Leto VIL, št. 44 („jotro»xiv.,w.i54a) Ljubljana, ponedeljek >0. oktobra 1935
upravništvo; Ljuoljana, Knafljeva ulica 6. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon št. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190.
Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42.
Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja.
_____		
	i . i	g j
		■H
	\	
	I . ! 1 • '	
		
PondsPska izdaja
t
Ponedeljska iruaja #juua« ajiaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznaflal-cih dostavljena Din 5.- mesečno.
Uredništvo:
Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon St. 3122, 3123, 3124. 3125 ln 3128.
Maribor: (Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440.
Celje: Stroasmajrerjeva uL 1. Tel. 6*.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
JUGOSLOVENSKI DIJAŠKI DOM V PRAGI OTVORJEN
V navzočnosti najodličnejših predstavnikov je bil včeraj v Pragi otvorjen Aleksandrov dom", ki je najmodernejši dijaški dom v
Evropi
Praga, 29. oktobra, h. Danes dopoldne ob 11. se je vršila otvoritev novozgrajenega zavetišča za jugoslovenske dijake v Pragi, impozantnega »Aleksandrovega doma«, ki je gotovo eden najlepših in najmodernejše urejenih dijaških domov ne samo na Češkoslovaškem, marveč sko-roda v vsej Evropi. Otvoritvena^ svečanost se je pretvorila v novo prisrčno manifestacijo češkoslovaško-jugoslovenskega bratstva, ki je dobilo v te.i impozant-ni zgradbi še en nov viden dokaz.
Svečanosti so se udeležili najodličnejši predstavniki ter velika množica občinstva, ki je pri tej priliki znova dokumentiralo svojo naklonjenost in svoje simpatije do jugoslovenske akademske omla-dine. Protektor današnje svečanosti je bil prezident češkoslovaške republike g. Masarvk, ki ga je zastopal njegov kancelar g. dr. šamal. Nj. Vel. kralja Aleksandra in jugoslovensko vlado je zastopal jugoslovenski poslanik v Pragi g. dr. Grisogono, navzoči pa so bili nadalje predsednik poslanske zbornice g. dr. Sta-nek, zunanji minister g. dr. Beneš, praski primator g. dr. Baxa, rektor češke tehnike dr. Miihlbauer, dekani vseh fakultet iraških univerz, zastopniki univerz v Brnu in Bratislavi, zastopniki praškega občinskega sveta ter predstavniki raznih kulturnih, nacionalnih in drugih organizacij s Češkoslovaško-jugoslovensko ligo pod vodstvom prof. dr. Murka na čelu.
Svečanost je otvoril praški pevski zbor »Smetana« s Smetanovo »Vijeno«, nakar je nagovoril zbrane odličnike m ostalo občinstvo predsednik odbora za zgradbo jugoslovenskega dijaškega doma, generalni direktor g. dr. Peter Zenkl, ki je ob viharnem pritrjevanju najprvo predlagal, da se odpošljejo zahvalne brzojavke Nj. Vel. kralju Aleksandru in prezidentu Masaryku. V svojem nadaljnjem govoru je nato obširno orisal zgodovino nastanka tega doma, ki je plod požrtvovalnega dela v najtežjih v časih gospodarske krize in viden znak cesko-slovaško-jugoslovenske vzajemnosti. G. dr. Zenkl je izrekel zahvalo vsem, ki so kakorkoli pripomogli do uresničenja tega velikega načrta za pospeševanje medsebojnega zbliževanja in naglasil, da gre na prvem mestu zahvala Nj. Vel. kralju Aleksandru in prezidentu Masaryku, ki sta oba z obilnimi denarnimi prispevki v največji meri pripomogla do tega,^da je -jugoslovensko dijaštvo dobilo v češkoslovaški prestolnici svoj lastni dom. Prav tako se je iskreno zahvalil českoslovaski in jugoslovenski vladi, ki sta podprli to akcijo, a prav posebej je izrazil zahvalo praški mestni občini, ki je dala brezplačno na razpolago obsežno parcelo na najlepšem kraju Prage in vrhu tega poklonila v proslavo 70 letnice pnmatorja dr. Baxe še 100.000 Kč. Imenoma se je zahvalil dr. Zenkl irdnistru g. dr. Albertu Kramer ju, ki se je kot svoječasni poslanik v Pragi in pozneje kot minister s se prav posebno vnemo zavzemal za uresničenje tega velikega načrta. V enaki men gre zahvala tudi jugoslovenskemu prosvetnemu ministru, ki je pokazal za to akcijo popolno razumevanje in naklonil vso svojo podooro. Svoj govor je g. dr. Zenkl zaključil z željo, da bi ta dom se bolj poglobil bratske odnosa je med Jugoslavijo in Češkoslovaško.
V imenu češkoslovašške vlade je nato spregovoril še prosvetni minister g. dr. Derer, ki se je prav tako zahvalil vsem, ki so pripomogli k zgradbi tega doma.
Nato je v toplem govoru izrekel zahvalo v imenu Nj. Vel. kralja Aleksandra in jugoslovenske vlade jugoslovenski poslanik g. dr. Prvoslav Grisogono, ki se je še posebej zahvalil inicijatorju tega načrta g. dr. Zenklu.
Med drugimi je govoril nato tudi bolgarski poslanik g. Pančo Dorev, ki je pn tej priliki izrazil željo, naj bi se slovanski narodi sporazumevali ne samo po jeziku, marveč tudi po srcu.
Govorili so nato še dekan češke filozofske fakultete dr. Otokar Fišer, rektor tehnike dr. Miihlbauer, zastopnik bratislavske univerze ter predsednik češkoslovaške- jueosiovenske lige univ. prof. dr. Morko, za Jadransko stražo publicist in književnik g. Jaroslav Kvapil. za jugoslovensko diiaštvo pa akademik Per-kovič ter za češkoslovaško diiaštvo akademik Korinek. Za dosedanji jugoslovenski dijaški dom je spregovoril dr. Basovski, ki je izrazil nado, da se bodo sedaj, ko bo imelo jugoslovensko diiaštvo svoj prostorni dom, medsebojni odnosa ji se "bolj poglobili. Pevski zbor je nato zapel jugoslovensko in češkoslovaško himno, nakar so si odličniki in zbrani erostje ogledali dom, ki je zares izredno lepo in moderno urejen.
»Aleksandrov dom«, kakor se ponosno naziva jugoslovenski dijaški dom v Pragi, je ne samo dokaz tesnih vezi med obema narodoma, marveč tudi dokaz največje požrtvovalnosti, s katero je predvsem češkoslovaška javnost dokumentirala svoja bratska čustva do Jugoslavije. Nesmrten spomenik pa si je postavil s tem domom tudi g. dr. Zenkl, ki je z vzgledno požrtvovalnostjo in vnemo vodil vso akcijo od prvega početka do današnje otvoritve in kljub najtežjim rrospodarskim prilikam zbral pogrebna sredstva za uresničenje tega načrta in
s tem dokazal, da se dajo s složnim delom premagati tudi največje ovire. »Aleksandrov dom« pa naj postane tori-
šče ne samo čeSkoslovaSko-jugoslovenskega bratstva, marveč vseslovanske vzajemnosti.
mm
tmte

O domu samem smo nedavno že obširneje poročali. Zanimale pa bodo gotovo še naslednje podrobnosti: Dom bo središče ju-goslovenskih študentov, ki jih je v Pragi povprečno okrog 300 letno. Na ta način bo ugodeno davni potrebi naše mladine, ki je doslej bila nameščena v zatohli zgradb' ali pa je životarila po nehigijenskih zasebnih stanovanjih velemesta Glavno zaslugo za zgradbo naših študentov v Pragi ima g. dr. Peter Zenkl, velik prijatelj našega naroda, upravnik centrale zavoda za socialno zavarovanje. G. Zenklu je uspelo dobiti od vlade ČSR podporo za odplačilo stroškov v roku 20 let, od občinske uprave pa zemljišče. Načrte je izvršil arhitekt 2- Nikola Dobrovič, po rodu iz Novega Sada. ki je bil med prvimi jugoslovenskimi študenti, ki so po vojni študirali v Pragi.
Dom je projektiran v čisto modernem slogu. Celotna konstrukcija je iz armiranega betona, medprostorje je izpolnieno s specijalno opeko. Zgradba ima obliko črke H z dvema organsko vezanima dvori-
ščema, kjer je tudi tenišče. 5tudentje bodo stanovali po eden ali dva v sobi. Po dve sobi imata skupno predsobo z umivalnikom, s toplo in hladno vodo, s plinsko pečjo in omaro za obleke Sobe so določene za prebivanje in nemoten uk. Dom ima veliko skupno biblioteko s čitalnico, dvorano za predavanja in zabave, lokale za razne organizacije, veliko dvorano za risanje, solnčne terase na ravnih strehah, skupno obednico s kuhinjo in pralnico.^ vse na centralno kurjavo. Zazidanega je 25.000 kub. m, zemljišče pa meri 3300 kv. m. Celotni stroški znašajo 5 in pol milijona Kč. Arhitekt Dobrovič je delo stalno nadzoroval. V domu je prostora za 160 študentov in 20 študentk. Tretjina mest je rezervirana za češkoslovaške študente, lahko enako število jugoslovenskih dijakov stanuje v češkoslovaških domovih. Tako naj se dijaki obeh bratskih narodov čimbolj spoznajo med seboj. Prošnje sprejema ČJ-liga v Pragi II., Mikolandska ulica 7. Mesečno plačilo je 180 do 200 Kč.
