrajnega komiteja ZKS Celje tov. Franc Simonič, predsednik občinskega ljudskega odbora, sekretar občinskega komiteja Cveto Pelko, ter drugi predstavniki kulturnega, športnega in političnega življenja občine in okraja. Vsi navzoči predstavniki so dali priznanje delovnemu kolektivu, političnim, Športnim in drugim organizacijam v Štorah za veliko delo, katerega se je lotil delovni kolektiv pod vodstvom TK ZKS železarne Štore in krajevne skupnosti Štore.
Pri graditvi naštetih objektov in naprav so kot že rečeno sodelovali vsi člani kolektiva in prebivalci Štor. Opravili so skupno
202.682 ur prostovoljnega dela.
Pri delovni akciji so nam še pomagali pripadniki JLA iz garnizona Celje in to na izkopu jarka za vodovod Žerviše—Štore in pri izkopu kanalizacij za hudournik pri stadionu na Lipi. Pripadniki JLA šo sodelovali v delovni akciji avgusta 1959. leta, ker takrat zaradi vročine v obratih, dopustov in bolezni odbor za delovno akcijo ni imel na razpolago zadostnega števila prostovoljne delovne sile. Obrnili smo se za pomoč na vodstvo garnizona Celje. Pripadniki garnizije so v okviru naše delovne akcije opravili 6000 ur prostovoljnega dela.
Prav tako so pri gradnji igrišča sodelovali še mladinci celjske gimnazije, katere je pa organiziral občinski komite LMS Celje.
Iz tabele je razvidno, da so vsi obrati vsa 4 leta aktivno sodelovali v prostovoljni delovni akciji. Le člani SZDL imajo opravljenih razmeroma majhno število prostovoljnih delovnih ur, to pa zaradi tega, ker so bile pod SZDL registrirane prostovoljne delovne ure samo tistih prebivalcev, ki niso zaposleni v železarni t. j., da so to v glavnem delovne ure žena naših delavcev in uslužbencev, in pa zato, ker se tisti prebivalci v Štorah, ki so zaposleni v drugih
Ureditev naselja na Lipi
Naselje Liipa se je ipričelo graditi leta 1947 'in se je postopoma zgradilo, več stanovanjskih stavb,
mmmÉÉÊÊÊBËÊËSm:
im podobno. Celo naselje je bilo prepraženo z vrtički, ograjami, divjim grmovjem, kar je v celoti
mu da kulturni izgled.
Leta 1959 ise je pričela prva akcija za ureditev naselja, ki se je nadaljevala viša' naslednja leta. V item času se je uredilo, naslednje:
Poti in ceste: Od table pa Lipi do Metalurške šole se je tlakovali klanec z drobnimi kockami. Od tu naprej se je asfaltiralo celo cestišče; skozi -. naiselje .do vseh blokov. Poleg teiga se je zgradila nova cesta, ki razbremenjuje cesto mimo Metalurške šole. To je tudi edina cesta, ki .ima robove Utrjene z robniki. Pri urejevanju cest — asfaltiranju — je bilo potrebno posekati ogle na ovinkih, zgraditi-:':oporne Židove, koit npr. pri hiši išt. 78 in št: 77 in/odkopati odvisno zemljo .
Nadalje išo bili urejeni dostopi do .hiš in nekaj steiz e tlakovanimi ploščami, ali asfaltom. Cetvomčfci, ki še „nimajo asfaltiranih dostopov pa imajo lepo posuto pot. Popolnoma, obnovljena j e peš pot, (ki veže tovarno in naselje. Poit. je sedaj ograjena z železno ograjo, ima -odvodnike za vodo 'in je na strmini podprta s piloti, en del poiti' pa je iz/stopnic z železno ograjo. Celo cestišče, je posuto z belim peskam.
Stare stavbe so ¡bile predmet posebne obravnave predvsem zaradi tega, ker so se . lastniki zoperstavljali in je bEo potrebno iskati rešitve v novogradnjah in prizidkih. Tako so bili porušeni vsi kurniki in hlevi iza prašiče in zajce na celi Lipi. Dalje je porušen Jagrov hlev dn senik, ki sta.
t" iàâjÈ
tí
Začetna dela v
Samski dom- in. neobhodno. potrebne" ceste.. Pri' gradnji se ni upošteval izgled •naselja in je -bEo naselje in okolica zanemarjena. Do stanovanjskih stavb so manjkale primerne poti, kanalizacija je bila pomanjkljiva, ceste in polti pa polne blata in prahu. Med novimi hišami bo bile ;še stare zanemarjene ista vibe, hlevi, drvarnice
naselju na Lipi
kazilo sliko naselja. Na posameznih mestih ®o izrasle čele ¡Skupine malih ut in 'hlevov, kjer so istano-vavoi redili male živali. Od tu se je- širil neznosen smrad po bližnji okolici in ise dvigali roji' muh. O kakšni higieni ni bEo niti govora. Vse te neurejene razmere v naselju so -rodile splošno željo pre-bivavcev, da se naiselje uredi in
VLOŽENA SREDSTVA	
1. Stadion	9,360.147
2. Kegljišče	15,020.999
3. Dom LT	6,190.844
4. Vodovod	142.608
5. Dom ZB	690.083
6. Naselje Lipa	7,573.243
7. Naselje spodnje Štore	1,774.830 ■
8. Naselje Pečovje	75.115
9. Servis	317.021
10. Prevozi zemlje	1,125.690
11. Proslave	1,148.085
12. Strelišče	612.724
Skupno: din	44,031.389
podjetjih in ustanovah niso čutili dolžne sodelovati v prostovoljni delovni akciji, prav tako tega ni čutila večina štorskih obrtnikov, gostilničarjev, trgovcev in mesarjev.
Poleg vrednosti gornjega števila prostovoljnih delovnih ur, je bilo investirano iz skladov podjetja 44,031.389 din.
Od tega je še neplačanih računov za 2,761.784 din.
Vrednost zgrajenih objektov še ni ocenjena, vendar ni pretirano če rečemo, da so vsi objekti zgrajeni v okviru delovne akcije vredni preko 100 milijonov dinarjev.
Iz vseh navedenih podatkov in ocenitev je razvidno, kako veliko, potrebno, koristno, drago in zahtevno delo je opravljeno. To bodo prav gotovo priznali tudi oni člani kolektiva, ki niso sodelovali v prostovoljni delovni akciji in tisti redki člani kolektiva; ki so delovno akcijo podcenjevali, ji povzročali težave in jo gledali z nezaupanjem, pri tem pa bodo prav gotovo spoznali, da je imela prav velika večina kolektiva, ko je sprejela program delovne akcije prav tako imajo nov dokaz za ljudski izrek: »v slogi je moč«. , Ignac Korošec
oba močno kvarEa izgled okolice, ravno tako je porušena drvarnica piri hiši št. 65 in hlev pred samskim domom. Porušena je tudi stara hiša pred /domom učencev in pločevinasta uta ža metalurško šolo. Hiše z ostalim zunanjim izglodam so na našo prizadevnost bEe obnovljene, tako. npr.: hiša Knafelc, hiša Jager, hiša Robuza in nizke stavbe Ob stadionu.
Zemljišča so »planirana in vsa posejana is. travo, .Skoraj povsod so nasajene „ rože in Okrasno, grmičevje. Slaba 'drevesa so odstranili in na njihovo mesto,so zasajena nova, ki že dajejo lep videz v naselju, npr. vrbe žalujke, topoli itd. Pri Metalurški šoli in na Jagrovem hribu je bila gola ilovnata' zeml j a. Obložili, simo j o s črno zemljo An rušami.
Otroška igrišča so bila zgrajena
na več krajih in ne služijo povsod svojemu namenu. Najboljše in najlepše je otroško igrišče pri hiši št. 78 ter je tudi opremljeno z vrtiljakom, gugalnicami in drugimi primernimi napravami. Potrebno je opremiti s kanalizacijo še dva peskovnika. Trenutno imajo naši otroci dve večji igrišči in tri peskovnike, vendar to še ni dovolj.
Vrednost obstoječih objektov je neocenjena, vendar lahko sklepamo, da je še enkrat tolika kot so bila vložena finančna sredstva, kar je rezultat prostovoljnega dela ih prispevkov celotnega kolektiva. Mnogi objekti ne bi bdli nikoli zgrajeni áli urejeni, če ne bi bilo prostovoljne delovne akcij é. Skupno je fciEo vloženo 18.668 prostovoljnih delovnih ur.
Franc Gornik : inž. Radio Jelerčič
Tudi na naše najmlajše nismo pozabili. Zanje je urejeno prijazno otroško igrišče
ČLANI VODSTVA DELOVNE AKCIJE
Korošec Ignac
ZeiiČ Franc
Ing. Lavrič Rudolf
Rukavina Dane
Trnovšek Ivan
V Štorah i
v
Urailitev naselja v spodnjih Štorah
STRELIŠČE
V	program delovne akcije, ki je zajemal ureditev naselja v Štorah in ostalih komunalnih naprav, je bila vključena tudi ureditev starega naselja, to je Store desni breg. Na prostorih med železniško progo in stanovanjskimi bloki so bili vrtovi in njive. Z izgradnjo kulturnega in gasilskega doma je bil del vrtov uničen, ostali vrtički pa niso nudili primernega iz-gleda. Zato smo sprejeli sklep, da se tudi v spodnjih Štorah uredi primeren park z okrasnim grmičevjem in drevesi, z otroškim igriščem, živo mejo ob cesti in s klopmi.
Prebivalstvo in elani kolektiva so v veliki večini pokazali dobro voljo. Glavno delo na tem objektu je bilo planiranje terena med železniško progo in cesto proti -osnovni šoli, dovoz materiala s terena pri nekdanji štolami, zasaditev žive meje, dreves in grmičevja. Opravljenih je ' bilo 9.969 prostovoljnih delovnih ur, tako, da v začetku ni bilo stroškov.
V	času štiriletne delovne akcije smo porabili 1,774.830 din. Posebnih težav z organizacijo prostovoljnega dela ni bilo. Le nestalno vreme nam je letos kdaj pa kdaj ponagajalo, spočetka smo celo pričakovali, da del do postavljenega roka ne bo mogoče zaključiti.
Asfaltiranje avtobusnega postajališča nam je vsa leta povzročalo mnogo skrbi, ker ni bilo finančnih sredstev in ker je bil prav ta pre-
del najnujnejši za ureditev. V tem letu pa smo uspeli najti potrebna finančna sredstva in smo postajališče dokončno uredili.
Omenimo naj še tiste tovariše, ki šo k tej akciji največ prispevali in se ji tudi prvi odzvali, da naredijo obvezo. Sodelovali so tako dolgo, da je bilo delo v. celoti opravljeno, se pravd, da celo obvezo večkrat prekoračili. To so bili Krumpak Štefan, Balaskovič Jakob, Rožman Miha, Križnik Ignac, Vidmajer Jože, Radič Ludvik, Kocjančič Jože in Šeliga Karel.
Štefan Krumpak
Spomladi leta 1948 je bil ustanovni občni zbor strelske družine z nazivom »Kovinar« Štore. Ker strelska družina ni imela denarnih sredstev niti rekvizitov, so člani sklenili, da začno graditi s prostovoljnim delom objekte in celo rekvizite. To se je prav kmalu pokazalo pozitivno, saj do takrat še ni nobena organizacija do družbe pokazala take iniciative. Uspeh se je kazal iz leta v leto kot je razvidno iz spodnjega prikaza zgrajenih strelskih objktov, in sicer:
— strelski vojaški rov za šest mest
Tudi učenci Metalurške industrijske šole so pridno sodelovali.
KEG L J IŠČE
Pri športnem društvu »Kovinar-« je bila leta 1950 ustanovljena kegljaška sekcija. Ker v Štorah ni bilo kegljišča, so njeni člani trenirali in tekmovali na cejskih kegljiščih. Kljub težkim pogojem so sodelovali ria vseh okrajnih in sindikalnih prvenstvih. Zaradi teh
premo, je bilo treba urediti še okolico in zgraditi cesto od starega internata do gradbišča. Tako smo v prvi etapi planirali gradbeni teren, izkopali temelje in jih betonirali ter zgradili cesto. V drugi etapi smo betonirali temelje celotne stavbe in kletne ploš-
3
<
Pogled na steze našega novega kegljišča.
težkih pogojev se sekcija ni mogla razvijati in širiti. Zato so njeni člani pričeli že takrat misliti na gradnjo lastnega kegljišča v Štorah. Kljub prizadevnosti nekaterih članov pa spočetka ni bilo norih rezultatov, ker ni bilo dovolj denarnih sredstev, niti primernega prostora, kjer naj bi bilo kegljišče. Šele s pričetkom velike prostovoljne delovne akcije so se (pokazale določene možnosti. Ker nudi kegljaški šport široke možnosti udejstvovanja, in je postajal pomen rekreacije vse bolj jasen, je bila upravičenost tega objekta z vsakim dnem bolj utemeljena. Tako je bilo sklenjeno, da se gradnja kegljišča vključi v program prostovoljne delovne akcije v Štorah.
Do septembra 1959 so bili načrti že izdelani, hkrati pa so se pričela tudi že prva dela s pripravo zemljišča. Predvideno je bilo, da se kegljišče zgradi v treh etapah. Poleg stavbe s celotno notranjo o-
če, zgradili kegljaški prostor. V tretji etapi pa smo dogradili kletni prostor, pozidali celotno stavbo za kegljišče, postavili strešno konstrukcijo in jo pokrili.
Za vsa ta dela smo porabili 5148 ur prostovoljnega dela in približno 300.000 dinarjev za plačano delovno silo. Med gradnjo smo se morali boriti z raznimi težavami: z vremenskimi nevšečnostmi,. pomanjkanjem nekaterih vrst gradbenega materiala, predvsem cementa. Med drugim smo morali dvakrat tlakovati cesto, ker se je pogrezala v mehkih ilovnatih tleh.
V celoti smo izkopali, prevozili in vgradili 1000 kubičnih metrov zemlje, 600. peska, 400 gramoza, 250 kamna, 5000 kom opeke, 40 ton cementa, 10 ton apna, 1000 kg železa, 600 kvadratnih metrov salonitnih plošč in 400 kg pocinkane pločevine.
Kegljišče smo slavnostno odprli
23.	junija tega leta. Kar nas je
bilo navzočih pri otvoritvi ne bomo pozabili svečanega trenutka, ko je tehnični direktor železarne prerezal vrvico in s tem simbolično odprl vrata v enega najlepših kegljišč v celjskem okraju.
Rukavina Dane
Pralnica in kopalnica
Vse žene v Štorah, predvsem pa zaposlene in matere majhnih otrok, so si v Štorah še davno želele pralnico in krpalnico. Davna želja se jim je uresničila, ko je Društvo žena za svojo iniciativo naletelo pri Odboru za delovno akcijo pri Železarni Štore na razumevanje in dobilo cca 300.000 dinarjev dotacije. V starih prostorih pralnice v Samskem domu na Lipi smo v l. 1959 uredili servis tako, da smo pregradili pralnico in s tem pridobili prostor za krpalnico. Popravili smo obstoječo sušilnico in zaprli hodnik tako, da je nastal popolnoma samostojen družbeni objekt. V delo smo vložili mnogo osebnega truda. Dotacija 300.000 dinarjev je zadoščala za nabavo šivalnega stroja, dveh delovnih miz za likanje, likalnik, likalno desko, gradbeni, električni in inštalaterski material.
Za delo ni bila plačana niti ena ura, vse so bile napravljene na prostovoljni bazi. Zidarji so napravili ca. 50 udarniških ur, električarji 80 in inštalaterji 30, torej skupno, če vodenja del ne prištejemo, cca 160 ur. Vgrajenih je bilo cca 750 opek, porabljenega 1 m3 peska, 0,300 m3 apna, Vgradili smo vso novo napeljavo, tako da je servis dobil svoj lastni števec za merjenje porabe električne energije.
Pralni stroj je za denar, ki ga je dolgovala štorski stanovanjski skupnosti celjska stanovanjska skupnost odstopila. Stroj je bil nov, za 6—10 kg perila za enkrat.
Objekt, zgrajen v letu 1959 še danes obratuje. Dodatno v njem v naslednjih letih ni bilo ničesar urejenega, razen v letu 1960 centrifuga za ožemanje perila.
Storske žene so razbremenjene, delovni dan je zanje za marsikatero uro krajši.
Ing. Tomaž Gostič Vera
—	provizorična lopa za vojaško puško
—	zračno zunanje strelišče
—	malokalibrska zidana lopa
—	malokalibrski rov za osem mest
—	strelski poligon,
Sto in sto ur so člani v razdobju od leta, 1948—1959 vložili za delo v strelski organizaciji. Zgrajeno je bilo s prostovoljnim delom mnogo strelskih objektov, za kar je bilo opravljenih preko 7000 ur. Uspehe društva ne bi navajali, ne smemo pa mimo tega, da smo vzgojili kader mladih strelcev, mladincev, pionirjev in članov, ki pa niso samo dobri strelci, temveč tudi dobri in zavedni državljani naše družbe.
V strelsko organizacijo se je prijavljalo vedno več mladine in pionirjev, vsled tega je tudi nastala potreba za izgradnjo novega strelskega objekta za malokalibrsko puško. Izmero terena je izvršil najstarejši član tov. Hajnšek Erih, načrte pa smo napravili sami na podlagi ogleda in izkušenj z drugih strelišč. V maju mesecu 1959 smo pričeli z zemeljskimi .deli, planiranjem poligona z buldožerjem in izkopom strelskega rova. Delo je bilo zelo otež-kočeno zaradi slabega ilovnatega terena im pronicanja talne vode. S požrtvovalnostjo članov strelske družine in drugih članov delovnega kolektiva smo premagali začetne težave in v doglednem času izravnali teren in izkop rova. Obenem smo pričeli tudi z izgradnjo strelske lope. Preko 300 m3 zemlje je bilo prekopane z izkopom rova in planiranjem poligona.
Vsa dela razen zidarjev, mizarjev in električarjev so bila izvršena s prostovoljnim delom. Za ostala dela je bilo vloženih 6200 prostovoljnih ur in denarna sred-
tu 1960 vloženih 180 prostovoljnih delovnih ur, v letu 1961 pa 160. Te ure so člani strelske družine opravili večinoma izven svojih obvez, katere so imeli na drugih deloviščih.
V letošnjem letu to je v letu 1962 se je pokazala potreba za izgradnjo lope za vojaško. puško, ker je bila prejšnja lopa dotrajana. Člani so pokazali polno razumevanja in se odzvali v polnem številu za izgradnjo strelske lope. Izvoljen je bil gradbeni odbor; predsednik Lužar Štefan, člana odbora pa Mlakar Franc in Bobek Ludvik. Z vestnim delom gradbenega odbora in ostalih članov strelske družine so dela pri gradnji strelske lope hitro potekala. Za izgradnjo te lope je bilo vloženih 473 prostovoljnih delovnih ur. Strelska lopa je vredna cca 250.000 din.
Poleg vloženega dela je strelska družina plačala iz lastnih sredstev za izgradnjo še 90.000 dinarjev.
Od ustanovitve strelske družine pa do danes je družina s svojimi člani in ostalimi člani kolektiva prispevala za izgradnjo strelskih objektov 12.013 prostovoljnih delovnih ur. Ako računamo, da so člani strelske družine delali tudi na drugih objektih, to.je: vodovod, stadion, kegljišče itd. ugotavljamo, da so delo na strelišču opravljali izven svojih obvez delovne akcAje. Preko 300 prostovoljnih delovnih ur so nekateri člani opravili samo v letu 1959.
Kmalu po dograditvi malokalibrskega strelišča si je ogledal strelišče predsednik strelske Zveze Jugoslavije general-polk. Vojo Todorovič, ki se je pohvalno izrazil k solidni in lepi izgradnji tega strelskega objekta, podal je priznanje strelski družini in celotnemu kolektivu.
Novo strelišče za malokalibrsko puško je otvoril naš poslanec tov.
Mitja Ribičič	,	. ,
stva v znesku 625.000 din. Proračunska vrednost objekta pa znaša preko 2 milij. dinarjev. Denarna sredstva 650.000 din so bila dana na razpolago iz skupnega fonda za udarniško delo v letu 1959. S skrajno štednjo na materialu in plačilu kvalificirane delovne šile na objektu nam je celo uspelo prihraniti na objektu znesek
25.000	din. Vodja delovišča je bil Stefančič Pavel, ki je skrbel za naibavo potrebnega materiala-, organiziral potrebno delovno silo med člani strelske družine in med ostalimi člani delovnega kolektiva. Najbolj se je izkazal pri delovni akciji na strelišču obrat obdelovalnica valjev, ki je izvršil skoro vsa zemeljska dela in izkop strelskega rova.
Strelišče je bilo dograjeno do
30.	oktoba 1959, slavnostna otvoritev pa je bila 3. oktobra 1959 ob zaključku delovne akcije. Slavnostni otvoritvi je prisostvoval tovariš Mitja Ribičič, ki je objekt izročil svojemu namenu. Naslednja leta 1960 in 1961 so bila potrebna manjša popravila, kanalizacije in ureditev terena zaradi usedlin zemlje. Tako je bilo v le-
Ta objekt ne služi samo strelski družini prebivalcem Štor, temveč tudi strelcem iz cele Slovenije pa tudi drugih republik. Na strelišču so se izvršila razna strelska tekmovanja, dvoboj Hr-vatska—Slovenija in tekmovanje mest Varšava — Celje. Tudi gostje iz Varšave 'so se pohvalno izrazili o solidnosti gradnje objekta. S solidnim in dobrim vzdrževanjem bo lahko ta objekt dolgo služil svojemu namenu.
Pavel Stefančič Franc Mlakar
PREBIVALCI
ŠTOR!
Čuvajmo
S TRUDOM ZGRAJENE OBJEKTE
'veliki obletnici
NOV VODOVOD





Železarna Store, naselje Lipa in Store na desnem bregu so se napajali od leta 1948 dalje iz dveh vodovodov, in sicer iz vodovoda Sv. Ana, ki je bil zgrajen pred 80. leti. s kapaciteto 0,52 libra na sekundo, v letu 1946 pa je .bil ta vodovod povečan na 0,84 litra na sekundo, in iz vodovoda Pečovje, ki je bil zgrajen lata 1948 z maksimalno kapaciteto 3,1 litra na sekundo.
e
Trasa vodovoda teče preko travnikov skozi Laško vas
Oba vodovoda sta imela vodio-hrame, Sv. Ana za 60 m3 vode m Pečovje za 100 m3 vode, V naselju Lipa pa še akumulacijski vodohrana za nočni čas za 75 m3 vode. Oba vodovoda sta 'bila medsebojno povezana.
Z razširitvijo tovarne in naselja in z ureditvijo sanitarij po tovarni se je .stopnjevala poraba pitne vode tako, da je že leta 1956 predstavljal vodovod resen problem, ki je terjal rešitev. Zato se je že takrat poskušalo najti zadovoljivo rešitev. Možni sita bili dve varianti, in sicer: zajetje izvira Bojamiskega potoka ali pa izvira pri Godicelju v Šentjanžu. •Kasneje leta 1957 pa je bilo predlagano, naj se zajame , izvire v Žervišah v kolikor so v redu in v kolikor dajejo zdravo vodo.
Meritve izvira leta 1958 in 1959 na koti 524,71 metra so pokazale, da je minimalna količina 2 litra na sekundo in da je ta voda po kemičnem sestavu v redu in da tudi bakteriološko odgovarja. Po izjavah starejših ljudi, ki so poznali ta izvir, je bilo ugotovljeno, da v najbolj sušnih mesecih ta izvir ne usahne — da je torej stalen. Raziskave okoli in na samem izviru šo pokazale, da voda izvira in priteka po močnejši vodonosni plasti in da je pod to plastjo šiva glina, ki ne dovoljuje vodi druge poti.
V začetku lata. 1959,. ko so se začele priprave za proslavo 40. letnice ZKJ ih ko se je pripravljala, prva delovna akcija, je takratni štab te akcije sklenil, da se s prostovoljnim, delom zgradi vodovod Žerviše—Lipa, za vodjo gradnje pa je bil določen tovariš Maakošek Anton-..,in namestnik Zelinka Jaro, oba iz energetskega obrata.
Z uresničevanjem naloge se je začelo marca meseca, in sicer na izdelavi projekta, programa, priprav in 'drugo. Uradni začetek pa beležimo 24. aprila 1959, ko so ga-sivci prvi izačeli na pripravi terena in izkopu zajetja, kar smatramo za najtežje in najbolj zahtevno delo. Istočasno pa sta začela z izdelavo načrtov ing. Liter a in ing. Lipičnik. Projektant je predvidel' izgradnjo vodovoda v dveh etapah. Prva Žerviše ^
priključek na vodovod Pečovje in druga podaljšek in nov vodohrana na Lipi. Predvideni stroški leta ' 1959 za prvo etapo so bili 9,991.584 din, a za drugo etapo 8,772.495 din.
Vodovod se je po tem programu gradil. Leta 1959 se je zgradilo zajetje, izvršila se je prestavitev struge v klisuri" Malega Bojaoskega, zgrajen je bil raiz-bremeniiimk, skopan je bil jarek za cevovod, položen cevovod in zasutje jarka z ureditvijo zemljišča, na katerem je bil zgrajen vodovod. Skraitfca proslavo 40. obletnice smo slavili s popolnoma dokončano I. etapo. V prvi etapi je bilo vgrajenih 1489 metrov litoželeznih cevi 0	95 mm ih 457
metrov cevi 0 125 mm, pri tej montaži je bilo porabljenega tesnilnega materiala, svinca in vijakov kar lepa količina. Betona in betonskega železa je bilo porabljenega. največ za zajetje in 'raz-bremehitnik, kakor tudi za sidranje cevovoda.
Težko je danes dati točno sliko vsega opravljenega dela'.in porabe materiala, ker moramo to gledati ne po dolžini vodovoda, ampak po terenu v kakšnem je vodovod zgrajen in pa oddaljenost delovišča. Trasa vodovoda je sicer prilagojena terenu, vendar je bilo . treba, teren najprej pripraviti 'tako, da bi bil cevovod kar najkrajši. Pripravo takega terena je -bilo mogoče samo z visoko zavestjo in voljo vseh, ki so delali na tern delovišču. Največ časa je bilo porabljenega na izdelavi zajetja, razbremenilnifca in regulaciji potoka. Dovolj je ugotovitev, da še je na trasi v dozirni ca 700 metrov moral znositi na ramenih prostovoljnih delavcev ves material, potreben za gradnjo. V celoti je bilo opravljenih v letu 1959 na izgradnji I. faze 21.608 ur prostovoljnega dela, če pa k temu dodamo še 6000 uir, ki so. jih opravili pripadniki JA iz Celja, potom je skupna številka opravljenih, ur 27.608. Točne porabe. materiala v tem sestavku, ne navajam, ker sem omenil cevi, katere predstavljajoč večino materiala.'.
Izgradnja I. etape vodovoda je zagotovila prepotrebne količine vode za razširjeno naselje Lapa (4 bloki, internat, telovadnica in drugo) kakor tudi napeljavo vodovoda v Samac za potrebe jeklarne , in.. livarne. iZ izgradnjo vodovoda se je investitorju Železarne; Store napravil prihranek
V naši delovni akciji so sodelovali tudi pripadniki JLA Celjskega garnizona. Na sliki jih vidimo pri izkopu jarka na štadionu
mesečno pni stroških za potno vodo za 200 do 250 tisoč dinarjev. Skupno s tem pa je naselje Laška vas dobila zdravo, pitno vodo. Ta vas je do izgradnje vodovoda bila 'brez vode, zato je ta vodovod za Laško , vas še kako pomemben. — Prva etapa vodovoda Žerviše' je bila končana in izročena svo-
jemu . namenu 10. X. 1959 ob .skromni slovesnosti, kateri je prisostvoval ljudski poslanec Mitja Ribičič.
V letu 1960 dn 1961 se je delalo na izgradnji vodovoda (II. etapa), ki je bila- dokončana po projektu, razen vodohrama dn zajetja II, ker je Zmanjkalo sredstev in pa zaradi predvidene rekonstrukcije Železarne Štore, katera narekuje nekatere spremembe vodovoda na Lipi.
Za drugo etapo i je bilo opravljenih leta 1960 4600 ur in leta 1961 1731 ur prostovoljnega dela, dočim se iz prej navedenega v letu 1962 na tem-delovišču ni delalo.
Do sedanje faze zgrajen vodovod Žerviše, kateri je bil posvečen 40. obletndxsi ZK je vreden po takratnih cenah 14,986.450 din, po predračunu pa bi sita! 18,764.079 dinarjev skupno z vodohramom, ki pa še ni zgrajen.
Skupno je bilo na tem delovišču opravljenih 27.608 prostovoljnih ur, če te ure obračunajmo po 100 diin/h, potem je ta znesek 2,760.800 dih, kar je prispevek članov kolektiva. v tej akciji, za- .-1 sigurno pa vem, da je ta številka večja, posebno zato, ker je tudi računano efektivno delo, dočim bi gradbeno podjetje zaračunalo tudli prihod in odhod s tako oddaljenega delovišča. Verjetno so pa tudi nekateri ostali neevidentara-ni, posebno vaščani Laške vasi,' ki so si uredili teren na svojih parcelah.
Težav pri gradnji je bilo neverjetno mnogo in jih je nemogoče vse opisati, zato je najbolje, da sedanji in poznejši rodovi, ki bodo hodili mirno zajetja vodovoda v Žervišah pogledajo proti Štoram in se spomnijo vseh, ki so kakor koli sodelovala na izgradnji prepotrebnega vodovoda.
Mac košek Anton
C7
°° ustanovitvijo društva Ljudske tehnike 1949. leta, z naraščajočo motorizacijo v tem obdobju kakor tudi s poživljanjem delovanja Društva žena se je rodila potreba pa društvenih prostorih za omenjena društva, prav tako pa tudi po garažnih prostorih.
Potrebni načrti za stavbo so bili izdelani v letu 1960. Načrt je vseboval sledeče bistvene elemente:
Stavba, pod imenom »Dom ljudske tehnike« je, enonadstropna, 19,85 m dolga, 8,97 m široka. V pritličju je razdeljena na 12 enakih garažnih boksov dimenzije 3x4 m, nadstropje pa je razdeljeno na 7 prostorov in sanitarije. Od tega za Ljudsko tehniko približno 100 m2, za Društvo žena pa 60 m2 stanovanjske površine. Predračun projektanta je po takratnih cenikih plač in materiala znašal 9,996.562 din. V času zgo-tovitve načrtov je tudi Železarna določila lokacijo zemljišča na Lipi, kjer naj bi stavbo zgradili in vključila gradnjo v delovno akcijo ter zanjo določila del razpoložljivih finančnih sredstev. Pretežni del finančnih sredstev naj bi služil za nabavo materiala, za delo pa bi se koristilo udarniško delovno silo.