Zaradi aretacije angleškega novinarja v Monakovem grozi Anglija s prepovedjo uvoza nemškega blaga
London, 29. oktobra, g. Aretacija poročevalca »Daily Telegrapha« Noela Panterja v Monakovem zbuja splošno zanimanje. Listi ostro obsojajo postopanje nemške vlade. Nekateri zahtevajo, kakor svoj čas pri aretaciji angleških inženjerjev v Moskvi, naj se izda prepoved za uvoz nemškega blaga, da se na ta način prisili Nemčijo k priznanju določb mednarodne uljudnosti.
Oficielno potrjujejo, da se bo moral v Monakovem aretirani angleški novinar Panter zagovarjati pred državnim sodiščem v Leipzigu zaradi veleizdaje in vohunstva. Z njim vred bo obtožen tudi
neki nemški državljan, s katerim je bil v zvezi.
Nemški poslanik je bil včeraj pozvan v zunanji urad, kjer ga je zunanjii minister John Simon opozoril na okoliščine v katerih je bil v Monakovem aretiran novinar Noel Pnter. Zunanji minister Simon je še enkrat ponovil zahteve, ki jih je podal angleški poslanik v Berldnu nemški vidi.
Izvršilni odbor novinarske organizacije v Londonu je sprejel soglasno resolucijo, v kateri z ogorčenjem obsoja to aretacijo. Odbor poziva angleško vlado, tovariš čimprej izpuščen.
Krvavi izgredi proti Židom v Palestini
Pri protižidovskih izgredih v JaSI je bilo v spopadu s policijo 20 Arabcev ubiti, nad 100 pa hudo ranjenih
Jafa, 29. oktobra, d. Naraščanje židovskega naseljevanja v Palestini zaradi njihovega preganjanja v Nemčiji je že dalje časa povzročalo razburjenje med domačim arabskim prebivalstvom. Za včeraj napovedane demonstracije Arabcev proti židovskemu naseljevanju so angleške oblasti prepovedale nakar so Arabci proglasili splošno stavko. Po običajnih molitvah v mošejah so se skušali zbrati v demonstraoijski sprevod. Policija je hotela demonstrante razgn.ati, pri tem pa je prišlo do spopada. Demonstranti so m etalina policiste kamenje, zarad.i česar je policija, ki je najprej nastopila z gumijevkami. pričela streljati. Policisti so oddali več salv in kmalu je ležalo na tleh veliko število mrtvih in ranjenih. Ustreljenih bilo 20 ljudi, nad 100 pa ranjenih, med
njimi tudi nekaj policistov. Mesto je podobno vojaškemu taborišču. Ves vladni okraj je zavarovan z žičnimi ovirami in policijskim kordonom. Po ulicah pa patroli-rajo oboroženi policisti. Arabci so zaprli vse trgovine ter se zbirajo v mošejah. Razburjenje je zelo veliko in je pričakovati novih nemirov.
Jeruzalem, 29. oktobra. AA. V zvezi z izgredi v Jafi je bil aretiran sorodnik tukajšnjega muffja Jamalal Husein. Z nj>im vred je bil prijet tudi vodja m'adoarabskega pokreta Jakub Husein. Nahujskana množica je napadla policijo, ki je nato oddala več strelov. Ena oseba je bila ubita, več pa ranjenih. Vsi ti izgredi so v zvezi s priseljevanjem Židov iz Nemčije.
Zima se bliža
London, 29. oktobra, AA. Zadnje dni je nastopilo po vsej Veliki Britaniji pravo zimsko vreme. V severnih krajih je zapadel visete sneg, Ki je ponekod povzročil prekinitev prometa.
Pari«, 29. oktobra. AA. Kaikor poročajo, je na deželi na mnogih krajih zapadel sneg tako zlasti v Auxerru in Chaumon-tu kjer ga ie padlo 15 cm. V departe-mentu Cheru smeži brez prestanka. Ponoči so divjali hudi snežni zameti.
Tudi Anglija bo odpovedala carinsko premirje
London, 29. oktobra, g. »Daily Mali« poroča, da bo tudi angleška vlada sledeč francoskemu vzgledu v kratkem odpovedala carinsko premirje. List obžaluje, da se vlada že ni prej odločila za ta korak.
Sestanek kralja Borisa in kralja Karola
Bukarešta, 29. oktobra. AA. Kakor je sedaj določeno, se bo vršil sestanek med kraljem Karo lom in bolgarskim kraljem Borisom v ponedeljek ^dne 30. t. m. Kralj Karol se bo v spremstvu maršala dvora in zunanjega ministra Titulesca v Gjurgjevu vkrca' na rumimsko kraljevsko jahto in odplul proti Zimnici. Bolgarski kralj Boris se bo iz Ruščuka v spremstvu ministrskega predsednika in zunanjega ministra Mu- j šanova prav tako odpeljal s svojo jahto ' nasproti rumunskemu kralju. Kralj Boris bo s svoje jahte preštopil na rumunsko kraljevsko jahto ,kjer se bo sestal z romunskim kraljem. Sestanka se bodo poleg obeh kraljev udeležili tudi ministrski predsednik Mušanov, romunski zunanji minister Titulescu in maršal rumunskega dvora.
Francija je v enem dnevu izgubila dva velika sinova
Včeraj sta umrla v Parizu dolgoletni državnik Paul Painleve in sloviti znanstvenik Albert Calmette, ki ga nazivajo »dobrotnik človeštva"
Pariz, 29. oktobra. AA. Btr* predsednik vlade in mnogo* ratnl mferisier Pairi Patatove je danes po dolgem bote-
hanju umrl.
Pokojni Paul Painlevč je bil poslanec departmana Aina. Za poslanca je bil prvič izvoljen leta 1910. in je bil od takrat neprestano član poslanske zbornice. Minister je bil 15krat, dvakrat pa predsednik vlade. V poslednjem Herriotovem kabinetu je bel minister za letalstvo; takrat je zbolel. Vzlic bolezni je pa vstopil v Boncourjev kabinet. Po kratkem zboljšanju se mu je pa bolezen tako poslabšala, da je moral pustiti delo. Zato mu tudi Daladier ni ponudil mesta v svoji vladi. Pokojnika je kropila velika množica ljudi, med njimi predsednik republike Lebrun in več ministrov. Pokopan bo na državne troške v soboto 4. novembra.
Truplo Paula Painleveja bo od torka dalje izpostavljeno v kripti konservato-rija za obrt in umetnost, v soboto »a bodo pa prepeljali v Panteon.
Paul Pafnleve
Paul Painleve se je rodil 5. decembra leta 1863. v Parizu. Po poklicu je bil matematik na Sorboni in si je kot znanstvenik pridobil velik glas tudi izven svoje domovine. Njegovo znanstveno delo je bilo posvečeno zlasti teoriji o diferencijalni primerjavi. Njegovo znanstveno delo ga je spravilo v tesno zvezo tudi z zrakoplov-stvom ter je v letih 1909 in 1910 predaval tudi na visoki šoli za letalstvo. Za svoje zasluge je bil izvoljen za člana francoske akademije znanosti ter sličnih ustanov v Stockholmu. Upsali, Bologni in Rimu.
Politično je pripadal republikanskim socialistom. Prvič je bil minister v Briandovi vladi oktobra 1915, leta 1917. pa je v vladi Ribota prevzel resor vojnega ministra ter je imenoval Focha in Petaina za vrhovna poveljnika francoske vojske. Septembra istega leta je postal ministrski predsednik, toda že mesec dni pozneje je moral napraviti mesto Clemenccauu. Do konca vojne je ostal v ozadju in je prvič zopet stopil v ospredje leta 1924., ko je postal predsednik poslanske zbornice in je po smrti Milleran-da kandidiral za predsednika republike, ie pa ostal s 315 proti 515 glasovom proti Doumergueu v manjšini. Januarja 1925 je postal zopet predsednik poslanske zbornice ter je po padcu Herriotove vlade sestavil svojo vlado, ki pa jo je par mesecev pozneje zamenjala Briandova vlada, v kateri je zopet prevzel vodstvo vojnega ministrstva, katerega je obdržal tudi v poznejših vladah Brianda in Poincarea. Po odstopu 8. Brian-dove vlade leta 1929. se je Painleve za nekaj mesecev umaknil in zopet posvetil svojemu znanstvenemu delu, toda že naslednje leto mu je v Steegovi vladi bilo poverjeno ministrstvo za letalstvo, ki ga je obdržal tudi v naslednjih vladah vse do 28. januarja 1933, ko se' je umaknil iz ospredja političnega življenja.