Delo se je pričelo v maju 1960. leta in sicer z odkopom zemljišča in temeljev. Ker je teren gradnje bil na strmini, je bilo treba najprej zravnati tla. Za delo so bile na razpolago udarniške skupine, ki so v dokaj kratkem času izvršile odkop zemljišča, nasip, izkop temeljev in kanalizacije. Sočasno s tem pa se je pripravljal ih dovažal gradbeni material. Opeko je izdelal domač obrat Bentonit, pesek in kamenje ka je bilo nabavljeno iz peskokopov in kamnolomov ob cesti na Svetino. Večino prevozov je bilo opravljenih s tovarniški prevoznimi sredstvi in udarniško delovno silo. Koncem leta je bila — po zaslugi dobre organizacije gradbenega odbora
Dim ljudske tehnike
in požrtvovalnosti vodje ing. Starca — surova stavba pod streho.
Bilanca pa je bila takale:
Prevoženo je bilo približno 240 ms gradbenega materiala, pretežno iz Svetine. Odkopanih in splaniranih je bilo cca 460 m3 zemlje in vgrajenega cca 220 m3 opeke, betona in drugega materiala. Porabljenih pa je bilo ca.
3,200.000	din.
Ko je bila jeseni gradnja prekinjena je bila stavba zasilno vseljiva le v, pritličju. Manjkala so okna, vrata, ometi, instalacija, pod in drugo, skratka vsa dela, ki zahtevajo kvalificirano, delovno silo.
Spomladi 1961. leta je na seji centralnega odbora za delovnb. akcijo bil določen za gradnjo Doma tov. Mahn.e. Na občnem zboru Ljudske tehnike je bila izražena želja, da se Domu na vzhodni strani doda prizidek za delavnico, ki bi imel vgrajeno jamo za popravilo avtomobilov.
Novo ustanovljeni gradbeni odbor je organiziral udarniško delo kvalificirane delovne sile, to je električarje, vodovodne inštalaterje, mizarje in kleparje. Pri tem je bil napravljen priključek električnega toka na omrežje in izvedena notranja instalacija. Vgrajena je bila strelovodna napeljava. Prav tako tudi priključek na vodovodno omrežje in notranji vodovod. Tudi neposredno okolje — to je — oporni zid, dovozi in odtoki vode so se uredili. Zgradili so se temelji za prizidek in jama. V delu so bila tudi okna za severno stran stavbe, vendar je to delo le s težavo napredovalo zaradi preobremenitve mizarske delavnice. V tej fazi del je bilo prevoženo in vgrajeno cca 120 m3 kamenja, gramoza in peska iz Svetine. Za to je bilo porabljenih ca. 1400 udarniških ur in 1559 plačanih ur ali 143.640 din. Skup-
na bilanca porabljenih finančnih sredstev pa je porasla na 4 milijone 180.132 din.
To leto za gradnjo Doma ni bilo ravno najbolj uspešno iz razloga, kar je bilo težko dobiti kvalificirano delovno silo in, ker je bila gradnja prioritetno zadnja in je bilo za to odmerjenih le malo razpoložljivih finančnih sredstev. Letos spomladi se je pod istim vodstvom delo nadaljevalo. Od finančnih sredstev,- ki jih je imel na razpolago centralni odbor za delovno akcijo, je bilo za Dom planiranih približno 3 milijone 500.000 din.
Vtem letu je zgrajen prizidek, izvede.ni so bili vsi notranji ometi ter zidarsko beljenje. Prizidano je bilo stopnišče, vgrajena so bila vrata in okna ter vstavljena stekla. To delo je terjalo približno 432 udarniških in 1310 plačanih ur ali 261.054 dih. Prevoženo in vgrajeno je bilo čc 90 m3 materiala. Zanj je bilo porabljenih 2,010.712 din. Delo je bilo v polnem tku, ko so iz razumljivih vzrokov pri centralnem odboru računi prekoračili. razpoložljiva sredstva, s.mo morali delo ustaviti. Potrebno je še izvršiti zunanji omet celotne stavbe, vstaviti pode, vgraditi svetlobna telesa in vodovodne elemente.
Na koncu dobimo sledečo sliko:
Planiranih je bilo 9,996.562 din, š prizidkom pa bi bilo verjetno
10.500.000	din. Porabljenih je bilo skupno 6,190.844 din, razlika je torqj 4,309.156 din.
Za zgotovitev doma je potrebno še ca. 1,300.000 din. Torej bi bilo skupno razlika od predračunske vrednosti do porabe cca 3,000.000 din, to pa je več kot bi znašala cena za 9.466 skupno izvršenih udarniškiih ur, kar da sklepati, da so bila finančna sredstva vendar rentabilno trošena.	Danijel Mahne
Vročina pa taka!
Urejena servisna pralnica je v mnogočem olajšala delo našim
ženam
Tudi majhno naselje na Pečovju je bilo potrebno uredni
Nova telovadnica tik pred otvoritvijo
Cesta na Svetino je prav gotovo velikega pomena za prebivalce tega kraja, kakor tudi za delovni kolektiv našega podjetja. S to cesto je postal naš dom na Svetim mnogo bližji
V ŠTORAH JE ZGRAJEN SPOMENIK VELIKI OBLETNICI
Strokovno izobraževanje in
Kadarkoli	razpravljamo o
strokovnem izobraževanju in usposabljanju, ugotovimo, da se je v gospodarskih organizacijah že vsa leta po osvoboditvi dosti izobraževalo	in usposabljalo,
vendar ne sistematično in v skladu s planiškimi potrebami podjetij.
Hiter razvoj podjetij, hiter gospodarski in. družbeni razvoj v naši domovini sploh je bil osnova za uvajanje novega gospodarskega sistema. Ta pa omogoča in terja še hitrejši razvoj, Oh' tem pa zlasti še v Skladu z razvojem znanosti in tehnike še hitrejšo rast delovnih sposobnosti proizvajalcev, višjo kakovost in večje število strokovnjakov. Tako so te potrebe narekovale iskanje novih pati in metod za izobraževanje strokovnih kadrov. Vsa naša skupnost si je .prizadevala za napredek strokovnih kadrov. Vsa ta prizadevanja so rodila vrsto ukrepov, ki'naj bi pripomogli, da se v skladu >z razvojem proizvodnih sil, z velikimi spremembami v družbeni delitvi d,ela, v organizaciji proizvodnje in zlasti še v skladu z uvel javljanjem načela in načina oblikovanja in delitve dohodka pristopi tudi k strokovnemu usposabljanju in izobraževanju delavcev, kakršnega zahtevajo potrebe gospodarstva.
Tako imamo v Resoluciji Zvezne Oj. skupščine o vskladitvi strokovnih kadrov z naglim razvojem gospodarstva že nakazana načela strokovnega izobraževanja, iz katerih povzemamo, da je treba razumeti delo za izobraževanje kot kontinuiran proces.
> da mora dati strokovno izobraževan j e. praktično lin strokovno teoretično znanje, kakor tudi prirodno-iznanstveno, družbenogospodarsko in splošno znanje, ki je neizogibno za uspešno poklicno, delo;
—	v 'Skladu z novimi načeli nagrajevanja je . potrebno, da v bodoče.- razlikujemo pridobljeno strokovno izobrazbo od usposobljenosti posameznika za nforavlja-nje dela na ■ določenem delovnem mestu. Strokovno usposobljenost ugotavljajo, gospodarske organizacije in ..javne službe glede na sposobnosti In uspehe, ki jih posameznik pokaže pri delu;
—	vse ustanove za strokovno izobraževanje morajo izobraževati po zahtevah, postavljenih po gospodarstvu in- javnih službah. Njihova celotna. organizacija, vsebina in trajanje izobraževanja morajo biti prilagojene posebnim potrebam gospodarskih organizacij, in javnih služb.
Ustanove, v katerih se .lahko pridobe .splošno’ priznane stopnje strokovnega izobraževanja, morajo izpolniti minimalne zahteve za njihovo potrditev. Te .zahteve določajo republiški organi. ,
V	vseh ustanovah za strokovno izobraževanje se mora teorija tesno povezovati s proizvodnim praktičnim delom.
—	Vse ustanove za strokovno izobraževanje delajo ¡tudi za uspo-sablianje in izpopolnjevanje odraslih. Tako se bosta spojila dosedanji tako imenovani šolski, in. izvenšdlski . način izobraževani a. Dosedanjo prakso enakega traja-. ni a šolanj a kadrov na isti stopnji strokovnega izobraževanja je treba ukiniti, in trajanje šolanja določiti v odvisnosti od zahtev bo določenem profilu strokovnega ¡kadra, prejšnje usposobljenosti in delovnih izkušenj.
, ..stijjPotrebno je tudi hitreje pri-lagojevati Osnovne šole našemu nadaljnjemu razvoju.. Treba ' je omogočiti proučevanje določenih poklicev v šolah tudi tisti mladini. ki ni končala tega šolanja. To velja v izrednih oblikah tudi za odrasle ljudi.
Do gornjih načelih je treba izpolnjevati sistem izobraževanja .strokovnih kadrov.'
V	gospodarskih organizacijah, ki nimajo možnosti ustanavljanja šol, je treba ustanoviti centre za strokovno izobraževanje delavcev. Ti centri morajo predvsem delati za organizirano uvajanje novih delavcev v proizvodnji, za usposabljanje priučenih,
kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev iz vrst ljudi, ki so že vključeni v proizvodnjo.
Centru morajo biti tudi organizatorji vključevanja učencev in študentov v proizvodno delo v gospodarskih organizacijah med šolanjem.
Resolucija našteva nato vrste in vire strokovnih kadrov in našteva pri vrstah po stopnjah strokovne izobrazbe še:
—	priučene (specializirane) delavce in njim ustrezne 'strokovne kadre;
—	kvalificirane delavce, tehnike ■ iin njim ustrezne strokovne kadre za javne službe; visokokvalificirane delavce, višje tehnike in njim ustrezne strokovne kadre za javne službe;;
—	inženirje in njim ustr. kadre z visoko stopnjo strok, izobr.
Omenjene stopnje izobrazbe je treba razumeti kot izhodišča. Nadaljnji razvoj gospodarstva ■ in javnih služb bo omogočil, da se bodo stopnje strokovne izobrazbe spreminjale in prilagojevale potrebam.
Prizadevanje družbene skupnosti in vseh ustanov za strokovno izobraževanje se morajo usmerjati na pripravljanje:
—	iz vrst mladiine, za katero je končana .osemletka nujen pogoj za strokovno izobraževanje, kakor je potrebno sodobno organiziranemu (gospodarstvu, ozir. javnim službam;
—. iz vrst_odraslih, ki se vključujejo v gospodarstvu brez prejšnjega usposabljanja;
—	iz ljudi, ki so v proizvodnji že vključeni,' katerim proizvodna izkušenost pomeni pomembno prednost, ki omogoča v krajšem času in ofo manjših družbenih izdatkih učinkovito str o-, kovno izobrazbo.
V prihodnji dolbi je potrebno, namesto dosedanjih šol kot ustanov za pripravljanje strokovnih kadrov za posamezne stopnje strokovne izobrazbe -ustanavljati kjerkoli je mogoče šolske centre, v katerih se bodo usposabljali kadri za višjo .stopnjo strokovne, izobrazbe v določeni 'gospodarski dejavnosti, ozir.’ javni službi. Z vsklajevanj.em učne vsebine za dve ali več Stopenj strokovnega izobraževanja,, kakor tudi z uvajanjem osnovnih in dopolnilnih učnih načrtov in programov takšnih strokovnih šol se lahko, najuspešneje ustvarja učinkovita enotnost vseh stopenj strokovnega izobraževanja, ki ga daje šola. Tako 'bo mogoče tudi bolj gospo-darstveno uporabljati opremo, delavnice, labOTaitomje.in učni kader. Centri naj se ustanavljajo predvsem pri ¡razvitejših gospodarskih .organizacijah, v občinah in okrajih z naprednejšim gospodarstvom.
Resolucija poudarja, naj postanejo gospodarske organizacije in javne službe osnovni 'družbeni či-nitelj, ki, bo skrbel za usposabljanje kadrov. Zato je potrebno, da. ugotove svoje, sedanje on perspektivne potrebe po strokovnih kadrih in da sestavi j o. konkretne programe.
Nove razmere zahtevajo nove odnose in močnejši vpliv gospodarskih organizacij na vse izobraževalne ustanove. Ta novi odnos mora biti predvsem usmerjen:
—	na razvijanje fiziognomije in organizacije izobraževalnih ustanov;
—	na pomoč za izboljšanje ucno-materialne podlage teh ustanov;
—	.na ustvarjanje pogojev za sistematično proizvodno ' in drugo prakso v obratih oziroma ustanovah; -
—	na 'določanje .lastnih strokov-. n j alkov .za izobraževanje strokovnih kadrov, ;na podpiranje periodičnega izpopolnjevanja stalnih učiteljev in na omogočanje uporabljanja dokumentacij in knjižnic organizacij;
—	za skrbno 'izbiranje zastopnikov v upravne organe šol in drugih, ustanov za strokovno-izobraževanje;
—	na organizirano- sprejemanje, in sistematično ocehjevanje-kadrov, ki jih ' po končanem
USPOSABLJANJE
izobraževanju zaposlijo.
Pomembno vlogo v ustvarjanju novih odnosov gospodarstva do strokovnega izobraževanja imajo organe delavskega samoupravljanja, jarvnih služb, zborov prodizvajaivcev, sindikalnih organizacij in drugih družbenih in strokovnih organizacij.
K ustvarjanju novega odnosa do strokovneega .izobraževanja pa prispevajo s svojim delom tudi strokovne službe v gospodarskih organizacijah, zlasti kadrovske službe, pa tudi druge, zato je zelo pomembno, da'ne t e sl užbe brez odlašanja organizirajo povsod, kjer jih še ni, oziroma, da se še naprej razvijajo.
Resoluciji Zvezne ljudske skupščine sledi Priporočilo Ijud-sku skupščine LRS o nalogah na področju strokovnega izobraževanja v LRS Sloveniji. Ta omenja ovire, zaradi katerih imamo .opraviti z zaostajanjem na področju strokovnega izobraževanja in sicer..:. neizdelan sistem strokovnega izobraževanja vse do delovnega mesta, zaradi česar spreminjanje obstoječih in. ustanavljanje novih izobraževalnih ustanov pogosto ni. - rezultat načrtnih in vsklajenih prizadevanj, .poleg tega pa tudi vzgojna in izobraževalna' vsebina teh .ustanov ni vedno prilagojena dejanskim potrebam proizvodnje;. družbenih služb in družbenega samoupravljanja.;
Dalje ugotavlja, da priznavanje kvalifikacijskih stopenj KV, VK m td. ni več v skladu z delitvijo osebnega dohodka po delu .in s celotnim družbenim sistemom in daje potuho stari miselnosti, da je administraitavno pridobljena kvalifikacija že sama po sebi pogoj za zahtevo po večjih osebnih dohodkih dn drugih ¡pravicah. Tudi adminis.tr. razvrščanje šol povzroča napačno predstavo., da nižje razvrščene šole le pripravljajo za izobraževanje na višje razvrščenih šolah, kar nasprotujte načdlu. o zaključenosti ustanov za strokovno izobraževanje.
Ljudska skupščina LRS priporoča:
Vzgojno izobraževalni sistem naj bo v vsebinskem, pedagoškem in organizacijskem pogledu pozitiven odraz naših ...globokih družbenih in. gospodarskih sprememb. Izobraževanje strokovnega kadra naj bo .povezano z oblikovanjem socialistične osebnosti, 'zakaj, le .vsestransko izobražen .proizvajalec 'bo lahko prevzemal in uspešno opravljal naloge upravljalca.
• Dalje: Da bo strokovno izobraževanje funkcionalno povezano s potrebami gospodarskih organizacij, jc treba izobraževalni.. proces vsebinsko in organizacijsko, prilagoditi strokovnemu kadru, kakršen je .potreben. Kakšen naj .bo delež . posameznih izobraževalnih ustanov, gospodarskih organizacij in družb, služb. v procesu izobraževanja, je odvisno od zahtev delovnega ¡mesta, od kadrovske -politike podjetja ali ustanove itd. Organi družb. • samoupravljanja morajo ugotoviti svoje sedanje in prihodnje potrebe po kadrih in na tej osnovi izoblikovati svojo kadrovsko politiko. Od te politi-. ke bodo odvisni struktura, program liai delovne naloge .izobraževalnih centrov in 'drugih ustanov za strokovno izobraževanje. Za smotrno realizacijo kadrovske politike naj posvete vso pozornost razvoju kadrovske in drugih strokovnih služb. Sistem strokovnega. izobraževanj a mora te-tamljiiiti na znanju, ki. ga daje osemletna osnovna šola.
Od zahtevnosti delovnih mest, od razmerja med praktičnimi in teoretičnimi znanji ter od obsega in 'globine izobrazbe, ki jo mora-: jo imeti strokovni kadri, bo za-viseio, 'V katerih izobraževalnih ustanovah se bodo izobraževali.: Stopnjevanje strokovne uisposobr ljenošiti v določenem poklicu- je zadeva, ki naj jo rešujejo podjetja samo v skladu s. tehnološkimi procesom oz. s tehnološkimi .pogoji,
Svet ža strokovno izobraževanje. LRS. je" 2. junija j96l objavil (Nadaljevanje na 9. strani)
KMALU BO ZAŽIVEL KLUB
REDNA LETNA KONFERENCA MLADINE ŽELEZARNE
I Doslej sem bil eden tistih, M je poznal železarno le z mimbdrve-čega vlaka. Edini vtis: ogromni kupi železa, nekaj dimnikov, vhod v tovarno — in nič več!
In vendar me je zanimalo, kaj
■	počno delavci, kje delajo in kako živijo. Zato sem bil ob nastopu
■	■službe v železarni Štore prav vesel vabila - tov. Zapuška, da me pelje na ogled tovarne. Opisoval mi je delovne postopke in faze dela v obratih, jaz pa, ki sem prvič prehodil tovarno, sem šele sedaj vsaj malo spoznal, kako težek
' poklic ima železar.
Najmočnejši vtis ni napravil ogromen plavž,- niti bruhanje plinov iz ponve, kadar vmešajo Vanj magnezij, niti stroji, niti spretno izdelane forme za vlivanje, niti ogromni odlitki, temveč delavec, ki je v primerjavi s plavžem, od-litki in dvigali prav neznaten. In .vendar se vse pokorava njegovi volji, njegovemu naporu, njegovi predanosti delu. V tega človeka bruhajo plameni, žari, ogroirina vročina, okoli njegovih nog se plazijo razbeljeni trakovi jekla, ki jih stroji goltajo in- bruhajo iz sebe. Nad glavami ropočejo silni žerjavi, ki prenašajo v velikih ponvah tekoče razbeljeno železo iz enega konca dvorane na drugi. Železar premaguje skoraj nadčloveški napor, bleščečo svetlobo ognja, vročino, utrujenost, boriti se mora proti svoji lastni nepazljivosti, zato da ustvarja. Ta njegova borba je vsakodnevna, zato se sam vsega tega ne zaveda več ta-. ko močno.
Po napornem delu pride težko pričakovani konec šihta. Ob dveh popoldne, če stojiš pri vratarju in opazuješ mimoidoče, boš težko ugotovil, da so to isti ljudje, ki so . še malo pred tem naporno delali.
V veselem pomenku ali posamič ; hitijo proti domu, pa čeprav novim skrbem naproti. Marsikdo se t sprašuje, kaj sedaj in kam.
Res je: so posamezniki, ki imajo umetniško žilico, pa- sodelujejo pri naših Svobodah, to so recitatorji, igralci, godbeniki, tamburaši. Toda kam naj gre tisti delavec ali uslužbenec, ki ne igra, poje, ' recitira?! Pa še mnogo več je tistih, ki bi radi nekaj počeli, pa
ne vedo kaj. Včasih bi radi kam zavili, toda v gostilno se jim ne da. Zanje bi bil to izgubljen čas, ali vsaj denar. Dan po krokanju je človeku pogosto žal, da si je nakopal »-mačka-«. Ali pa drugače: marsikdo ima že televizor, ki ga popolnoma priklene, pa ne čuti. potrebe, da bi odšel od doma.
Pa pridejo dnevi, ko bi si oblekel suknjo, vzel klobuk in jo kam mahnil. Toda — kam? To so nerodni dnevi!
Sedaj bo morda pri kom drugače, ko bomo imeli v štorskem Kulturnem domu klub. Tega smo si zamislili kot družabni in ne le kulturniški center, kjer se sreču-
(Nadaljevanje z 8. strani)
stališča o bodočem izobraževanju strokovnih kadrov v LR Sloveniji. Tudi tu je poudarjeno, da je treba razlikovati, strokovno izobrazbo od strokovne usposobljenosti. Strokovno -usposobljenost priznavajo gospodarske organizacije same, družbeno priznavanje pa se-lahko nanaša' samo na stoipnje strokovne izobrazbe. Dosedanji' sistem družbenega priznavanja kvalifikacijskih stopenj za delavce pomeni v bistvu priznavanje stopenj strokovne izobrazbe, ne - pa ■ stopenj strokovne usposobljenosti. Odpraviti je staro pojmovanje kvalifikacijske strukture in -njenih stopenj. To je nujen pogoj, če hočemo celotno izobraževanje strokovnih kadrov podrediti dejanskim zahtevam proizvodnje in večji produktivni sposobnosti proizvajalcev.
Pri bodočem usmerjanju strokovnega izobraževanja je potrebno upoštevati naslednje:
Strokovno izobraževanje, ki ga ' organizirajo -podjetja in javne službe v okviru svojih izobraževalnih centrov,., ima tri naloge: ..
,— Predvsem - mora izobraziti množico tako imenovanih priučenih delavcev. To je tista kategorija kadrov, ki. obvladajo ozka področja delovnega procesa in zato potrebujejo le ozko speciali-
jejo znanci, posedijo, poklepečejo, zaigrajo eno ali dve partiji kart ali šaha. Ob določenih dnevih pa bodo zanimiva predavanja, ki jih bo dovolj, če bo le denar. Toda, če že, potem kvalitetna; takšna, ki so zanimiva, poljudna, aktualna — skratka takšna, od katerih ima človek res koristi. Seveda so za zanimiva predavanja potrebni čisto različni pogoji: dobri predavatelji, ki te pritegnejo, dobra izbira teme in pa uporaba tehničnih pripomočkov, kakor n. pr. magnetofon, apidiaskop, projektor za ozek film itd.
Včasih pa mi je kar nerodno, (Nadaljevanje na 10. strani)
zirano znanje. Te kadre lahko strokovno izobražujejo v glavnem gospodarske organizacije in javne službe same na osnovi predizobrazbe osemletne obvezne šole. Ce je potrebno dodajati, takšna znanja, ki';; jih izobraževalni centri 'ne' morejo sami posredovati, ali še delavci nimajo dovršene .osnovnošolske -izobrazbe, naj se podjetja poslužujejo za izobraževanje priučenih delavcev tudi zunanjih izobraževalnih ustanov.
Druga naloga izobraževalnih služb pa je v izobraževanju vseh kadrov ne glede ria stopnjo izobrazbe za uspešno opravljanje dela na njihovih delovnih mestih; z drugimi besedami: gre za preverjanje, prilaganje in aplikacije znanja posameznih, pridobljenega na vseh stopnjah: izobrazbe od najnižje do naj višje glede, na dejanske potrebe delovnih mest. Sir Tretja naloga izobraževalnih služb v gospodarskih organizacijah in javnih službah pa je organiziranje, " spremljanje in ocenjevanje praktičnega dela slušateljev izobraževalnih ustanov, ki' im'ajo v svojem ižoibražeT valnern procesu predvideno prakso, v podjetjih.
Letos v aprilu pa je Svet za strokovno izobraževanje LRS dal v javno razpravo gradivo. R. U.
8.	septembra se je mladina našega železarskega kolektiva sestala, da kritično oceni svoje celoletno delo, da razreši stari komite, in da izvoli v novega svoje najboljše predstavnike.
Po izvolitvi organov konference, je o aktivnosti mladine poročal predsednik TK LMS tov. Franc Medved, ki je v svojem obširnem referatu analitično prikazal delo in problematiko mladine .našega, podjetja. V svojem govoru je predsednik aktiva poudaril, da je mladina občutno prispevala k celotnemu dogajanju v železarni, čeprav so jih večkrat funkcionarji nekaterih organizacij očitali neaktivnost .v političnih in samo-, upravnih organih. Istega mnenja kot predsednik'aktiva so bili tudi. predstavniki raznih organizacij v podjetju, posebno pa predstavnik sindikata tov. Plahuta, ki je dejal: »v naši. delavski organizaciji je bila v preteklem letu najaktivnejša ravno mladina. S tega mesta se ji zahvaljujem in tudi v-bodočnosti želim, da bi sodelovala pri delu v naši organizaciji . .«
Poleg predstavnikov gospodarskega in političnega ter kulturno prosvetnega življenja Štor, so
spremljali • delo konference tudi predstavniki sorodnih kolektivov iz LRS. Navzoči pa so bili tudi člani občinskega in okrajnega komiteja ljudske mladine iz Celja.
V zelo živi in dokaj realni razpravi so obravnavali številne konkretne probleme, ki trenutno še tarejo našega mladinca - delavca in upravljavca. Problematika društvenih prostorov — o čemer smoi že večkrat razpravljali — odnos podjetja do ižobrožujOčega se mladega delavca, življenje v domovih itd. V dolgi razpravi so nanizali premnogo problemov, ki jih bo skušal v bodoče reševati nov komite sporazumno, z upravo podjetja in društvenimi organizacijami.
. Konferenca je dala dosti smernic, pokazala .pa tudi pestrost udejstvovanja mladine v železarni, Štore. Kritiko predstavnika OK LMS iz Celja pač ne moremo šteti za realno, ker je bila preveč; splošna in meglena.
Na tem mestu lahko rečemo še to, da je bil za novega predsednika izvoljen tov. Tomo Šalič.
Novemu komiteju želimo obilo uspehov pri njegovem delu.
Jože Kragelj

Strokovno izobraževanje £posoblianje
S POTI PO SZ
Na letališču v Zagrebu, kjer'se nas je za to dolgo pot zbralo kar 42, je 'bilo vreme.dokaj 'kislo., tako da smo tisti za 'katere je bil to prvi polet z avionom bili nekoliko vznemirjeni, saj bi v slabem vremenu tako1 dolga .pot res ne bila lahka. Toda takoj po vzletu smo se lahko pomirila, saj so se daleč na obzorju kazali že prvi obrisi začetnega dne. Neverjetno hitro smo leteli že nad Slavonskim Brodom in nad Novim Sadom. Nadvse vljudni in prikupni piloti so nas redno obveščali o meteoroloških podatkih in višini leta.
Vse bolj, ko šmo se bližali jug. madžarski meji, je nebo postajalo bolj oblačno. Tako nam je ušla možnost, da bi bili videli Budimpešto iz zraka. Pri preletu preko Tatar nas je nekoliko »treslo« vendar brez večjih posledic. Za Tatrami so se razpršile tudi megle ih neverjetno hitro srno že leteli nad ozemljem ZSSR. Prvo večje mesto, 'ki smo ga videli pod seboj je bil Lwov.
Naš .prvi pristanek je bil planiran v. Kijevu. Ker. pa je bil to izreden polet smo nad samim mestom (krožili kar 10 minut pred-no smo dobili dovoljenje za pristanek. Tako se nam je nudila prilika, da srno videli dobršen del mesta že iz zraka. Kijev je milijonsko mesto, predvsem pa v zgodovini znano kot »sveto mesto«. V jutranji zarji se je bleščalo ne-broj kupol impozantnih katedral. To mesto je tudi v II. svetovna vojni predstavljalo dokaj trd oreh osvajavcem. Carinske formalnosti na letališču so bile tako kratke,
da smo se kair čudili: Po enournem postanku ko je Sprejelo letalo gorivo, sta vstopila še ruski pilot in radiotelegrafist, ki sta, skupno z našim prvim pilotom vodila polet do Leningrada. Vreme se je zjasnilo, naš avion .pa je poletel v višino 6000 metrov. Tako smo izgubili precej vidljivosti na zemljo..
Na letališču v Leningradu smo se po pristanku odpeljali z avtobusoma v mesto. Prikupni sprem-ljevavki pa sta nas spotoma- obveščali o vseh zanimivostih. Po namestitvi v hotelu pa smo bili prosti, ker za ta dan ni bilo programa. Izkoristili smo ta čas za ogled mesto. Mesto je zgradil Peter Vejila 1703 leta dn šteje danes preko 3 milijone prebivavcev. Mesto je na 101 oboku in je medsebojno povezano s 623 mostovi (150 več' kot Benetke). Peter Veliki je hotel na tem delu .postaviti druge Benetke. Mesto odlikujejo impozantne stavbe ter široke ceste z najlepšo arhitekturo sedanjega časa,. veliko spomenikov carjev, vojskovodij, pesnikov in .politikov.
Drugi dan dopoldne smo si ogledali svetovno znano .umetniško galerijo »Ermiitož« v prostorih nekdanjega Zimskega dvorca. Ti prostori merijo kar 22 tisoč m2. V njiih je 2 milijona ,exponatov. Ko smo zapuščali te stvaritve velikih mojstrov. Rembrandta, Re-noirea, Van Giogiha, Piccassa ter ostalih mojstrov smo . bili impre-sionirani nad to lepoto in vrednostjo, fci ne more iti ■ nikoli v pozabo.