*
Kot vojni in letalski minister si je stekel Pain eve za svojo domovino ogromno zasiu-ge Predvsem je z znižanjem vojaškega roka na eno leto dokazal prad vsem svetom miroljubnost Francije, obenem pa skrbel za nicnc varnost s tem, da je dobro opremil armado in poskrbel za utrditev francoskih meja.
Pariz, 29. oktobra. AA. Profesor Albert Calmette je mdnio izdihnil sredi svoje rodbine v stanovanju, ki ga je imel v Pasteurjevem institutu. Ravnatelju instituta profesorju Rouxu, ki je že del j časa nevarno bolan, še niso sporočili o smrti njegovega dolgoletnega sodelavca. ker se boje, da ga ne bi preveč prizadelo.
*
Leon Charles Albert Calmette se je rodil 13. julija 1863 v Nizzi. Posvetil se je medicini in je bil dolga leta zdravnik pri mornarici in v kolonijah ter je tako prero-mal skoraj ves svet. Pozneje je postal profesor za hijeno in bakteriologijo na univerzi v Lillu. kjer je z velikimi žrtvami osnoval zavod za proučevanje tuberkuloze. Poleg tega zavoda je osnoval tudi več drugih znanstvenih zavodov v Franciji in v njenih kolonijah. Leta 1899. ga je Pasteur-jev zavod v Parizu poslal v Oporto v svrho
proučevanja kuge, po svojem povratku pa je postal drugi direktor Pasteurjevega zavoda ter si je na polju bakteriologije in proučevanja tuberkuloze stekel nevenljivih zaslug in postal pravi dobrotnik človeštva.
Albert Calmette
Ze od začetka tega stoletja je bilo njegovo glavno znanstveno delo posvečeno iskanju seruma za cepljenje proti tuberkulozi. Calmette je na tem polju dosegel presenetljive uspehe. Po trinajstletnem prizadevanju je naposled iznašel cepivo, ki so ga imenovali z njegovim imenom. S tem cepivom so se vršili dolgoletni poizkusi. Od leta 1924. do leta 1928. so v Franciji cepili 75.000 dojenčkov 8 popolnim uspehom. Kljub temu pa so mnogi zavistneži ospora-vali Calmettovo cepivo in so se iz tega izcimile cele znanstvene vojne. Z zadevo se je bavilo celo Društvo narodov, ki je odposlalo v Pariz posebno znanstveno komisijo, ki pa je dala Calmettu popolno zadoščenje. Mnogo je škodovalo njegovemu imenu malomarne postopanje nemških zdravnikov v Ltibecku, kjer so z nepravilnim in malomarnim postopanjem zastrupili pri cepljenju s Calmettovim cepivom okrog 100 dojenčkov, od katerih jih je 70 umrlo. Preiskava pa je pokazala, da so njihovo smrt zakrivili zgolj nemški zdravniki, ki so cepili otroke s pokvarjenim cepivom. Danes je Calmettovo cepivo razširjeno že skoraj po vsem svetu in je na tisoče in tisoče dojenčkom, pa tudi odraslim, rešilo življenje.
Litvmov izginil
Pariz, 29. o-ktobra. AA. Davi se je zbralo na Severnem kolodvoru mnogo novinarjev in fotograMcih reporterjev, meneč, da bodo ujeli sovjetskega zunanjega ministra Litvinova, toda njega na bilo. Tudi obmejni komisar, ki pregleduje potne liste, ga nI n&iavil. Sovjetsko poslaništvo pravi, cia ni čne ve, sam se je Litvinov obrnil, niti tega ne, na katero ladjo se bo vkrcal in v katerem pristanišču.
Ford preti Rooseveltu
Washingtcn, 29. oktobra, d. General Johnson je sporočil Henryju Fordu, da bo v primeru, če ne bo v gotovem roku predložil podatkov, ki jih zahteva National Automobile Chamber of Commerce, izročil zadevo glavnemu državnemu pravdni-ku v nadaljnje postopanje.
Ford je glede na to izjavil, da nihče ne more trditi, da bi ne izvajal določb, ki mu jih nalaga zakon. General Johnson pretirava, če pravi, da ni predložil podatkov kakor so jih druge družbe. Tudi te družbe niso predložile teh podatkov, kakor to določa zakon o obnovitvi .
Uspeh dr. Dollfussa
Dunaj, 29. oktobra. AA. Dunajski listi vidijo v velikem uspehu avstrijskega notranjega posojila zaupanje prebivalstva v sedanjo vlado. Tako pravi »R.eichspost«: Izpoved zaupnice 87.000 podpisnikov, ki so podpisali 266 milijonov šilingov, je več vredna kakor plebiscit, ki ne stane volil-ca drugega kakor pot na volišče. Avstrijsko prebivalstvo je s podpisom tega posojila odobrilo politiko dr. Dollfussa.
»N. W. Tagblatt« pa pravi, da je Doll-fuesova vlada postavila vprašanje zaupnice, za katero se je prebivalstvo soglasno izreklo.
Nova ležišča zlata v Sibiriji
Moskva, 29. oktobra g. V bližini Jakut-ska pri ustju reke Anabar je vzhodno-si-birska geološka ekspedicija po poldrugem letu dela odkrila velika ležišča zlata, S kopanjem zlata prično že v kratkem.
Letalski dom v Rimu
Rim, 29. oktobra. AA. Mussolini je otvoril včeraj novi letalski dom. V domu, kamor je prispel v spremstvu več ministrov, ga je sprejel Balbo in mu izročil izkaznico stalnega članstva oficirskega krožka.
Koroški rojaki so zborovali
I	Celje, 29. oktobra.
Sinoči, na večer pred občnim zborom Kluba koroških Slovencev je priredilo pevsko društvo »Oljka« v Narodnem domu uspel koncert koroške narodne pesmi. V začetku koncerta ie pozdravil navzočne predsednik kluba dr. Fellacher iz Ljubljane, ki je v svojem govoru očrta! krivičnost koroškega plebiscita in hude šolske, kulturne in socialne razmere, v katerih žive naši rojaki na Koroškem. Govori! je tudi g. Brandner iz Maribora.
Danes ob 10. dopoldne je bal v dvorani hotela »Evrope« V. redni občni zbor Kluba koroških Slovencev, ki ga je otvoril predsednik dr. Fellacher. Z občnega zbora so bile poslane vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju in pozdravne ministrskemu predsedniku dr. Sršklču, generalu Maistru, škofu dr. Rožmanu, banu dr. Marušiču, podbanu dr. Pirkmajerju m ljubljanskemu županu dr. Pucu, obenem pa tudi pismen pozdrav bivšemu koroškemu poslanou dr. Grafenauerju, načelniku oddelka za kmetijstvo inž. Zidan-2ku, senatorju dr. Rožiču in CMD.
Po odobritvj poročil je predsednik omenil da se je članstvo zbralo, da oživi spomin na koroški plebiscit, pri katerem se je domoljubno prebivalstvo Koroške izreklo za Jugoslavijo. — Tajnik Uršič je poročal, da je število klubovega članstva naraslo. Koroški problem gledamo realno in se ne udajamo
iluzijam. Pospešiti je treba propagandno delo. Klubovi odseki, tako šolski, pevski iti prirediteljski so bili poživljem, odnosno na novo ustanovljeni. Tako osrednji odbor kakor pododbori so intenzivno delovali. Osnovan je bil nov pododbor v Trbovljah, pripravlja pa se tudi ustanovitev pododbora v Beogradu. Koroški pevski zbor je letos priredil v dravska banovini več koncertov, ki so lepo uspeli. V Ljubljani se je vršil Gra-fenauerjev večer, na katerem sta bila izročena Grafenauerju diploma častnega članstva kluba in red jugoslovenske krone. Odbor kluba je večkrat posredoval za člane. Slovensko časopisje ie vedno z veseljem prinašalo članke o Koroški, pa tudi v Beogradu so se pričeli živahno zanimati za koroški problem. Žalostno je, da nudimo Nemcem v državi vse mogoče koristi, med tem ko Slovenci na Koroškem rwma?o niti ene svoje šole.
Po ostalih poročilih so sledile volitve. Izvoljen je bil ves dosedanji odbor s predsednikom dr. Fellacherjem na čelu. k sodelovanju je bilo pa pritegnjenih tudi več novih modi. Nato je povzel besedo v imenu CMD dr. Bavdek, v imenu celjske »Soče« pa g. Luznik. Članarina On vpisnina sta ostala neizpremenje-ni. Sprejet je bil predlog, naj se skupščine pododborov vedno vrše pred glavno skupščino.