Popoldne pa smo si ogledali
med vožnjo z avtobusom znamenitosti mesta. Ustavili smo se na pomolu Neve, kjer še danes stoji privezana znana križarka »Auro-ra«. S te' ladje je bil namreč izstreljen topovski strel kot znak za napad ria Zimski dvorec. Zdaj je tudi ta ladja .ena izmed številnih zgodovinskih spomenikov oktobrske revolucije. Na ladji pa smo se celo sestali in .poklepetali s preživelim članom posadke Vaš-čukom. Nazaj grede smo si ogledali še podzemne znamenitosti. Ustavili smo se pred postajo »Lenin«. podzemne železnice. Notranjost je tako urejena, da smo bili zopet, močno presenečeni'. Vse stene, so. bile obložene z marmorjem. Ravno tako tudi tila. Ta postaja je bila zgrajena in posvečena temu velikemu borcu dn revolucionarju delovnih množic. Tu so bili .poštovljenii tepi vseh ožjih Leninovih sodelavcev. Ko smo se odpeljali iriekdliko postaj smo bili nekoliko presenečeni nad tišino potnikov. Motila nas je njihova zadržanost, ki je pri nas nismo vajeni. Vse to so še posledice kulta osebnosti, kot smo kasneje izvedeli. ,
Po večerji pa . smo se predali Nevskemu prospektu — aleji. To je glavna ulica dn je dolga cel kilometer. Pločniki so bdi polni sprehajavoev, ki so se sprehajali pozno v noč. Pravo življenje se pri njih prične šele v poznih popoldanskih urah dn traja pozno v noč. Z delom namreč pričnejo ob 7 ali 8 uri zjutraj z deljenim
časom. Ulice so bile polne avtobusov, tramvaj,ev lin taksijev. Večina avtobusov, predvsem pa tramvajev pa je brez sprevodnika. Omenim naj, da so zelo redki tisti,-ki. bi se odločiti, za črni) vožnjo. Ko smo se zanimali za to podrobnost smo dobili odgovor, da to zaroisi od Zavesti dn poštenosti državljanov. Pri vstopu je namreč stekleni avtomat kjer si s samopostrežbo odtrgate vozni listek, denar pa vržete v avtomat. Ce pa slučajno nimate drobiža (10 kopejk) pa vam sopotniki- kaj radi ustrežejo. Posebnost je tudi to, česar pri nas . še nismo vajeni, da na postajah ljudje stoje v vrsti na pločniku 'ih. vstopajo brez 'kakršne 'koli gneče, ali prerivanja. Naslednji dan je bil na programu ogled tovarne dn hidroelektrarne. Tovarna, katero smo si ogledala je bila experimenteiria. Od 500 zaposlenih je ¡bilo. kar 200 inženirjev. Tovarna sama je ¡bila podobna veliki orodjarni.. Izdelujejo kompletne izdelke za obdelovalne stroje, 'kakor tudi gotove izdelke iz plastičnih mas za več panog industrije. Obdelovalni stroji so bili. od enostavnih do kompliciranih, Iker se je gotove izdelke obdelovalo preko zaslona (foto). Zanimali smo se za delovne pogoje, način nagrajevanja (ume plače) ter delo sindikalne dn partijske organizacije. Povprečni zaslužek znaša 80 rubljev. Na stenah je viselo precej parol, kakor tudi stenčas s pohvaljenimi in nagrajenimi udarniki. Tekmovanje , je njihova stalna oblika dela. Otro-
ških doklad ne poznajo, večjim družinam pa pomagajo . z nastanitvijo njihovih otrok v otroških vrtcih, ali domovih, (kjer je oskrba zelo poceni. Zelo veliko pa vlagajo v stanovanjsko izgradnjo. Gradijo večinoma vse montažno in tako zraste 80-stanovamjsfca stolpnica v 18 — 20 dneh dri je že tudi vseljiva. Hidroelektrarne si nismo ogledali iz nepojasnjenih, razlogov.
V popoldanskem sprehodu po mestu smo opaziti, da so gostilne zelo redke. Kavarne v večernih urah sprejemajo le toliko gostov, kolikor je prostih mest. Nato se nad vhodnimi vrati izobesi »Mesta njet«. Zamudniki tako čakajo pred kavarno na prosta mesto Vsakodnevni .pojav, katerega smo opazili pa so bile dolge vrste pred prodajalnami .vstopnic za gledališče. Kljub temu, da je teh veliko število so vstopnice razprodane za en mesec v naprej. Za zaključek bivanja v Leningradu.pa nas je 'poit - vodila na" pokopališče, te se..razprostira na površini 26 ha, kjer- leži pokopanih 633 tiisoč. Jie-ningrajčanov-, te so umrli zarodi gladu v času 900-dnevne. blokade v II. svetovni vojni. V dveh. paviljonih ob vhodu so razstavljeni dokumenti dn fotografije, ki pripovedujejo to -grozotno zgodovino.
Ko smo listali knjigo obisfco-vavcev, simo si zapomniti zapisane besede angleškega turista, ki je napisal: »To se ne hi smelo nikoli več ponoviti«. Molče smo zapustili ta kraj. Naslednji dan pa smo odpotovali v. Moskvo. Rozman F
KMALU BO ZAŽIVEL KLUB
Dodatno pomoč štipendistom
f (Nadaljevanje z 9. strani) ko omenjam predavanja. Ta beseda diši pogosto po slabo zračenih, temnih sobanah, škripajočih stolih, strahotno »kunštnih« predavateljih, zehajočih poslušav-aLh, da se po koncu predavanja z užitkom pretegneš s srečno mislijo: »No, pa je le vsega hudega konec«.. Mi bi želeli, da bi naš klub res zaživel tako, da bi postal pravo pribežališče pred dolgočasjem, da bi istočasno posredoval tudi praktično in koristno znanje vsakomur, ki si želi razširiti svoje obzorje, ostalim pa nudil z igralnicami za šah, karte in plesnimi prireditvami za mladino dovolj prijetnega oddiha po napornem delu.
Dobro se zavedamo, da vleče marsikoga na zabavo v mesto, ker pač od mesta pričakuje več. Zato moramo prav mi nuditi našim ljudem vsaj enako kvalitetne stvari kot Celje Celjanom. Kljub temu pa lahko z zaupanjem gledamo na bodočnost našega kluba, ker imamo močno prednost pred Celjem: mi se lahko oziramo na želje naših ljudi, medtem ko se Celje ne more, poleg tega pa je kulturni dom dosti, bliže delavcem železarne, kakor Celje.
Naš program bo zajel poleg aktivnih kulturnih dejavnosti po sekcijah (dramska, literarna, likovna, godba, tamburaši itd.) predavanja o alpinizmu, potovanjih, o raznih narodih in njih običajih, po možnosti najbolj zanimive novosti iz tehnike, predavanja o razumevanju - glasbe, slikarstva, športa in družbenih vprašanj.
Toda ne gre samo za zanimive teme. Posebno pozornost moramo posvetiti predvsem lahkemu in neproblematičnemu načinu podajanja snovi, ki pa ne sme iti na škodo kvalitete predavanja samega. Če nam bo to uspelo, potem lahko mislimo na predavanja v ciklusih in to predvsem pri družbenopolitičnih vprašanjih in pri predavanjih o vprašanju okoli umetnosti. Kot novost nameravamo uvesti poseben ciklus predavanj za mladino pod naslovom: Šola za življenje. Tu predavajo predvsem strokovnjaki o vseh problemih, s katerimi se srečuje v življenju mladina: izbira življenjskega partnerja, o spolnih odnosih, prijateljstvu med fanti in dekleti itd. Ta predavanja vodijo saini strokovni psihologi, pedagogi in zdravniki. Doslej so to obli-
ko obravnavanja problemov z mladino uspešno uvedli v mnogih šolah in drugod, kjer deluje mladina. Zato je prav, da je tudi naša mladina dobro in strokovno seznanjena s problem,! s katerimi se bo srečala v življenju.
Iz lastnih izkušenj na šoti, kakor prej kot vzgojitelj nekega dijaškega dorria vem, da si mladina močno žeti čim bolje in čim bolj vsestransko spoznati življenjske probleme, o katerih razglablja z vso resnostjo. Pogosto sama čuti, da je njena priprava na življenje še vedno pomanjkljiva, zato ji moramo posvetiti posebno skrb, da bo njen razvoj potekal brez velikih pretresov in lovljenja v življenju.
Kakor rečeno, pa bomo predvsem upoštevati želje železarskega kolektiva. Zato nam bo naj-' bolj dragocen neposreden stik z obiskovalci kluba in Kulturnega doma. Zavedamo se, da bo usoda kluba odvisna od stika s kolektivom in od razpoložljivih sredstev, v prvi vrsti pa od moči želje kolektiva po kulturnih prireditvah v Štorah.	Henrik Žgeč
Kolektivu predstavljamo tov. Žgeč Henrika, ki je v mesecu septembru tega leta nastopil novo dolžnost v našem podjetju kot sodelavec na kulturno prosvetnem področju.
DoSedaj je bil zaposlen kot učitelj na Vajeniški šoti »Borisa Kidriča« v Celju.
Na novem delovnem mestu mu želimo veliko uspeha.
PRIDITE K DRAMSKI SEKCIJI
Na prvem sestanku Dramske sekcije je bilo vse živo. Pogovori o lanskoletnem delu, šaljive pripombe, predlogi za novo sezono — o vsem so se pogovarjati, kakor dobri prijatelji, ki se po daljšem, času ponovno srečajo in snujejo načrte za naprej. Uradno vabilo članom z dnevnim redom sestanka jih ni moglo zamoriti, saj med seboj nimajo »uradnih« stikov. So ena družina, ki trepeče na odru za uspeh vsakega posameznega igralca, ki poglablja
svoje znanje z vedno novimi izkušnjami in trdim delom. Toda tudi garaški posel, ko jih uvežba-va režiser, je zanje prijeten, saj se učijo, postajajo iz dneva v dan boljši igralci, ki čutijo lastno rast pod skrbnim vodstvom rešiserja — in pa najvažnejše: ena družina dobrih tovarišev so, tovarištvo se je kovalo na odrskih deskah, kjer koristno in prijetno izrabijo svoj prosti čas.
Ko sem. sedel med njimi, bi rad, da bi jih videli tudi vi, kako polni poleta in optimizma pripravljajo novi program. Toda koliko dela, trdega dela in prijetnih dogodkov in uspehov doživijo naši igralci, bo vedel le tisti igralec novinec, ki se jim bo pridružil. Na koncu sestanka me je predsednik Dramske sekcije naprosil, naj vam pišem o njih in povem, da pričakujejo novih prijav za sekcijo. Želijo si igralcev, ki bi se kakor- oni z dušo in telesom zapisali odrskim deskam' v svojem prostem času. Zato pridite, pogovorite se z našimi igralci o njihovem snovanju in delu.
K pozivu prilagam posnetek z lanskoletne sezone. Sigurno 'poznate naše mlade igralce na njih, ki so se uveljavili s Harrisovo dramo »Molčeča usta«. V prihodnji sezoni ste lahko že tudi vi med njimi!	Henrik Žgeč
Da bi našim štipendistom olajšali premagovati gmotne težave pri šolanju bo delavskemu svetu v kratkem predložen pravilnik o štipendiranju, ki prinaša novost v podpiranju štipendistov. Vsak štipendist železarne bo imel možnost, najeti pri podjetju posojilo kot dodatek k štipendiji.
Doslej so bili štipendisti S pogodbo vezani, da so po dokončanem šolanju morali delati v Železarni vsaj toliko let, kolikor let so sprejemali štipendijo, Ker pa stroški šolanja iz leta v leto naraščajo, so želeli povišanje štipendije. Izkušnje pa so pokazale, da nekateri štipendisti niso jemali resno obveznosti iz pogodbe o štipendiranju. Vedeli so samo za dolžnosti podjetja. Niso. pa izpolnjevali svojih dolžnosti. Če pa je‘prišlo zaradi zanemarjanja študija do razveljavljanja pogodbe, kar je imelo za posledico vračanje štipendije v mesečnih obrokih kakor so jo prejemali, so moledovali in iskali-vse načine, da bi se. otresti te obveznosti. Imeli smo torej po eni strani 'Opravka s težnjami za povišanjem štipendije, po drugi plati pa zanemarjenje pogodbenih obveznosti. ■
Da bi se o tem in o vprašanjih okrog študiranja in štipendira-nja podrobneje pogovoriti smo sklicati sestanek s štipendisti višje in visokošolci, 's katerimi smo o teh zadevah razpravljali v sredo 29. avgusta t. L, s štipendisti srednješolci na v četrtek 30. avgusta t., 1. Oba sestanka sta bila plodna, -saj smo v prijetnem vzdušju osvetlili vsak s svoje .strani vsa vprašanja; ki zadevajo šolanje in štipendiranje, oz. po niovem predlogu komisije za kadre in štipendije kreditiranje. Slednjo novost so štipendisti vzeli z razumevanjem na znanje.
Štipendist, ki bo najel pri podjetju posojilo kot dodatek k štipendiji, bo to posojilo prejemal mesečno s štipendijo, oboj.e nakazano na naslov šole.
Posojilo za študij je brezobrestno in dolgoročno.
Štipendisti Železarne Štore, ki želijo poleg .štipendije najeti še brezobrestno posojilo, vložijo pismeno prošnjo pri kadrovskem sektorju železarne. O najetju, izplačevanju in vračanju posojila skleneta štipendist in železarna pismeno pogodbo.
Štipendisti Železarne Štore, ki
so poleg štinendije najeli posojilo za študij, pričnejo le-tega odplačevati po preteku enoletne redne zaposlitve v Železarni Štore.
Posojilo odplačujejo mesečno v višini kot ‘so ga prejemali.
Upravni odbor Železarne 'lahko na podlagi utemeljenega predloga ekonomskih enot, ali kadrovskega sektorja, delno ati v celoti odpiše posojilo štipendistom podjetja, ki so ¡s 'svojim prizadevanjem in delom na delovnem mestu ati izven njega dokazati, da so tak odpis zaslužili.
VIŠINA IN IZPLAČEVANJE Višina štipendij za nižje strokovne šole znaša:
Za šolanje v l. razredu 6.000 dinarjev, za šolanje, v II. razredu
7.000	dinarjev.
. Višina štipendij za- srednje strokovne šole znaša:
Za šolanje v I. letniku 6.000 dinarjev, za šolanje v II. letniku
7.000	dinarjev,' za šolanje v III. letniku 8.000 dinarjev, za šolanje v IV. letniku 9.000 dinarjev.
Višina štipendij za študij na višjih in visokih' šolah znaša:
Za študij v I. letniku 7.000 dinarjev, za študij v II. letniku
9.000	dinarjev, za študij v III. letniku 11.000 dinarjev, za študij v IV. in V. letniku in obsolven-tih 15.000 dinarjev.
Za čas diplomskega dela, ki je za podjetje koristno 17.000 dinarjev. ,
Štipendijo nakazuje podjetje za vse mesece v letu, mesečno vnaprej, na naslov šole.
VIŠINA POSOJILA Pri šolanju na nižji strokovni šoli lahko najame štipendisti- \ -- v I. razredu do 50 % višine štipendije, t. j. 3.000 dinarjev; j' -g- v II, razredu do 40 % višine štipendije, to je 2.800 dinarjev.
Pri šolanju na-srednji strokovr ni šoli:
— v I. letniku do 50 % . višine štipendije, t. j. 3.000 dinarjev posojila;
.. ^ v II. letniku do 40 % višine štipendije, t. j. 2.800 dinarjev posojila;
•'—v III. letniku do .30 % višine štipendije, t. j. .2.400 dinarjev posojila;
Iflpsj- v IV- letniku do ¡30 % višine štipendije, t, j: 2.700 dinarjev posojila.
(Nadaljevanje na 11. strani)
iiiitiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiii íiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiíiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiNiiniiiiiiiiii iiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiimiiiim
NEKAJ ZANIMIVOSTI TOVARNE SIEMENS
V	tehnično propagandne namene prireja tovarna Siemens dvakrat letno informacijski seminar, katerega glavni smoter je seznaniti tuje inženirje s proizvodnim programom tovarne. Z letošnjega spomladanskega seminarja želim v nadaljnjih vrsticah podati nekaj zanimivosti iz Siemensovega proizvodnega programa, kar bi utegnilo zanimati širša krog bravcev.
Močan industrijski razvoj Zahodne Nemčije v povojnem času, se je močno odrazil v razvoju elektroindustrije in proizvodnje električne energije. Danes se v Nemčiji proizve.de preko 100 milijard kWh električne energije. Proizvedena električna energija •se pretvarja v druge oblike energije kot sledi: 57% v mehansko, 27 % v toplotno in svetlobno, 9 % v kemično energijo in 7 % v izgube .in ostalo. V primerjavi z našimi razmerami je zanimiv pregled energetskih virov za proizvodnjo . električne energije: 12 °/o iz vodne energije, 25 % iz rujavega premoga in šote in 63% iz črnega premoga in ostalih energetskih virov.