Žena v sodobnem svetu
Možnost uspeha Jednote slovanskih žen
Naša ženska društva so Se pod vtlskom kongresa Jednote slovanskih žena, o katerem so naši listi informirali tudi javnost, čeprav so se te informacije nanašale bolj na zabavni del in na čajanke kakor pa na stvarni, idejni potek kongresa. Pogrešali smo zlasti osnovnih smernic posameznih delegacij in temelje, na katerin so se zedi-nile. Morda na kongresu samem ni prišlo do jasnosti, kar je zelc verjetno, če pomislim na izjavo neke češke delegatke, ki mi je v osebnem razgovoru rekla, da so se delegatke tudi v načelnem pogledu najbolj zbližale v medsebojnih pogovorih izven kongresa. Je pač bolehal tudi ta kongres za tistimi nedostatki, za katerimi bolehajo vsi kongresi, ne samo ženski: bistveni del so čajanke, sprejemi na poslaništvih, banketi. potem pa govorance in fraze, da človek tone v njih in iz vsega tega komaj razbere namen skupščine. Tudi v debatah samih je malo odkritosrčnosti, posebno pa načelne jasnosti in stvarnosti. Ob takih prilikah bi se moral vedno najti nekdo, k» bi takoj spočetka pogumno in jasno povedal kakor zadnjič v Ljubljani na čajanki gospa Govekarjeva v svojem lepem nagovoru na slovanske goste: »Pustimo fraze, poj-onno na resno delo! Samo to nam bo prineslo uspeh!« To velja na splošno za vse, ne samo za ta kongres. To spoznanje, zlasti pa debata o službenem jeziku jednote mora vzbuditi v človeku vprašanje, ali in s kakšnimi pogoji more delo jednote dobiti smisel in uspeh.
Namen Jednote slovanskih žen j<3 delo za zbližanje slovanskih držav. Težnja po slovanski vzajemnosti ni nova in je imela v vseh slovanskih državah že davno pred vojno svoje pripadnike. Najmočnejše tovrstno gibanje so predstavljali gotovo ruski Slavjani in težnje tiste dobe so odjeknile tudi pri nas ter našle najmarkantnej-šega glasnika v Levstiku. Po stremljenju je imelo samo delen vpliv, predvsem na razvoj književnosti posameznih manj razvitih narodov. Državna politika pa je šla svojo pot dalje: Rusija je zatirala Poljake in druge manjše narode ne glede na njihovo poreklo, mi in drugi slovanski narodi pa smo se kulturno in gospodarsko razvijali v pravcu držav, ki so imele oblast nad nami. V interesu teh držav je bilo, da so med posameznimi slovanskimi narodi umetno ustvarjale nasprotstva ter našle pri enem delu tudi dosti odmev% medtem ko je v drugi struji zavest jezikovne in na-narodnostne sorodnosti močno vplivala na narodno zavest in dajala težnji po osamosvojitvi realno bazo.
Po vojni so nastale v tem pogledu bistveno drugačne razmere. Slovanski narodi so se osamosvojili in vzporedno z delom na notranji organizaciji ji je bilo treba ustvariti take zunanjepolitične odnose, ki so najbolje jamčili za uspešen razvoj nove države. Tu se je pa prav jasno in določno pokazalo, da državni interesi ne prenesejo sentimentalnosti, temveč so odločilni vedno drugi momenti, predvsem go-spodarsko-politični in strateški.
Sploh kaže vsa povojna zgodovina, da tudi osvobojene slovanske države niso iskale medsebojnih stikov kljub plemenski sorodnosti, temveč so se naslanjale na tuje, neslovanske države, kakor so pač zahtevali njihovi lastni, še bolj pa interesi držav zaveznic, odnosno zaščitnic. Pred 10 leti se je osnovala Mala antanta, toda njen namen ni bilo zbližanje slovanskih držav, temveč je obrambna zveza v svrho ohranitve posestnega stanja na podlagi versaj-ske pogodbe. Vezi med posameznimi zaveznicami pa niso postaie tesnejše predvsem zato, ker se njihovi gospodarski interesi niso mogli spraviti v sklad. Sedaj se je Mala antanta poživela. Po Hitlerjevem nastopu in po simpatijah Italije za Nemčijo se je povečala nevarnost za ver-sajsko pogodbo in Mala antanta hoče nastopiti na zunaj enotno kot velesila, ki zahteva soodločevanje.
Kmalu po ustanovitvi Male antante, ki nastopa kot čuvarica miru na jugovzhodu, so osnoval« žene žensko malo antanto, ki je imela predvsem namen, zbližati balkanske narode ter ustvariti enotno osnovo za delo v tem pravcu. Vršilo se je nekaj kongresov, na katerih je prav jasno odmevalo, kako se križajo interesi posameznih držav, zaradi česar tudi med ženami ni prišlo do sporazuma niti v vprašanju miru. Predlogi v ekonomskem zbližanju so pa zveneli prav utopično, ženska mala antanta je životarila nekaj let, razvoj držav je šel svojo pot, a o prizadevanju teh žen ni bilo .iti sledu, ker je manjkala realna podlaga.
Morebiti bo imela Jednota slovanskih žen
tem pogledu več sreče, ker je danes vsaj
ekaj prvih pogojev za njeno delo. En tak iogoj je ustvaril tako zvani vzhodni pakt. Sicer tudi ta pakt ni porodila težnja po
slovanski vzajemnosti, temveč predstavlja predvsem pogodbo o nenapadanju ter je naperjen proti nasilnim poizkusom revizije pridobitev zajamčenih po versajski pogodbi. Važno pri tem je pa dejstvo, da &o se prvič znašli slovanski narodi v skupni fronti (razen Bolgarov) na podlagi skupnih, čeprav samo strateških interesov. Zbližanje, porojeno iz obrambnih motivov, pa vzbuja upanje na kulturno zbližanje na plemenski podlagi Slovanstva. Poudarek mu daje tudi današnji evangelij o rasizmu. Takim idealističnim težnjam se udajajo zlasti rade žene, ki sledijo predvsem čuv-stvenemu razpoloženju, ne zavedajoč se osnovne resnice, da so možne trdne in trajne kulturne zveze le tedaj, če so zgrajene na realnih, gospodarskih koristih narodov. če je ta baza dana, tedaj morejo imeti uspeh tudi kulturni stiki.
Vendar pa ni odrekati važnosti tudi takemu gibanju, to pa le v primeru, da se njegovi pripadniki zavedajo potrebe po realni bazi ter usmerijo svoj vpliv tako, da v svojem delovanju poudarjajo in iščejo možnosti tesnejših gospodarskih stikov produktivnih slojev posameznih slovanskih narodov ter na ta način prispevajo k resničnemu poživljenju medsebojnih odnosov. S tem pa ustvarijo realna tla tudi za kulturno vzajemnost Slovanstva.
Iz poteka kongresa jednote ni bilo razvidno, da bi ta zavest in to spoznanje prodrlo v ženskah, ki to zvezo snujejo. Potrebno pa bi bilo, da določno spoznajo pot in način, po katerem bi se mogle približati svojemu smotru. Samo tako bi postale moč, ki bi prispevala k temu razvoju.
Drug važen pogoj za uspešno delo v taki zvezi, ki deluje za vzajemnost narodov, četudi plemensko sorodnih, je pa iskati v miselnosti njenih pripadnikov. Osnovna resnica pri tem pa je, da šovinist ne more ustvariti zdrave podlage taki zvezi. Osnovna poteza šovinista je sebičnost in ozko-srčnost, ki vidi le lastne koristi in zahteva odrekanja le od drugih. Take zveze pa morejo snovati le ljudje, ki so vzvišeni nad vsak šovinizem, ki so lahko brezpogojno pravični nasproti vsem, ki pojmujejo narodnost strogo etično ter priznavajo pravico od enakopravnosti vsem narodom. Tudi to spoznanje je brezpogojno potrebno za uspešno delo slovanskih žena. Razgovor o službenem jeziku jednote mora navdati človeka z dvomom nad to možnostjo. Neka poljska delegatka je na primer glede uporabe ruskega jezika izjavila, da nobena poljska mati ne bi pustila svojega otroka izpregovoriti rusko, ker je carska Rusija tako zatirala Poljaka za časa njihove odvisnosti. Na vprašanje, ali so Ukrajinci na Poljskem enakopravni, je pa izjavila, da je to druga stvar. Takih primerov je več. Morda se bodo vendar našle žene, ki se zavedajo, da je vse prizadevanje s takim pojmovanjem jalovo, in postavile svoje delo na realno in etično bazo. Ce te ne bo, lahko še toliko hodijo po kongresih, se objemajo in si prisegajo večno zvestobo — a bo njihovo delo ostalo brezuspešno.