V	letu 1956 se je od skupno proizvedene električne energije, proizvedlo 80 % v obliki izmenične električne energije, katero so konzumirali naslednji konzumen-ti: ,25,6 % kemična industrija, 19 % težka in kovinsko predelo-
valna industrija, 11,3 % rudarstvo, 3,8 % - papirna industrija,
9,6	% gospodinjstvo, 2,6 % promet in 28.1 % ostalo. Podobno1 razdelitev po konzumentih je dosegla tudi proizvedena enosmerna električna energija.
Poleg domačih potreb, pa nemška elektroindustrija v veliki meri zalaga tudi svetovno tržišče, kar je zelo vplivalo na razvoj večine nemških tovarn, predvsem pa še na'razvoj sedaj svetovno znane tovarne SIEMENS. Siemens je največja nemška tovarna električnih naprav. Danes zaposluje okoli 213.000 ljudi in je z ozirom na število zaposlenih v svetu na drugem mestu za ameriško tvrdko General Electric in pred znano firmo Philips. Od vseh zaposlenih je 64 % delavcev, 25 % administrativnega osebja in 11 % strokovnega kadra.
Za potrebe rudarstva SO' pri Siemensu izdelati enopolni priključek is pregibnim vodnikom, vtičem .in vtičnico 'zamoč30MVA (po domače, vendar, strokovno nenatančno: za 30 ¡milijonov wat-tov). Primerjave radi, navajam da izdelujejo tudi vtič s priključno vrvico za električni brivski aparat moči 12 VA (12 ■vvattov).
Pri izdelavi vodnikov in kablov do napetosti 35.000 V se Siemensovi strokovnjaki močno ogrevajo za PV-C (polivinil) ¡izolacijo, ki ima mnoge proizvodne in
obratovalne prednosti pred klasičnimi izolacijskimi materiali. Tako.¡npr. pri hišnih instalacijah s PPR vodnikom (vodnik s PVC izolacijo, iki je namenjen za neposredno polaganje pod ¡omet) prihranimo napram klasičnemu polaganju vodnikov v cevi (po-dometno) na materialnih stroških in čaisu ca 33 %.
Silicijevi usmerniki, so- ¡si: že močno utrli pot v' industrijske ¡naprave. Njihova prednost pred selenskimi je očitna: gostota toka selenskih usmernikov znaša okoli 0,1 A/cm2, dočim doisega ¡silicijev usmernik tudi 200 A/cm2, -zaporna napetost znaša maksimalno 600 V napram 28 V pri se-lenski celici. Silicijevi usmerniki danes odlično nadomeščajo vse do sedaj znane usmerniške naprave im jih zato uporabljajo tudi na najbolj zahtevnih področjih: usmerniške naprave težkih pogonov — ravni val jamdški pogoni, električna vlaka tirničnih vozil itd. Od 'silicijevih usmernikov si obetajo tudi .koristi v avtomobilski industriji, in ¡sicer želijo enosmerni dinamo nadomestiti z 'bolj robustnim, enostavnejšim in cenejšim izmeničnim, tok pa presmeriti ¡s silicijevim usmernikom.
Aksialni ležaji velikih vodnih turbin in generatorjev predstavlja jo ,pri gradnjah le-teh precejš-n je težave, zato se vsak dan vse
bolj uveljavlja elektromagnetni -ležaj. Ta ima to’ prednost, da praktično nima drsnih površin. Potrebna električna energija pa je presenetljivo majhna. Za 60 t težak ¡skupek (rotor generatorja in turbine) potrebujemo le 2,3 kilovatov električne energije.
Nekatere vrste industrijskih pogonov kot npr. hladilni sistemi in vetrila peči' potrebujejo zagarantirano neprakinjemo dobavo električne energije. Še ostrejše zahteve .so postavljene pred energetiko''tudi v primeru preskrbe z električno energijo operacijskih dvoran i: p. Danes rešujejo ta prbblem z avtomatiziranimi pomožnimi (¡rezervnimi) dieselelektričnimi centralami. V primeru izpada napetosti v ¡splošnem omrežju, nam avtomatika preklopi na pomožno centralo, ki jej ¡sposobna pričeti z dobavo električne energije že ¡po 6—10 sekundah. Nekateri objekti kot npr. operacijske dvorane, .razni laboratoriji ih industrijski obrati pa se s tem časom ne zadovoljujejo, zato .so pri Siemensu razvili dieselelektrični .agregat, ki dobavi električno energijo že eno sekundo po prekinitvi: dobave električne energije 'splošnega električnega omrežja. Pri prvih agregatih (čas zagona 6—10 ¡sekund), ¡služi za zagon komprimi-ran ¡zrak pri slednjih .pa energija iz splošnega omrežja stalno
gnanega vzttajnika. Povezava gredi med posameznimi deli agregata. (3 fazni motor-generator — vztrajinkl-^odieselski motor) je izvedena z. električnimi sklopkami.
Nasploh pa se v zadnjem času močno uveljavlja avtomatizacija, predvsem še v močneje razvitih industrijskih državah. Siemens, posveča mnogo pozornosti razvoju avtomatizacije industrijskih naprav. Posebna nekako višja stopnja avtomatizacije pa je programiranje (npr. po sistemu IBM-t. j. ¡sistemu perforiranih kartic), ki prav za prav ustvarja možnosti popolne avtomatizacije. Tako nagel in kvaliteten razvoj je omogočila hitro razvijajoča se tranzistorska tehnika. Posebno zanimiva je 'Siemensova izvedba avtomatike prit programiranju nastavitve, razdalj valjev pri re-verzirnih valjarniških napravah. Natačnoist. avtomatske nastavitve znaša 1/10.000 celotnega obsega.
Na teh nekaj skromno ¡opisanih primerih si ne moremo predstavljati dejanski napredek, ki je do danes dosežen tako ,pri tovarni Siemens kot tudi nasploh v elek-. troindustriji. Lahko pa opazimo, da elektroindustrija še vedno skokovito napreduje ¡tako pri izpopolnjevanju kot tudi pri .osvajanju novih proizvodov.
Ing. Ivan Ravnikar
Dodatna pomoč štipendistom
0 problemih
verifikacije poklicnih šol
V	brošuri Sveta za strokovno izobraževanje objavljeno
ODPRTO PISMO samoupravnim organom gospodarskih zbornic, strokovnih združenj ta društev v LR Sloveniji, v katerem poudarja zlasti dvoje:
—	strokovne šole so le del celotnega izobraževalnega sistema; zato je treba poleg potrebne reorganizacije strokovnega ■ šolstva spodbudita tudi drugo obliko strokovnega izobraževanja:
—	pogoj za učinkovitost preobrazbe posameznih vrst strokovnih sed je razvoj tistih vzgojno izobraževalnih dejavnosti, s katerimi bi se morale ukvarjati predvsem gospodarske 'organizacije in -ustanove družbenih služb. Brez sistematičnih in organiziranih naporov za kvalitetno in kvantitativno izboljšanje prav teh strokovno izobraževalnih dejavnosti in brez njihove aktivne vključitve v celotni izobraževalni sistem, si'. namreč ne moremo zamisliti učinkovitih ukrepov niti v posameznih- vrstah strokovnih šol niti pri graditvi celotnega sistema izobraževanja strokovnih kadrov. -
Da bi v praksi uresničili smernice resolucije, da bi uresničili priporočilo Ljudske skupščine LRS o nalogah na področju strokovnega izobraževanja v LR Sloveniji, da bi odpravili omenjene glavne nomanjkljivOsti in da bi omogočili naša skupna prizadevanja za izgraditev sodobnega sistema strokovnega izobraževanja.
Svet LRS za strokovno izobraževanj e' priporoča delavskim svetom ih drugim samoupravnim organom vseh gospodarskih organizacij, ustanov, družbenih služb, zbornic, združenj : in strokovnih društev,'d.a temeljito prouče obstoječe stanje in kritično ocenijo svoje dosedanje delo in okrepe na področju strokovnega izobraževanja, da čimprej odpravijo pornanj-.kljivosti in da sodelujejo pri graditvi gospodarstva in družbenim , službam ustrezajočega... ._ sistema izobraževanja.
V	ta namen je po mnenju Sveta LRS za strokovno izobraževanje potrebno, da gospodarske organizacije in ustanove družbenih služb sprejmejo konkretne ukrepe, ki so po resoluciji in po priporočilu o nalogah na področju strokovnega
■ izobraževanja v njihovi pristojnosti in ki se nanašajo zlasti na naslednje:
Kadrovska služba in kadrovska politika mbrata zaradi svoje pomembnosti postati enakovreden in nepogrešljiv del celotne poslovno politike. Vsi ukrepi gospodarskih organizacij, ki se nanašajo na de-, lovnega človeka so izredno važni, zlasti jasno opredeljeni koncepti in" ukrepi. za stalno, povečevanje delovne sposobnosti proizvajalcev,
, za dosledno uveljavljanje načela delitve dohodka po delu, za zakonito Urejanje delovnih razmerij, za uspešno zdravstveno in tehnično varstvo pri delu, za zagotovitev možnosti uveljavljanja in napredovanja sposobnih kadrov,^ za povečavanje sposobnosti vseh članov kolektiva pri upravljanju in podobno.
Ugotavljanje potreb in planiranje strokovnih kadrov je zahtevno: delo, ki ga je mogoče opraviti le v najtesnejšem Sodelovanju s tehničnimi strokovnjaki zato, da bi se ugotovilo število in vrste po-/ klicev, potrebnih za posamezna delovna mesta, omogočilo izdelavo profilov posameznih vrst štrokov-nih kadrov, kakršni ustrezajo danim proizvajalnim sredstvom, tehnološkim procesom in delovnim metodam in ugotovilo roka, v katerih je treba izobraziti posamezne vrste kadrov glede na obstoječo in perspektivno stopnjo tehnične opremljenosti' in delovnih ter drugih pogojev: ■
Izdelava profilov je neizbežno potrebna, če hočemo ustvariti solidno podlago za izdelavo učnih načrtov. Profile je potrebno izdelati za vsako delovno mesto in za vsak poklic, ki bo vključen v izobraževalni program gospodarske, organizacije oziroma družbene službe.
Profili za posamezne vrste strokovnih kadrov so podlaga za programe in učne načrte pri strokovnem izobraževanju.
Plan izobraževalnega dela, ki temelji na ugotovljenih potrebah glede števila in vrste kadrov oziroma poklicev za posamezna delovna mesta in na ugotovitvah, katera znanja manjkajo proizvajalcem glede na izdelane profile, predstavlja osnovo za izobraževanje.
S planom izobraževalnega dela se določijo roki in izobraževalne akcije, ki se bodo izvajale v gospodarski organizaciji oziroma ustanovi družbene službe, in tiste, ki se bodo izvajale izven njih s pomočjo raznih zunanjih izobraževalnih ustanov, delavskih in ljudskih univerz, raznih strokovnih zavodov, strokovnih društev in podobno.
Plana izobraževalnega dela ni mogoče uresničiti brez ustrezne izobraževalne službe. Čim bolj bo ta služba prilagojena organizacijski strukturi gospodarske organizacije oziroma ustanove družbene službe, načinu proizvodnje in stopnji tehničnega razvoja, velikosti organizacije, panogi 'dejavnosti/ in kadrovskim pogojem, tem bolje bo služila ciljem kadrovske politike. V praksi so se doslej izkristalizirale tele oblike izobraževalne službe:
.;— centri za strokovno izobraže-vanje delavcev v gospodarskih or- , ganizadjah z izobraževanjem' v posebnih delavnicah oziroma deloviščih, z izobraževanjem neposredno na delovnem, mestu ali z uporabo obeh oblik;'
—	skupni centri za strokovno izobraževanje delavcev, ki služijo hkrati' več gospodarskim organizacijam .oziroma družbenim službam. Njihovi odnosi se urejajo s posebnimi pogodbami;
—	šolski centri, ki poleg funkcije centra za strokovno izobraže-1 vanje- delavcev vključujejo vsaj eno od vzgojno izobraževalnih dejavnosti strokovnih šol.
■ *—; Obsežno, delovno področje izobraževalnih centrov, je izobraževanje za določeno delovno mesto in za tiste poklice, ki jih ne izobražujejo, strokovne šole. To so poklici, ožjega profila;
—	za hitro doseganje čim večje produktivne sposobnosti novoza-poslenih delavcev in zaradi večje varnosti pri. delu je nujno, da jih izobraževalni centri z ustreznimi metodami uvajajo v delo ne glede na njihovo, predhodno izobrazbo;
—	važna ih obsežna funkcija izobraževalnih centrov je prilagajanje in dopolnjevanje strokovnega znanja absolventov strokovnih šol specifičnim . zahtevam proizvodnje in poslovanja vsake posamezne /gospodarske organizacije oziroma ustanove družbene službe. Dopolnjevanje znanja je stalen proces izobraževanja v pokli-, cu in na delovnih mestih; pri terh pa je treba upoštevati spremembe v tehnoloških procesih in v organizaciji dela. V tem . smislu/ je -treba razumeti izpopolnjevan je; strokovne usposobljenosti, ki jo. terjajo spremenjene zahteve posameznih delovnih mest, ne pa stremljenje po priznanju preživelih kvalifikacijskih stopenj.
Posebno odgovorna naloga centrov je prekvalifikacija delavcev, kadar je zaradi Zahtev proizvodnje in poslovanja potrebno delavce usposobiti za drug poklic. Kot posebne primere prekvalifikacije i»je treba obravnavati prekvalifikacije tistih delavcev, ki so zaradi invalidnosti postali nesposobni za opravljanje prejšnjega dela. Niti v enem niti drugem primeru pa ne gre za pridobitev kakršne koli kvalifikacijske stopnje.
V prvi fazi reformnih prizadevanj v strokovnem šolstvu pa je Svet za strokovno izobraževanje LRS načel vprašanje poklicnih šol, to je dosedanjih industrijskih in vajenskih šol, konkretno vpra-. šanje verifikacije vzgojno-izobraževalhe dejavnosti teh šol. Tu gre poudariti predvsem, da gre za verifikacijo dejavnosti teh šol.
V poklicnih šolah se izobražujejo samo poklici širokega profila. Za poklic širokega profila je značilno, da pozna delavec funkcije tistih delovnih procesov, ki -nastopajo v poklicu. To pomeni, da mora poznati vzročne zveze med načinom dela, obliko in kakovostjo Sredstev za delo, ki jih uporablja ter tisto karakteristiko izdelkov, oziroma uslug, ki jih hoče proizvesti. Z drugimi besedami, poznati mora orodje, stroje, material in druga sredstva za delo, ki pridejo v poštev pri opravljanju določenega poklica do take mere, da bo mogel na .podlagi načrtov in poznavanja tehnoloških procesov samostojno opravljati delo po danih delovnih metodah in postopkih. Tak značaj poklicev širokega profila omogoča tistim, ki imajo, takemu poklicu ustrezno izobrazbo, da se lahko zaposlijo na več delovnih mestih in v več gospodarskih organizacijah, ali .pa se lahko v zelo kratkem času. Usposobijo za delo' na različnih delovnih mestih.
Za vsak poklic se zahteva izdelava profila. Izdelava profilov je stvar tistih čteuteljev, ki so neposredno zainteresirani za -vzgojo kadrov, kakršne potrebujejo. Profil naj .pokaže vsebino dela, zahteve po znanjih, sredstva za delo': v poklicu in pogoje, v katerih se opravlja poklicno delo. ■
Vzgojno izobraževalna dejavnost se posamezni strokovno izobraževalni ustanovi: verificira, če ■za to dejavnost' izpolnjuje minimalne zahteve in druge pogoje glede na:
—	vpis,
—	vzgojno izobraževalno vsebino,
—	organizacijo Vzgojno izobraževalnega procesa,
—	učbenike in skripta,
—	učni kader,
—	materialne pogoje.