A. V.
Promti preko ljubljanske
Ajdov
v v«
seme
Ljubljana, 28. oktobra
Promet preko Ajdovščine vzbuja še vedno pozornost Ljubljančanov, kar pričajo tudi dopisi, ki smo jih v tej zadevi prejeli. Zanimivo je vsekakor, da se ti dopisi strinjajo z začasno ureditvijo, ki prepoveduje vožnjo po tramvajskih tirih preko prometnega otoka in so vsi mnenja, da noben voznik ne bi smel voziti po tem tramvajskem pasu. Prav zadovoljni so posebno še pešci in tramvajski potniki, ki uporabljajo prometne perone pri križanju Ajdovščine. Enosmerni promet ob otoku na Ajdovščini je tedaj kljub svoji novosti od javnosti že akceptiran, ker je res kaj enostaven. Sedaj so namestili še nekaj več mednarodnih prometnih značk, tako da je prometnim stražnikom delo tudi že precej olajšano.
Dopisniki se razlikujejo v svojih nazi-ranjih le glede vpeljave dvosmernega ali enosmernega prometa v Dalmatinovi ulici. Rigoroznejši so mnenja, naj se tudi tu vzdrži enosmerni promet, dočim imajo drugi pomisleke proti temu, češ, da bi se številni inozemski avtomobilisti težje orientirali na tem prostoru in bi bil zanie dvosmerni promet v Dalmatinovi ulici pri-ročnejši. tudi bi se morebiti kaj več voznikov odločilo za vožnjo proti pošti, ne pa po Tavčarjevi ulici. Rigoroznejši, ki so za enosmerni promet tudi v Dalmatinovi ulici, pa poudarjajo, da se s tako odredbo povsem izloči direktno križanje vozil na ustju Dalmatinove ulice, kar bi se pri dvosmernem prometu ne moglo zgoditi; želijo pa, da se enosmerni promet v tej ulici še jasneje z značkami označi, kot je
označen sedaj. Glede inozemskih avtomo-bilistov pa pravijo, da bi bila bal tem ie najhitreje taka odredba razumljiva, saj je v inozemskih mestih tak način urejevanja voznega prometa tudi že vpeljan in razširjen.
Prihodnje dni bo o ureditvi prometa na Ajdovščini in sosednih uucah razpravljala še posebna prometna komisija, ki bo določala tudi o definitivni postavitvi raznih prometnih značk.
LekarnarjTsTzbirajo na svoj kongres
Ljubljana, 29. oktobra.
Kakor je »Jutroc že poročalo, bo te dni v Ljubljani kongres lekarnarjev iz vse kraljevine. Na dnevnem redu kongresa bodo nekatera stanovska in strokovna vprašanja, katerih rešitev je velike važnosti tudi za vso široko javnost, saj so lekarnarji med tistimi akademskimi stanovi, ki so pri svojem delu v neposrednem, aktivnem stiku z ljudstvom.
Z današnjimi vlaki so lz vseh krajev države dospeli v Ljubljano nekateri najod-ličnejši predstavniki lekarnarskega stanu, med njimi predsednik Lekarnarske zbornice mr. Cimerman in generalni tajnik mr. dr. Siffer iz Zagreba, podpredsednik zbornice mr. Trajkovič iz Zagreba ter mnogo drugih zastopnikov in članov. Domači tovariši pod vodstvom predsednika 3ekciie za dravsko banovino mr. Bakarčiča in tajnika mr. Leustka so sprejemali goste, zvečer pa so jim v restavracijskih prostorih hotela Union priredili v ožjem krogu prijazen pozdravni večer.
Jutršnji dan je glavni kongresni dan. Ob osmih zjutraj se prične glavna skupščina v veliki dvorani Kazine in bo predvidoma trajala ves dan. Poleg nekaterih drugih stanovskih zadev so na dnevnem redu vprašanja o novi farmakopeji, o ureditvi farmacevtskega študija in o odnosu lekarnarskega poslovanja do obrtnega zakona, r«-leg zasedanja je za jutrišnji dan na sporedu tudi ogled mesta ln okolice, ob osmih zvečer pa je v Unionu skupna večerja za udeležence kongresa. V torek se del gostov s posebnim vozom brzega vlaka ob 10.02 do-pcldj&e odpelje na Gorenjsko do Lesc in z avtobusi nato na Bled, kjer bodo ob 13. uri imeli v hotelu Toplice skupno kosilo. Zvečer se izletniki vrneje v Ljubljano, od koder bodo nato odpotovali domov.
Dragim gostom, ki se iz vse države zbirajo v naši beli Ljubljani, želimo v naši sredi najprijaznejše bivanje, njihovemu kongresu pa, da bi prinesel mnogo uspeha za lekarnarski stan in za narod.
Banovinske ceste L reda
Beograd, 28. oktobra. V »Službenih Kovinah« je objavljen odlok ministra za zgradbe, s katerim se na novo uvrščajo banovinske ceste v ceste I. in ceste II. reda. Na teritoriju dravske banovine je vsega navedenih 332 cest. od tega 36 cest I. reda. Za banovinske ceste I. reda so proglašene naslednje ceste:	.
1. Podkoren - Rateče - državna meja; Z. Bohinjsko jezero - Bohinjska Bistrica - Bitnje - Lesce - Radovljica; 3. Kranj - Kokra-Jezerski vrh - drž. meja; 4. Kranj - Suha-Skofja Loka - Gorenja vas - Ž-in - državna meja; 5. Skofja Loka - Železniki - drz. meja; 6. Kalce - Hotedrščica - drž. meja: 7 Kranj - Kamnik - Motnik - Ločica; 8. Trzin - Kamnik - Gornji grad - Rečica -Letuš; 9. Kočevje-Crnomelj; 10. Metlika-Crnomelj; 11. Grosuplje - Žužemberk - Črnomelj - Vinica; 12. 21ebič - Sodražica -Bloška polica; 13. Meja savske banovine pri Čabru - Lož - Bloška polica - Rakek -Planina; 14. Dravograd - Slovenjgradec -Velenje - Šoštanj - Letuš - Sv. Peter v Sav. dolini; 15. Dravograd - Poljane - Črna. z odcepom Poljane - drž. meja; 16. Zgornji Dolič - Vojnik, z odcepom Vitanje-Strani-ce; 17. Radeče - Radna - Krško - »rod; 18. Trebnje - Mokronog - Boštanj; 19. Celje - Šmarje - Mestinje - Rogatec; 20. Slovenska Bistrica - Poljčane - Mestinji ; 21. Maribor - Dravograd - drž. meja: 22. Rogatec - Ptuj - Sv. Bolfenk - Gornja Radgona; 23. Senarska - Sv. Lenart - Sv Jurn-drž. meja; 24. Ormož - Ljutomer - Gornja Radgona Cmurek; 25. Dolnja Lendava -Beltinci - Murska Sobota - drz. meja; 26. Murska Sobota - Martijanci - Boreča - drž. meja; 27 Martijanci - Berkovci - državna meja; 28. Čakovec - Prelog - Kotonba -drž meja; 29. Marenberg - drz. meja; 30. Radeče - Zidani most - Laško - Celje 31. Šmarje - Prelaska - Brežice;; 32. 2in - Rov te - Dolenji Logatec: 33. Kandija - Sote-ka z odcepom do Toplic;	-
banovinska meja proti Zaprešiču: banovinska meja proti Dzurmancu; 36. Ormož - banovinska meja proti Vinici.
PRIZNANO ELEGANTNI
DAMSKI PLAŠČI
v največji izbiri in najsolidnejši ceni pri
A. PAULIN, LJUBLJANA
Kongresni trg ■ 10374
Uspeh stare žaloigre »Mlinar in njegova hči«
Ljubljana, 29. oktobra.
Za letošnje Vse svete je narodno jj-dališče po dolgem času spet enkrat nastu-dfralo staro, znano žaloigro o ljubezm n smrti »Mlinar in njegova hči«. Snoci so jo dajali prvikrat, danes popoldne sojo pr vikrat ponovili. Delo je prišlo na rep« ^ ar. da bi kot ljudski komad najsii^ga slovesa pritegnilo v gledališče tud, isto široko množico občinstva, ki od strogo umetniškega standardnega repertoarja izostaja. Toda pozni datum v mesecu ni dal. da di prvi dve predstavi izven abonmana napoi-
" 'žaloigra pa je v režiji Milana Skrbin-Ska ter z Boltarjevo in Lipahom v naslovnih vlogah dosegla najlepši uspeh. Keziser se je v delo poglobil z največjo ljubeznijo. Vsi igralci so v igri razvili najboliše moči. tako da je bila cHotna uprizoritev resnično umetnina. »Mlinar in njegova hči« v Skrbinškovi režiji ni ljudska i"ra v vidnem pomenu besede, temveč je odrska stvaritev, ki je vredna, da si jo pridejo ogledat vsi preprosti in vsi kulturni ljudie.
Delo bo na repertoarju narodnega gledališča lahko opravilo več. kakor je b'l .liefa prvi namen: oomagalo bo lahko gledališki blagajni, gledalcu pa obenem nudi resničen, polno vreden umetniški užitek.
Voz z mrtvim gospodarjem
Strašna nesreča se )e zgodila nedvomno zaradi splaše-nja konj — Govorice o zločinu so neosnovane
Mhrska Sobota, 29. oktobra. Vm okolica Murske Sobote je pod vti-skom nesreče, ki se je pripetila posestniku Cipotu Janezu iz Polane. V petek v popoldanskih urah se je napotil z vozom, v katerega sta bili vpreženi dve kobili, v Odrance, da pripelje domov mladega bika, ki ga je pred dnevi kupd od nekega ta-mošnjega kmeta. Tam se je zamudil naj-brže dalje časa, ker šele okrog 23. ure je njegova žena, ki ga je čakala doma, slišala, da je voz zapeljal na domače dvorišče. Stopila je na prag in zaklicala v temo: »Janez, ali si prišel?« Ker pa ni dobila odgovora, je stopila k vozu, kjer je v grozi opazila, da leži preko droga pred vozom moško truplo brez znakov življenja. \sa
Prestrašena je dognala, da je to njen mož. oklica Ia je domače in sosede, ki so mrtvega Cipola spravili v sobo. Pogled na njega je bil grozen: glava je bila brez kože, vsa gola, roke so bile odrgnjene do kosti. na nogah so viseli odtrgani podplati.
Bliskovito se je v okolišu razširila vest o nesreči in ljudstvo je bilo prepričano, da je bila na delu zločinska roka. Orožništvo, ki je uvedlo vsestransko preiskavo, je ugo-tolo naslednje:
Cipot, ki se je ponoči vračal iz Odran-cev proti domu, se je med potjo ustavil v gostilni v Rakičanu, kjer je v družbi popil nekaj vina. To je bilo okrog 22. ure. Po kratkem prestanku se je odpravil spet na-
Erej in se še pohvalil češ: »Moji konji »o itri in kmalu bom doma.« Najbrže se je zgodila nesreča kmalu po odhodu iz gostilne. Da bi prišel čimprej domov, je Cipot najbrže pognal konje v dir, kar pa je za njega postalo usodno. Ročisa na vozu »e je zrahljala, stranska deska je padla na cesto in bik, ki je bil ob ročici privezan, se je skotalil na tla. Zaradi ropotanja sta se živahna konja splašila in začela dirjati Ko je bik padel z voza, je Cipot najbrže dobil udarec po glavi, da se je onesvestil in padel naprej na drog, kjer je obvisel. Kakor sledovi kažejo, so konji z vozom drveli preko gramoznih kupov, pri čemer je posestnik dobil smrtne poškodbe.
Kje sta konja tekla s svojim gospodarjem, se je prav dobro videlo še drugo jutro, saj je krvava sled držala skoro prav do doma. Konja sta morala na vso moč drveti saj sta več kakor 10 km dolgo pot od kraja nesreče do doma predirjala v dobri pol uri. Zanimivo je, da sta konja z vozom dirjala okrog 23. ure neovirano po Aleksandrovi cesti skozi Mursko Soboto, pa tega prav nihče ni opazil.
Izgubljene reči »o našli drugega dne raztresene ob poti tja do Rakičana. Bik, ki je padel z voza, pa se je drugo jutro pasel na travniku ▼ bližini, kjer se je zgodila nesreča.
Vest, da je Cipot postal žrtev zločinske roke, je torej povsem neosnovana.
Spet poplave
Celje, 29. oktobra.
Včerajšnje današnje deževje je povzročilo, da je Savinja spet porasla. Popoldne je bil pod vodo levi breg Masarykove-ga nabrežja. Prav tako travniki ob Sušnlci. V veliki nevarnosti je bila brv čez Savinjo. Po Savinji je namreč priplaval razbit splav in obtičal ob brvi Les so kmalu odstranili ter preprečili nevarnost.
Dopoldne ie po razburkani Savinji plava! splav, na katerem je bil neki splavar. Mož je zaman skušal priti na breg, voda ga je neusmiljeno nesla naprej. Ce se je splavat rešil, nI znano. Proti večeru je začela voda padati.
Voda je poplavila tudi polja in travnifte na levem bregu Savinje pri Levcu m Pe-
trovčah.	. .
Laze, 29. oktobra.
Danes !e v tukajšnjem okolišu spet nastala rop!ava, zaradi katere je bil promet splošno oviran. Vendar je Sava proti večeru začela spet pa d a tu______
Pred vrati zime
LJubljana, 29. oktobra. Počasi se leto nagiba h koncu. Tisto malo solnca, ki nas je obsijalo, spet uhaja. Široko ne bo več dosti nagajal. Od severa ga že preganjajo hladne sape. Jesen se je nagnila v svojo drugo polovico. Pot vodi v zimo, v tiste mrzle skrbi v mrzlih sobah, iz katerih gledajo skozi mokre šipe bledi otroci in starikavi zamišljeni obrazi. Nekaj starih čarov se nam še obljublja. Miklavž m božič in novo leto. Pohitiroo, da ne pojdejo mimo nas. Nagrabimo listja tam zunaj v gozdovih, vjemimo v mestu poslednje tople žarke nižajočega se solnca.
Gozd ki je bil še nedavno kakor v ognju, ie pretekli teden porumenel, v noči od srede na četrtek ie dež pogasi! ta požar v jesenskem umiranju, izmil vse ognjene barve, porumenil listje. In ko je dež ponehal, ko se je drevje malo posušilo, je tla ob bregovih in gozdovih prekrila prostrana rumena
odeja.	. , ,
Kmet že pregleduje grabne, dela nove, v
stare vstavlja nove zobe. Meščan pa uživa v šumečem listju, brodi po njem kakor otrok jn se že veseli ledu in snega, ko zadene na rame smuči in pojde v bregove, v planine v čisti gorski zrak.
Vp oteklem tednu ni bilo skoro i»:č solnca. Nad zemljo težki, sivi oblaki, v dušah r« nič veselja, spričo velike razprave v Novem mestu, ki je razburila vso Sloveniji, je bilo vsepovsod videti le bolj ali manj pobite obraze. To je bel vendar dogodek -zdaj pride že drugi, in se temu pridruži še kak zločin, ki bo terjal kazen in denar. S • cer pa. če človek preveč ne misli na nadt stvari, gredo tudi taki dogodki naglo m mo njega, zlasti če ne pozabi na svoj vsakdani vrček ali četrtinko k.is!ega vina.
Pred pošto ni zdaj okoli polnoči nič manj živahno kakor opoldne. Koncerti, prMava-nja, opera, drama, plesne šole, kino, kavarne ln še razne prijetne skrbi so km turni vzrok za promet po Šelenburgovi ubOi, po Aleksandrovi in Tyršev>i cesti, da ie ponori na njih več stražnikov kakor podnevi.
Nebotičnik je šele zdaj v polni viljavl Prav tako znotraj kakor zunaj. Ziotraj je zmešnjava. Zunaj je pa videti kakor k:peč svetilnik. M-«j!a mu imenitno prisoja. Okoli njega je v :nski, blesteč kolobar, ki daje vsemu v tem- izginjajočemu stolpu skoro mistično, na babilonski stolp spominiajočo podobo. Od njega do Emone tavajo med množico v plašče zavitih, od godbe in drame glasnih ljudi, čudne, siromašne postave, ki govore svoj jezik in imajo svoj bon-ton — kakor se spodobi ob obceioi.fc svet.:kah Takole je do tretje jutranje me. Da bt
kdo zamudil poste«}© — m g*odu riaj 9*
kdaj.
•
Nedelja. Izletnikom »o prekril«* računi. Ceste so ponekod v vodi. Z neba JJe, da se meščani prebojajo br«* budilk. Hftfbi
so v megli.
Okrog deset« are »e zjasou. Zdaj pa ilal
je poslalo solnce. Ob enajsti url j« pa pričela sapa odnašati klobuke, metati cvetlične lonce na cestni tlak, v Tivolrju in v Zvezdi pa pričela pod-ti proti Ljubljanici rr-made listja in ga razsula po vseh ulicah.
Nastajal je vihar. Nebo je potemnelo. Oblaki so viseli raz njega kakor velikanske umazane sive cunje. Sapa je bila vse hujSa Drevesa so kmalu pokazala gole veje. V Zvezdi je hrešča!o On pokalo, da se nihče ni upal skozi. Sapa je lomila veje in Mh i v»o silo metala ob tla. K sreči ni bil nihče ubit ne ranjen. Med tisto trohnobo. ki daje poleti toliko sence, da bi ob ugodni priliki osta' kdo za znrirom v temi...
Ob eni se je vihar poiegeL Nastalo i* mračno popoldne. Sapa je pa še dalje uganjala svoje šale. V pečeh je zagorel ogenj. Smo že tam. ko bo treba k vsakemu tednu prišteti še en — cent.