Minimalne'zahteve in druge pogoje iz prejšnje točke določi Svet LRS za strokovno izobraževanje posebej za vsako 'dejavnost'štroV kovno izobraževalnih ustanov.
Obstoječim vajenskim, industrijskim in drugim šolam s praktičnim poukom za gospodarstvo, in družbene službe ter administrativnim šolam se lahko po' tem navodilu verificira iijihova vzgojno izobraževalna dejavnost, če se preosnujejo v poklicne šole sklad-, no s splošnim navodilom za verifikacijo vzgojno izobraževalne dejavnosti strokovno izobraževalnih ustanov in z omenjenim navodilom.
V podjetju smo imela nekaj posameznih pojavov, da je bil delavec odrejen na redni letni dopust, do katerega v tem podjetju ni; imel pravice. Prav tako se je na drugi strani delavcu kratila pravica do dopusta, ki mu pripada.
Da bi te nepravilnosti odpravili,, želimo tu pojasniti naslednje:
1.	Pravico do letnega dopusta ima tudi delavec, ki je odpovedal ali kateremu je' odpovedano delovno razmerje, pa tudi delavec, ki mu. je prenehalo delovno razmerje po sporazumu, če do dneva* ko m,u‘: preneha delovno razmerje,. izpolni pogoje. (Čl. 124 PDR prvi odstavek.)
Toda 'predpis ne določa časa prenehanja delovnega razmerja v enem koledarskem letu. Čeprav preneha delovno razmerje prve dni v januarju, pripada vsakomur dopust za tisto leto,- seveda če ima osnovo v delovni dobi.
2.	Na prvi odstavek je pa vezan tretji,' odstavek že navedenega člena »Pravilnika o delovnih razmerjih«, ki pravi: »Delavec, ki pride iz drugega podjetja in tam ni izkoristil;'rednega letnega dopusta, do katerega je že pridobil pravico, lahko izkoristi tak dopust v' našem podjetju le, če je bil ob sklenitvi delovnega razmerja dosežen tak sporazum.«
Pri študiju na višji in visoki šoli:
v I. letniku do 70 %. višine štipendije, t. j. 4.900 dinarjev posojila;
—	v II. letniku do 50 % višine štipendije, t. j. 4.500 dinarjev posojila;
—	v III. letniku do 30 % višine štipendije, t: j. 3.300 dinarjev posojila;
;/ — v IV. letniku do "20 % višine štipendije, t. j. 2.000 dinarjev posojila;
—	v V. letniku do 20 % višine štipendi je, t. j. 3.000 dinar jev posojila.
V času diplomskega dela se izplačuje samo štipendija v višini
17.000	dinarjev, č,e je tema diplomskega dela izbrana sporazumno ,s podjetjem, t. j. za podjetje interesantna.
Štipendisti so osnovali dva kluba, in isdcer: klub študentov višje in visokošolcev, štipendistov železarne Štore in klub srednješolcev štipendistov Železarne štore.
Študentje se bodo predvidoma sestajali vsak mesec v Ljubljani, predstavniki, tega kluba pa bodo prihajali v podjetje in poročali o dogajanjih v Ljubljani, po možnosti bodo prisostvovali za-sedanjim upravnega odbora in delavskega sveta v podjetju, razen tega sestankom - mladinske organizacije in sejam sindikalne podružnice. Koordinator pri delu kluba bo tov. Alojz Vrečko,
Pri izbiri poklicev, ki jih vzgajajo in izobražujejo poklicne šole, je treba upoštevati, da bodo te šole vzgajale in izobraževale samo poklice. širokega, profila. .
Profili za posamezne poklice v gospodarstvu in družbenih- službah se izdelajo na naslednji način: .
Pristojne republiške, zbornice oziroma, matični organi izdelajo v sodelovanju z ustanoviteljem, z reprezentativnimi podjetji, oziroma z ustanovami družbenih služb posameznih panog ter z ustreznimi strokovnimi združenji, društvi in izobraževalnimi ‘ustdnbvami predloge, profilov posameznih poklicev, kakršne naj bi vzgajali in izobraževali v poklicnih šolah. Predlog,-profila se mora izdelati v posameznih podjetjih na-podlagi .analize dela, ki'ustreza zahte/. vam napredne proizvodnje dbtič-ne panoge. Predlog profilov zapo-samezne poklice pošlje pristojna republiška zbornica s sklepom svojega upravnega organa Svetu LRS za strokovno izobraževanje v potrditev.	R. U.
To pomeni, da podjetje ni dolžno odrediti rednega dopusta delavcu, ki je prišel iz drugega podjetja v. naše podjetje, ne glede na čas sklenitve delovnega razmerja v istem koledarskem letu- Tak dopust lahko dobi delavec le, ako je bilbs ob sklenitvi delovnega razmerja sklenjeno, da bo delavec, dopust, ki mu pripada za tekoče leto, izrabil delno ali v celoti v tem podjetju.
Tu so nekateri obrati grešili, ker So odredili dopust v takih primerih, ne da bi vedeli o dogovoru z delavcem oh sklenitvi delovnega razmerja. Kadrovska služba je dolžna obvestiti pristojne o takih dogovorih: Ako- obvestila ni, po-, meni, da dogovora ni bilo in podjetja niso dolžna odrediti dopusta delavcu, ki se je med letom zaposlil'pri nas:
To določilo pa ne velja za tiste, ki prvič ali po daljši prekinitvi sklenejo delovno razmerje. Tem pripada dopust po preteku 11 mesecev neprekinjene delovne dobe. Prav tako ne velja to določilo za tiste, ki se zaposlijo v enem mesecu po povratku iz JLA in jim že pripada dopust na osnovi delovne dobe, ki so jo imeli neposredno pred odhodom v JLA.
R. M.
študent prava.
Ko bodo izpopolnjeni programi počitniške prakse jih bodo pregledali tudi študenti, ki so jim ti programi namenjeni, da bi izvajanje teh programov koristno po-s-lužiiilio študentom, podjetju in šoli.
Teme za diplomska dela bodo uskladili s potrebami podjetja in si prizadevali, da to dosežejo pri predavateljih oziroma šolskih vodstvih.
S . srednješolci se bodo težje sestajali, ker se- šolajo v raznih krajih nn so tako med šolanjem zelo oddaljeni. Klub srednješolcev bo pri podjetju in. v Šoli predstavljal dijak IV. letnika.EŠ v Celju tov. Albin Potočnik.
Zamisel o sklicanju posveta s štipendisti je rodila dober uspeh in potrdila, da predlog o krediti» ranju ni Ibil napačno- zamišljen. Če je bil z razumevanjem sprejet po štipendistih samih bo po vsej verjetnostih sprejet tudi na zasedanju delavskega sveta. Naša želja je, da bi se rezultati tega in vseh nadaljnjih posvetovanj s štipendisti pokazali tako pri uspehih ,v šoli. bot pozneje ko bodo, štipendisti stopili v naše vrste in dokazali, da nas ne biodo razočarali v vlogi sodobne tehnične inteligence oz. strokovne inteligence. To bo tudi pomagalo čimprej izbrisati ■ že sedaj zrahljane meje med delavci in inteligenco.	Rudolf Uršič
Uspelo tekmovanje
Gasilsko društvo Železarne Sto»-re je organiziralo 16. septembra v Štorah tekmovanje gasilskih društev ,iz celjskega okraja v hitrostnem obvladanju težkega terena z brizganjem vode v določen cilj. Tekmovali so v dveh skupinah in to s črpalkami kapacitete 800 litrov in 600 litrov v minuti. Tekmovalo je 10 društev na terenu, dolgem 100 metrov, z višinsko razliko 45 metrov. Zmagala sta pri 800 litrov v minuti Gasilsko društvo Celje—Gaberje in pri 600 ■ litrov v minuti Gasilsko društvo Prožin-ska vas. Zmagovalnima ekipama je organizator podaril pokale.
Domače društvo ni nastopilo, ampak je pripravilo po tekmovanju zabavo za udeležence tekmo-
3. mesto za pionirje
Pionirji Gasilskega društva Štore sp 9. septembra v ljubljani na tekmovanju za prvake LRS dosegli med 13. društvi častno 3. mesto in dobili pokal v trajno last. Marljivim pionirjem čestitamo za dosežen uspeh! Anton Mackošek
NI REZERVNIH DELOV
Na izpitu pri predmetu higiensko tehničnega varstva.
Izpraševalec: »Zakaj moramo delavca, ki dela na stroju posebno zaščititi?«
Kandidat nekaj časa razmišlja nato korajžno reče:
»Zato ker za njega nimamo rezervnih delov.«
ŠE 0 DOPUSTU
V mesecu septembru 1962
Novi člani kolektiva
Teršetk Edvard, KV livar., livarna sive litine; Smole Andrej, NK delavec, livarna sive litine; Šuster Maksimilijan, KV livar, livarna sive litine; -Drame Anton, KV livar, livarna sive. litine; Prah Alojz, NK delavec, promet; Topldsek Franc, NK delavec, ekspedit; Oprešnik Alojz; KV ključavničar, mehanična delavnica; Čoh ing. Vlado, inženir ¡kemije, kemijski laboratorij; Šorn Ivan. KV lavar, livarna sive litine; Goršak Franc, KV strugar mehanična delavnica; Gajšek Franc, KV ključavničar, mehanična delavnica, ' Gabršček Anton, KV ključavničar, mehanična delavnica; Klajnšek Anton, KV kemolaborant, kemijski laboratorij; Žgeč Henrik, prosvetni delavec, splošni sektor; Pinter Ivan, KV ključavničar, mehanična delavnica; Podiplatan Franc, KV livar, livarna sive lHine; Gerkeš Stefan, metalurški tehnik, valjarna; Tovornik Stanislav KV livar, livarna, sive litine; Ulaga Edvard, KV ključavničar, mehanična delavnica; Ladšteter Gabriel, KV strugar, mehanična delavnica; Raspotmk Gvido, NK delavec, ekspedit; Novak Anton, NK delavec, promet; Pečovnik Alojz, KV metalbgraf, metalurški laboratorij; Plahuta Anton NK delavec, ekspedit; Wudler Borivoj, uslužbenecc^^knjižmi-čar, uprava; Arzenšek Mihael, NK. delavec, ekspedit; Kranjc Ema, uslužbenka v finančnem sektorju; Gradič Stefan, NK delavec, Livarna sive fitine; Grubenšek Franc KV livar, livarna sive litine; Petek Jožefa, uslužbenka — pripravnica; Cvirn Jožef, KV obratni električar, elektrodelavnica; Plank Viljem, KV modelni mizar, modelna mizama; Ismail Raif, NK delavec, jeklarna; Bajrič Esad, NK delavec, jeklarna; Antolinc 'Marta, uslužbenka . —- pripravnica, livarna valjev; Turnšek Emil, KV livar OTK; 'Sedberl Hubert, KV obratni električar elektro delavnica; Žohar Viljem, KV livar, OTK; Stokavnik Karl, KV strugar, obdelovalhica valjev; Povalej Jože, KV električar elektro delavnica; Simič Miloš, NK delavec, jeklarna; Rejc Henrik, naš štipendist, diplomiral na ekonom, fikul., fin. sekt.; Vesenjak Janez, uslužbenec, finančni sektor; Pungeršek Danijel, NK delavec, ekspedit; Jager Stanko, NK delavec, livarna valjev.
Podjetje so zapustili:
Žaler Matevž, NK delavec v skladišču, sporazumno s- podjetjem; Žoher Ivan. strojni tehnik v valjarni, sporazumno s podjetjem; Perpar Franc, livar v livarni, star 56 let, v tem podjetju jé bil zaposlen 55 let in je bil starostno upokojen; Jurovič Pavel, PK delavec v jeklarni sporazumno s podjetjem; Viher Janez, NK delavec v ekispeditu, - sporazumno s podjetjem; Hrastnik Jakob, NK delavec v livarni sive litine, sporazumno s podjetjem; Bule Vinko, V K livar v livarni sive litine, sporazumno s podjetjem; Završnik ; Ludvik ' NK > dela-
vec na ekspediitu, disciplinsko odpuščen; Bezjak Alojz, PK livar v livarni sive litine, v JLA; Napret Marjan, KV kem. laborant v laboratoriju, v JLA; Kujan Lasi o, kontrolor KV v OTK, v JLA; Fenko Jože, NK delavec v Samotami, v JLA; Mlaker Jože, KV ključavničar, v kurilnici, v JLA; Žerjav Franc. NK delavec v samotami, v JLA; Zajc Karl, NK delavec v gradbenem odidel-ni, v JLA; Javornik Karl, NK delavec v Samotami v. JLA; Karnovšek Martin, delavec v Samotami, v JLA; Lešnik Edvard, livar v livarni valjev, v JLA; Tačar Mirko, KV električar v elektro-delajvni-ci, v JLA; Drobne Henrik, NK premilkač na prometu v JLA;. Planinšek Anton, KV livar v livarni sive litine, v JLA; Turnšek Zmagoslav, NK.delavec v livarni sive litine, v JLA; Kovač Alojz, livar v livarni valjev, v JLA; Trebovc Martin VK ključavničar v mehanični delavnici, v JLA; Kačičnik Jurij,. KV ključavničar na aglomeraciji, v JLA; Amon. Jurij, KV strugar v mehanični delavnici, v JLA; Gajšek Emil, VK- strugar v mehanični del..' v JLA; Kasenberger Ljudmila, čistilka NK v komiuhali, po izteku del. pogodbe; Perčič Silva, čistilka NK v komunali, po izteku delovne pogodbe; Arh Vlado, KV. ključavničar v mehanični, v JLA; - Kragelj Ivan KV ključavničar v mehanični, v JLA; Bobek Jože, PK transportni delavec na ekispeditu, v JLA; Dečman Viljem, KV livar v livarni sive litine, v. JLA; Hrastnik Ignac, PK delavec v valjarni, v JLA; Haler Ferdinand SS stažist v Valjarni, v JLA.; Zupanc Jože, VK ključavničar v mehanični, v JTjA; Žohar Karl, PK pomožni de^ lavec v mehanični delavnici, v JLA; Vrečko Franc, KV livar v livarni sive litine,' v JLA; Tanšek Adolf, KV premi-kač na prometu v JLA; Zupanc Marija’ kuharica . v DUR, p0 izteku delovne pogodbe; Gabršček Jožef; stažisit v jeklarni, v JLA; Ajdnik Avgust, transportni delavec PK na ekspeditu, sporazumno s podjetjem; Cerer Štefka, analitik SS v finančnem sektorju, ipo lastni želji; Štor Anton star 56 let,..VS referent za valjamo I v pripravi dela, v tem podjetju zaposlen 59 let, je bil starostno upokojen; Vrečko Franjo star 65 let, VS komercialni, svetnik, v tem podjetju zaposlen preko 10 let, je bil starostno upokojen; Perpar Marija, stara 49 let, čistilka v 'komunalnem oddelku v tem podjetju zaposlena 54 let, je bila. invalidsko upokojena; Strnad Jakob, star 45 let, preddelavec, v samotami, zaposlen v tem podjetju 25 let, je- bil invalidsko upokojen; • Novak Franc, star 58 let, rezalec .gredic v valjarni, v tem podjetju zaposlen 16 let. je bil invalidsko upokojen; Zidanšek Alberti, star 60 let, p K pomoč, sti-skal-v jeklarni, v tem podjetju zaposlen preko 7 let, je bil invalidsko upokojen; Labohar Jože, star 56 let, KV priprav-ljdLec kljuk in . jeder v livarni sive liti-; ne v tem podjetju zaposlen s prekini-
tvijo 14 let, je bil invalidsko upokojen; Mežek Franc, star 62 let, VS varnostni tehnik, v tem podjetju zaposlen preko 15 let, je bil starostno upokojen; ing. Lavrič Rudolf, star 68 let, VS "šef priprave proizvodnje v tem podjetju zaposlen 15. let, je bil starostno upokojen.
Poročili so se
Fideršek Adolf, valjarna, Kroflič Vida,. DUR, Medvced Franc, konstrukcijski Biro.
Čestitamo!
Naraščaj v družini so dobili
Sivka Franc, valjarna; Žibret Milan, OTK; Arzenšek Štefan iiz šamotame in Boža iz valjarne; Vengust Ivan iz jeklarne; CeroVšek Stanko, elektroplavž; Selič Srečko, skladišče; Polnar Adolf, modelna mizama; Vengust Jože, valjarna; Kregar Oto, elektroplavž; Škornik Rudolf samotama; Kokol Vinko, ekspedit; Česnik Jože livarna sive litine; Hudej Karl, livarna sive litine; Bele j Martin, jeklarna; Gračner Janko, obde-liovalnica valjev; Perc Alojiz, energetski oddelek; Zeme Bernard, jeklarna.
Čestitamo
Izostanki v mesecu avgustu
Zaradi -' bolezni je bilo izgubljenih 5086 delovnih dni, zaradi rednih letnih dopustov 6511 zaradi, izredno plačanega dopusta 169, zaradi neplačanih izostankov 105, zaradi neopravičenih izostankov 12, zaradi ostalih izostankov 400, torej skupaj 10.281 delovnih dni.
Disciplinske kazni
Skupno je bilo v mesecu septembru izrečenih 14 kazni. Vodje eiioit oziroma obr atovod j e so izdali odločbe o disciplinskih kaznih-v 10 primerih, in sicer: 1 opomin, 6 uporov, 5 stroge javne ukore.
Disciplinske komisije pri ODS so iz-. rekle disciplinske kazni v treh primerih in sicer: 1 ukor, 1 denarna kazen 5 °/o od mesečnega OD za 1 mesec, 1 denarna kazen od mesečnega OD 5 % za l mesec.
Disciplinska komisija pri DS -je zasedala enkrat in izrekla 1 denarno kazen 5 % od mesečnega OD za dobo dveh mesecev.
Zoper izrečene kazni je bila vložena
1	pritožba in to na Disciplinsko komisijo pri' DS.
Disciplinski prekrški so bili sledeči: po d neopravičen izostanek z dela 7. po
2	neopravičena izostanka z dela 1, neto-variški odnosi med sodelavci 1, malomarnost in nevestnost pri delu 5,. neopravičena odklonitev delovne naloge 1, nedovoljeno zapuščanje delovnega mesta 1.
Vinjena sta prišla na delo in bila odstranjena: Šega Ivan,' jeklarna in Vrečar Alojz, elektroplavž. ;

Nezgode V
V mesecu septembru je bilo v obratih skupno 19 obratnih nezgod. Pri delu so se poškodovali:
Aglomeracija: Guček Alojz.
Jeklarna: Mikše Franc (2 krat) in Jurkošek Janez.
Valjarna: Videc Vendelin, Zemljah Ivan, Pajk Ivan, Mastnak Marjan, Pirš Viljem, Sevšek Miha.
Livarna sive litine: Kranjc Anton, Košec Gregor.
Modelna mizama: Cizelj Srečko.
Samotna: Rebernik Jože:
Promet: Tanjšek Adolf, Novak Anton, Leskošek Anton!
OTK: Možgon Jože:
Laboratorij: Čoh ing. Vlado.
Glede na poletne mesece maj, junij in julij, je to število, presenetljivo visoko. Po takšnih uspehih, kot smo jih dosegli glede znižanja' obratnih nezgod v zadnjem času, je ta številka prav gotovo za nas veliko opozorilo.
Nezgode so vse lažjega značaja ter gre v treh primerih- za udarec ob predmete, v petih primerih za udarec predmeta, ki pada. V vseh teh petih primerih gre za poškodbe na nogah, povzročene po lastni neprevidnosti, ali po sodelavcu. V štirih primerih je prišlo do -stisnjen] a, v večina primerih stišnje-nja roke. Največ je bilo v preteklem lesecu opeklin, kar šest. Analize vzrokov navedenih poškodb so pokazale, da gre predvsem za osebno neprevidnost, ali neprevidnost sodelavca (kar v treh primerih so nezgode povzročene po sodelavcu) in za neupoštevanje varnostnih predpisov in navad.
Neopravičeni izostanki ;|U
Neopravičeni izostanki so v kolektivu nepotrebno zlo,, o katerem včasih preveč a nesistematično razpravljamo in ukrepamo, včasih pa premalo in preveč površno rešujemo; take primere neupoštevanja delovnega reda kr skrajno malomarnega odnosa do dela in sodelavcev, ki morajo zaradi neopravičeno izostalega nositi težje breme kolektivnega dela na »ohromelem«. delovnem mestu.
Izostamkarje (plavmaherje) dokaj različno obravnavamo z ozirom na obrate, pa tudi z ozirom na doslednost nadrejenega. Odvisno je tudi, v kateri organizacijski enoti je prizadeti zaposlen. To navajamo zato, ker nekje neopravičeni izostanek »opravičijo«, drugje izostankarju pišejo »prosti dan« in podobno. Mislimo, da neopravičenega izostanka ne more nihče opravičiti, ako je neopravičen.
Vprašanje je le, ali bo in kako bo tak izostankar disciplinsko kaznovan zaradi kršenja delovnega reda (točka 5 pa tudi 8, člena 163 ZDR) z ozirom na obtežilne ali olajševalne okolnosti: Če pa gre za izostanek, ki ga ne moremo opravičiti, se pravi, kadar ne gre za nezgodo, bolezen,-elementarne zapreke itd., je izostanek vedno lahko le neopravičen in ga moramo kot takega v podjetju vsi enotno ■upoštevati.
Ta uvod dopušča domnevo,' da bi bili v naslednjem statističnem pregledu podatki popolnejši, če bi vsi upoštevali gornje misli. ■
Statistični pregled neopravičenih izostankov z dela po obratih "od 1. 1. do 31. 8. 1962:
		
Obrat	Število izostalil delavce	Skupno število dni
El. plavž in
aglomerac.	10	17
Jeklarna	8	13
Modelna mizama	1	1
Livarna sive'litine	8	11
Lavama valjev	1	1
Valjarna	21	24
Garaža	8	12
Šamotarna	8	11
Energetski obrat	1	1
Promet .	5	9
Ekspedit	4	5
Skupaj	76	104
Obrati ali oddelki,	ki niso	na-
vedeni, niso evidentirali noben dan neopravičenega izostanka. Podatki so povzeti iz dnevnih poročil o odsotnosti z dela, ki ga prejema kadrovski sektor.
R. M.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi ljube hčerke in sestre
MARIJE KAJBA se iskreno zahvaljujemo darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sindikalni podružnici Železarne Štore, obratu livarne valjev za dano pomoč, pevskemu zboru Svobode Štore, tov. Jožetu Novaku za poslovilne besede ter vsem sosedom in prijateljem za vse, kar so nam Storili dobrega.
Družina Kajba
PIŠEJO NAM
Kdo je odgovoren?
Pred skoro desetimi leti, to je l. 1953 sem bil po zdravnikovem priporočilu premeščen, oz. mi je bilo zamenjano delovno mesto, zaradi zdravstvenih razlogov. Ker sem imel potreben izpit in kvalifikacijo, sem bil dodeljen obratu sive livarne kot žerjavovodja, Ko pa sem začutil leta 52 prve znake bronhialne astme, sem dobil zaradi čistejšega zraka mesto na žerjavu na skladiščem starega železa v Samcu.
Ta žerjav je bil zgrajen v letu 1950 in je takrat služil večinoma jeklarni. Ko pa se je zgradila moderna mzbijalnica na tej progi, je dobila jeklarna nov sodoben žerjav, starega pa je prevzela livarna sive litine, ki ga uporablja še danes. Zamislite pa si, da pred 12 leti ni bilo mogoče'zgraditi nekega stroja, ki ni bil opremljen s higienskimi tehničnimi - napravami, kot še -to da storiti danes.
In ravno ria tem delovnem mestu, ki ga tukaj opisujem, je situacija takšna.
Gre namreč za komandno kabino, ki je bila takrat zgrajena zelo pomanjkljivo. Prvič je zelo nepregledna, drugič pa so trije glavni upori nameščeni v kabini, kar povzroča silno vročino, posebno
v poletnem času.
To pa bi bilo še vse znosno, če bi bila kabina urejena tako, da bi bil žerjavovodja v celoti zavarovan pred vremenskimi neprilika- 1 mi: Tako pa drži glavo stalno pri majhnem okencu zunaj, ker je drugače vsako obratovanje nemogoče.
Ko smo službujoči na tem delovnem mestu občutili posledice, kot so pogosti glavobol, katar, nahod itd., smo se spraševali, od kod to izvira. Čez štiri leta sem• bil zaradi glavobola poslan v celjsko bolnišnico, od tam pa v Ljubljano, kjer sem ostal 6 tednov,'. ■ Letos ne opravljam službe že od \ aprila meseca,- Obolel je tudi drugi žerjavovodja, ki . se je pred kratkim zdravil v celjski bolmiš- I niči in ki verjetno ne bo več'-spoi '\ soben za žčrjavovodjo. Z opomini" in prošnjami na upravni odbor, kakor tudi na obratovodjo sive livarne, naj bi se to delovno mesto uredilo, smo naleteli na gluha ušesa.
Posebno jaz, kot težki astmati-čar, ki nisem sposoben za težko delo in bi še rad vsaj nekaj let r vršil službo, da bi zaslužil redni pokoj, prosim, da se tukaj nekaj ukrene.	’ Anton Arh
Pot do dela
Naše podjetje je daleč naokrog znano kot edinstven primer, kjer se s kolesom ali motornim vozilom pripelješ celo na svoje delovno mesto, in to na raznih dovoljenih ih nedovoljenih vhodih. Tudi jaz spadam med tiste, ki se takih vhodov poslužujejo. Povod za teh nekaj vrstic mi je dala okrožnica z dne 25. 6. 1962.
Takoj po izidu te okrožnice, katere stavek se glasi: »-Prihajanje in odhajanje na- delo in z dela samo ha dovoljenih mestih in vhodih,« sem bil zaustavljen od člana varnostne službe, Jci me je lepo opozoril na izvajanje teh navodil, toda še danes, čeprav je že od tega minulo nekaj mesecev, se- tega ne morem pridržavati ne jaz, niti desetine ostalih članov kolektiva. '
Kje naj torej pustim kolo oziroma svoje motorno vozilo. Nikjer drugje kot v samem obratu in še na takem mestu, kjer ga imam na vpogled. Žal moram pripomniti, da' še kljub takim nadzorom marsikdaj presenečen ugotovim, da mi manjka to ali ono. Tudi obratu samem niso 'v okras
FILMI I_________________
V ŠTORAH * * 3 * * * * * * 10 * * * 14
20. jn 21. 10. Italijanski barvni CSP »NOC VELIKEGA NAPADA«. Italija XVI. stoletja za časa Borgijcev. Spletke, ljubezen, dvoboji, povprečen lju-bavni film.
24.	10. Bolgarski »PRVA LJUUBEZEN«, Mlad delavec-mehanik (in študentka iz meščanskih progov se spoznala, toda zaradi razrednih predsodkov se ,v vojnih časih la ljubezen skrha. Vredno ogleda.
22. in 28. 10. Nemški barvni VV »EŠNA-PURSKI TIGER« (I. del). Prijateljstvo med Maharadžo in nemškim inženirjem se' .sprevrže v so-vraštvo zaradi lepe plesalke Seethe, ki izbere inženirja. Spektakel z razkošnim indijskim dvorom. Vsebinsko nestvaren in povprečen.
3. in 4. 11. Nemški barvni VV »INDIJ-
SKI NAGROBNI SPOMENIK« (II. del).
Maharadža ujame bežečega inženirja
in Seetbo.
Maharadžin polbrat skuša vreči v ma-
haradžo s prestola, pa' še poveže z ujetnikoma. Vsebinsko nestvaren in
povprečen.
10. in 11. 11. Angleški CSP »SINOVI IN
LJUBIMCI«. Rudarsko družino More-
lovih izžema -rudnik. Oče in starejši
sin sta zapravila življenje za rudnik, zato želi mati drugačno usodo za najmlajšega sina, ki ima smisel za slikarstvo, toda življenje .je neizprosno. Socialna vsebina odlična fotografija prvovrstna. Ogled toplo .priporočamo.
14.	11. Sovjetski, barvni »VOHUN«. Graničar Smolarcuk izsledi vohuna, ki zalezuje dekle, katerega ljubi Smo-larčuk. Tako si pribori dekle. Vsebina je zgrajena po zlajnani sovjetski šabloni vojnih filmov.
razne barve koles in - motorjev, j Marsikateri člani raznih ekskurzij j presenečeni obstoje pred takimi shrajevalnicami v obratu.
Veliko je že bilo govora o izgraditvi . takega prostora, ki naj bi služil tudi kot parkirni prostor l za vsa ostala vozila. Seveda naj j bi to nadzoroval človek, pa četudi j bi ga morali sami plačevati. Rad j dam kakšnega stotaka na mesec, pa da vem, da mi je motorno ko- j lo na varnem in pod streho. Do I takrat pa dvomim, da bo tisti odstavek v okrožnici št. 2 spošto- j van, sploh pa izvajati.
Rad bi še omenil, da obrat jeklarna, kjer sem tudi jaz zaposlen, nima lokacijsko-primernega dostopa, v šahi obrat. Zato ese jaz , kot vsi. bstaili delavci poslužujemo najbolj primernega, sicer po navedeni ¿.okrožnici prepovedane- ’ ga vhoda. Ob valjarni ali adju-stažnega prostora valjarne in tamkajšnjih žerjavnih prog, pa je že po HTV predpisih prepove- { dan prehod nezaposlenih. Prav- ' tako je potrebno najti primerno ' in varno pot delavca do svojega obrata.	Boris Malec
Pozanimali smo se v Upravi osnovnih sredstev o rešitvi omenjenega problema ter prejeli sle- , deče pojasnilo.
Načrti za parkirni prostor s kolesarnico so .izdelani že dalj časa. v več variantah. Predvideno je, da se uredi shranjevanje vseh , prevoznih sredstev od biciklov do avtomobilov centralno za celotno podjetje, vendar so pri tem na-. stopile težave ■ okrog določitve lo- j kacije. Poleg tega pa je odprto še j vprašanje -zagotovitve potrebnih .. finančnih sredstev.
Računamo, da bo to vprašanje dokončno urejeno čim bodo omenjene težave premosfene
Brez podpisa!
Zopet smo prejeli pismo brez podpisa z naslovom »Važno-«. Pisec se zgraža nad tistimi ljudmi, ki v naših avtobusih (na vseh treh relacijah) s svojimi neslanostmi in nesramnimi . šalami »zabavajo« ostale- potnike. Predlaga, da se proti tem nekulturnim ljudem podvzamejo učinkoviti ukrepi, med drugim tudi to, da se jim »za nagrado« odvzame mesečna vozovnica.
Opozorilo je vsekakor umestno, vendar piscu zamerimo, da se ni podpisal in s tem pripomogel, da bi se stvar razčistila brez iskanja drugih prič.	U-