Vsi sveti in verne duše prihajajo.
Zbor damskih frizerjev v Beogradu
V	Beogradu se je vršil 23. t. m. t veliki dvorani hotela »Palače« kongres damskih frizerjev kraljevine Jugoslavije, ki ga je otvoril z lepim govorom g. Dušan Groz-danič iz Beograda. Vseh udeležencev je bilo okoli 180, s pooblastili pa je bilo 570 glasov. Na predlog g. Slavka Tabačkega je bil izvoljen za predsednika g. Dušan Groz-danič iz Beograda, za podpredsednika pa g. Josip HoIy iz Brežic. Zatem so se poslale vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju in pozdravni brzojavki ministrstvu trgovine in industrije in v Sarajevo, kjer so zborovale obrtniške zbornice.
G. Tabački je referiral o razvoju dam-skega frizerstva v Srbiji in poudaril, da so v finančnem zakonu 1. 1928. damski frizerji priznani kot posebna obrt. Ker so se pa damski frizerji na žalost premalo brigali za sebe in za svoj položaj, se je zgodilo, da so v novem obrtnem zakonu v členu 23. označeni damski frizerji, lasničarji, mani-kerke in brivci kot enaka obrt. V členu 31. istega zakona je izrecno rečeno: če napravi oseba izpit iz ene teh štirih sorodnih strok, lahko potem izvršuje obrt v vseh teh strokah. To se pravi: ako napravi maniker-ka izpit kot manikerka, lahko dobi obrt za damsko frizerstvo, čeprav ne zna te obrti. Na osmem kongresu brivcev m las-ničarjev je bila predlagana resolucija, ki je obravnavala to zadevo. Ta resolucija pa zaradi neznanih razlogov ni bila predložena odločilnemu mestu in tako smo ostali pri starem. Dokler ne napravi brivec preizkušnje za damskega frizerja, ne more biti damski frizer. Za vsako stroko posebej je potrebna mojstrska preizkušnja. V tem s« strinjajo vse obrtniške zbornice razen beograjske. Debate o tem so se udeležili g. Vu-gin, naš najstarejši frizer g. Josip Holy iz Brežic, g. Zukanovič iz Skopi j a, g. Pnbi-can Ljubojevič iz Užica, g. Buhajič iz Zagreba in g. Ranisavljevič iz Subotice. Vsi govorniki so naglašali hudo stanje damskih frizerjev in so sklenili zahtevati, da se v tej točki obrtni zakon izpremeni, ker je to življenjskega pomena za vse damske frizerje v naši kraljevini.
V	sprejeti resoluciji se zahteva, da se ločijo damski frizerji in brivci in da ne smejo imeti mojstri v teku 3 let več kakor 2 učenca. Razpravljalo se je tudi o socialnem zavarovanju. Sklenilo se je ustanavljati v večjih mestih klube damskih frizerjev.
Letalsld promet med Poffsko ln Rusijo
Moskra. 28. oktobra, i. Tu eo se pričela pogajanja med Poljsko in Rusijo za sklenitev konvencije o neposrednem letalskem prometu med obema državama. Poljsko zastopa poslanik Lukasiewicz, Rusijo pa Sef ruskega civilnega letalstva Unšliht. Cim bo konvencija podpisana, bo takoj otvorjen reden letalski promet na progi Varšava Moskva. Včeraj je šef sovjetskega letalstva Unšliht priredil na čaet poljski delegacii' banket, na katerem ie poudaril, da bo leta' ski promet med obema državama nedvon* no učvrstil prijateljske zveze med Poljs!-in Rusijo.
Citajte tedensko revif? ŽIVLJENJE IN SVET"
Tramvaj teše
po mmlh iilicah
Po Masarykovi in Jegličevi cesti — Krožna proga bo
dograjena sredi januarja
Ljubljana, 29. oktobra.
iied bučnim viharjem, ki je ve3 dan razsajal po mestu, in med silno puščobo prazne jesenske nedelje, ko se skjraj mč drugega ne zgodi, kakor da listje pada z drevja, je Ljubljana doživla dar.es tudi skromno, a vendar pomembno senzacijo: cestna električna železnica je danes prvikrat stekla po Masarykovi in Jegličevi cesti. Polagoma, a vdržema se ljubljanski cestni promet bliža tistemu velikemu revolucionarnemu dnevu, ko bo z dograditvijo nove krožne proge po mestu naš stari, dobri tramvaj nastopil novo fazo napredka in razvoja. Tramvajska proga na dveh novih ulicah mesta — to se zdi človeku majhna stvar. Toda če pomislimo, kako se je važen kot Ljubljane ob šmar-tinski cesti in ob Starem Vodmatu z Zeleno jamo na ta način prometno na mah približal središču mesta, bomo razumeli, kaj pomenijo tramvajske tračnice za vsak okraj in kaj bo novo zgrajena krožna proga prinesla Ljubljani v celoti.
Mesto pa na tramvajskih tirih na posameznih ulicah še zmerom kaže lice velike, neutrudne delavnice. Kupi težkih novih tračnic, kupi kamenja, težki avtomobili se gugljajo sem in tja, v rokah delavcev pa pojo krampi in lopate. Gradbeni odsek mestne cestne železnice ima pri polaganju krožna proge pravkar 95 delovnih dni za seboj. V pičlih štirih mesecih so delavci položili po mestu 5300 m tira. Pa tračnice se ne polagajo kakor slamice po tleh, vsak meter pomeni meter vražjega dela. še 65 dni dela, tako računa vodstvo, bo
i treba, še 3400 metrov tračnic bo tTeba ; položiti, da bo krožna proga končana. Samo november in december sta meseca praznikov, 15 delovnih dni bo odpadlo že samo zaradi koledarja in tako se bodo dela zavlekla tja do srede januarja. Delalo pa se bo s pospešenim tempom.
Zdaj je težišče gradbenega dela osredotočeno na Hrvatskem trgu, kjer so delavci zaposleni z gradnjo trikota med trgom in Zaloško cesto. Ko bo trikot dograjen, bodo nadaljevali s polaganjem tračnic po Šentpeterski cesti do Fiignerjeve ulice m po Fiignerjevi do Ambroževega trga, od-toda pa po Poljanski cesti.
Kakor znano, bo vsa proga v mestu dvotirna, samo proga od garnizijske bolnišnice do gluhonemnice, ki je tudi že na novo dograjena, in pa dolenjska proga bosta ostali enotirni.
Vsa znamenja kažejo, da bo krožna proga tore.i v uoglednem času le dograjena, in najbrž ne bo ve« dolgo, ko se bomo v novih lepih vozovih po novih tračnicah vozil-, z novim tempom. Z dograditvijo krožne proge bo vsa prometna organizacija Ljubljane v resnici mnogo pridobila in zgodilo se bo, da bodo vse periferije na mah postale središču mesta enako blizu in da človeku v nobeno smer ne bo treba več potovati po takšnih neekonomičnih ovinkih, po kakršnih se je moral doslej voziti n. pr. od Sv. Petra do glavnega kolodvora. In kar je glavno, novi tramvaj bo rentabilen za oba: za popotnika in za podjetje.
Neka| misli 9 nehaufsi
Ljubljana, 28. oktobra.
Ko sta prišla malo pred otvoritvijo velike razprave oba brata Malija v sodno dvorano, si človek skoroda ni mogel misliti, da sta ta dva fanta, od katerih je Andrej star 29- let; Anton pa 24 let, zagrešila umor, kakršnega ne pomnimo. — Dva Človeka — kljub vsemu — prav v tem je vsa vsebina — dva človeka sta stopila pred človeške sodnike. Dva zelo neznatna človeka — in vendar sta s svojim dejanjem spravila množico kakor posameznika v njej v strah pred samim seboj, pred tujim človekom, v strah pred skrivnostnim ^jazom« slehernega od nas, ki ima še košček srca. še nekaj duše in vsaj malo zdravega duha. Prav iz tega strahu, v kolikor ga ni danes pokvaril »moderni« čas z raznimi senzacijami, je proti obema zločincema nastal odpor, ki je svoj višek dosegel na veliki razpravi v Novem mestu, ča je prevladala vsako človečnost zahteva po smrtni kazni ne glede na to, kakšni morejo biti vzroki za storjeni greh.
*
Andrej ln Anton sta stopila v dvorano z
naglimi, prehitevajočimi se koraki, z naprej sklonjenim telesom, z brezumnim izrazom in ves dan in vso noč obsedela na klopi v isti drži — kakor sta sedla. Ob opazovanju njunih obrazov, ki se dokaj razlikujeta, je človek imel nemalo mešane občutke. Medtem ko kaže Andrejev obraz precej inteligence, je Antonov primitiven in dela. razen tega vtisk zapuščenega, nemara zaradii kake nesreče vase zaprtega, i-^grenjenega človeka. Kaka lombrosovska teorija o fizioncmologiji zločinca ob primerjavi teh dveh obrazov prav gotovo ni na mestu. Zato je bil vse preveč velik poudarek na tem, kdo kaže bolj nečloveški obraz. A to tem bolj, ker je bilo iz Antonovega zagovora čutiti neko poštenost, skoroda odkritosrčnost ,iz Andrejevega pa ostro preudarnost in zahrbtnost, ki kažeta neko posebno inteligenco in bi utegnila biti v boljših prilikah nemara koristna — v kolikor ne prideta v poštev dedna obremenjenost in vprašanje vzgoje in kroga, v katerem je živel.
ik
Vendar je pa vse to še zmerom premalo, da bi se človek zgolj zaradi pravkar naštetih _ res aa že hudih stvari — lotil
obsodbe in drakonično zahteval smrt — čeprav je storjeni zločin v St. Vidu do zadnje mejt. strahoten.
Iz ust starih in mlajših očetov ln mater je slišati, da nikoli poprej ni bilo slišati o tolikih in takih zločinih kakor danes. Zanimivo je poslušati te preproste ljudi, ki ra zgražanje zločinov skoroda nimajo časa — ampak le majejo z glavami — nad ča-.oora in grehom v njem. Clovek-zločinec jim je le nekak zunanji pojav skrivnostne sile in časa, ki vodita svet.
Tako si preprosti človek brez narejenih zakonov razlaga nujnost prestopkov v člo-
Maurice Dekobra:
Polfu'b pocestnice
Razkošen avto je obstal pred tržnicami. Bilo je ob petih zjutraj. Princ je skočil iz njega, ukazal šoferju, naj počaka, in izginil med zapuščene ulice.
Bil je elegantne postave. Izpod klobuka s povešenmi krajci je gledal njegov lepi obraz. Nekoga je iskal. Na oglu Labodje ulice je opazil dekle, ki je zbudilo njegovo pozornost.
>Ali hočete z nami kositi? Pet zlatnikov vam plačam.«
Z ujedljivim nasmeškom je odvrnila: »V sedanjih časih takega predloga ne morem odbiti. Kje je to? Daleč?« j.V Neuillyju. Pri meni doma.« Šla je z njim in stopila sta v avto. Sedla je k njemu in rekla:
»Imeniten je tvoj avto. Kaj pa bo takega pri kosilu? Ali potrebujete artiste? Vidi se ti, da nisi navadne vrste človek. Mislim, da ste snobi, ki se dolgočasite, kaj ? ... Pa bi radi kaj zanimivega videli... No, meni je prav. čim bolj neumno bo, tem bolj se bomo smejali.«
Z jasnovidnostjo ženske, ki pozna življenje, je uganila resnico. Princ, njegova žena n prijatelji so sklenili pobrati dekle s čete, da bi pripovedovalo o svojem življenju. ■ cus bogatinov, domišljija blazirancev. Gledala je svojega soseda, še nikdar ni
veški družbi in se stresa ob misli, da mora ta ali oni zaradi svoje nesrečne nature nasilno izgubita življenje, čeprav je sam ubijal.
*
Današnji čas zahteva od človeka neprecenljivih žrtev .Vsepovsod je življenje iztirjeno, povsod je opažati krčevito iskanje poti iz današnje zmede v družbi, iz gospodarske krize, ki je kot posledica vojne povzročila tudi duhovno krizo in množico demoraliziraia že do skrajnosti. Nevarno je zaradi tega tihotapstvo spravljati v zvezo z naturo. Za vsako podobno sLvar so v času dani neki gospodarski pogoji. Roža raste kakor so negovana tla. Da so pa tla človeške družbe že precej desetletij zelo slabo gojena, menda nihče ne dvomi.
Pravtako je povsem nepotrebno vzklikati »Chercheg la femme!«, da je žena zmerom središče vsakega zločina. Morda utegne biti to re3 le v psihološkem pogledu na odnos moža do žene in narobe — nikakor pa ne gre v primeru kakega nedela vso krivdo metati na žensko — najsi je kakorkoli udeležena pri delu , ki ni v skladu z življenjskimi interesi družbe.
Morda nasledna primera v tem trenutku ni kdo ve kako na mestu — zdi se mi pa potrebna. Ce je ženska po zgornjem vzkliku središče vsakega zločina — potem je čudno, da tega vzklika ni prepogosto slišati zaradi — vojne. Ah ,da! — Stare, pa še ne preveč stare, tudi nekatere skoro nove zgodovine imajo ob priliki kake vojne svojo »Heleno« za vzrok. — Moderne, po sociološki zakonitosti grajene in pisajie zgodovine »Helene« več ne poznajo
_ pač pa iščejo vzroke zla v naturi in
gospodarskem razvoju, v odnosu posameznika do posameznika pa tudi v načinu vzgoje.
*
Anton Mali. ki ne ve, kolikokrat je udaril po Malki Malijevi, ker je bil povsem opit, je alkoholik. Andrej mu je po svoji preudarnosti nosil na senik špirit, ki mu je poprej pri hišnem vodnjaku primešal vode — seveda spet po svoji preudarnosti. Zelo verjetno je, da se je Anton udal pijači zaradi tega, ker ima eno nogo malce pokvarjeno in ker v obče ni lep človek in kaže velik primitivizem. Edina odlika, ki jo ima, je njegova telesna moč. V seksualnem življenju odtehta to zelo mnogo, tem bolj, ker človeka alkohol do nekega časa v spolnem pogledu še bolj razdraži.
Andrej, ki seksualno ni dosti manj močan, kakor govore razni podatki, je temu svojemu nagonu podlegel, postal njegov suženj. Njegova neprestana trditev, da je v zakonu bil nesrečen, utegne izvirati iz tega, ker je od svoje pokojne žene zahteval preveč. Ljubezen med njim in Marijo Golmajerjevo ima v tem svojo utemeljitev. Le tu se pojavi ženska kot nekak povsem naturen vzrok za pospešek iz Andrejeve
duševne in biološke strukture razvijajoče se tragedije.
Jutri popoldne bo izrečena sodba. Državni pravdnik je predlagal sodbo po geslu: »Zob za zob!« Troje življenj pričakuje smrti. Troje življenj, ki po svoji usodnosti niso mogli ravnati drugače kakor so ravnali. Morali bi biti drugačni, da bi bi zločina ne bili storili.
Njihov mir na razpravi, Anton, ki je smehljaje se prostodušno priznal umor, Andrej, ki se je zagovarjal le b tem, da je bil nesrečen v zakonu, Marija Golmajer, ki je Andreju obljubila »zvestobo do groba«, oba brata, ki sta obremenjevala drug drugega in Goimajerjevo, — vse to govori o treh svojevrstnih naturah, ki morda res nimajo nikakega čuita vesti ne čuta odgovornosti. Zato se pa prav v tej razpravi zelo vsiljuje vprašanje: Kako naj bodo kaznovani? Morda je v malokaterem procesu vprašanje smrtne kazni bilo tako pereče kakor "v tem. — S smrtno »kaznijo« zločinec v obče ne more biti kaznovan. Tistih nekaj dni strahu pred obeše-njem pač ne more veljati zob za zob. — Nešteto javnih smrtnih izvršb v vseh časih pa dokazuje ,da je vtisk smrtne kazni na množico zelo majhen in množica v tem prej uživa kako trepeče. Ne majhen dokaz ie tudi naval na velike razprave, na katerih je med poslušalci več krohota kakor poglobljenosti v človeško dušo. Le malo jih je, ki se ob umiranju na smrt obsojenega resnično zavedajo hudega trenutka. A tem, ki so ob takem dogodku z dušo in telesom, ostane grozoten spomin, ki jih utegne poniževati do smrti, in ne maio je tudi primerov, ko je človok, ki se je nekoč ob smrtni sodbi resnično zavedel te »kazni« — zagrešil pozneje sam — morda še hujši zločin.
Treba je take ljudi, ki so po vsej svoji naturi nagnjeni k slabemu, kakor gobavce spraviti iz človeške družbe. Z njihovimi zločini pa ne begati tistih, ki so posvečeni dobremu delu.
V torek bo sodba!
Rudolf Kresal.
nakupom KRIZANTEM
si oglejte mojo veliko zalogo v cvetličarni na Miklošičevi cesti 7 ali pa na domu Kolezijska ulica 16.
Ivan Bizoviar, vrtnarstvo
Vozni promet v Ljubljani na Vse svete
Ljubljana, 29. oktobra.
Uprava policije odreja sporazumno z mestnim načelstvom glede prometa na praznik Vseh svetnikov naslednje:
1. Dne 1. novembra bo dovoljen na pokopališče k Sv. Križu za vsa vozila brez izjeme z vštetimi kolesarji samo enosmerni vozni promet, in sicer bo dovoz dovoljen samo po Tyrševi, Linhartovi in Savski cesti, odvoz iz pokopališča pa samo po Smartinski cesti.
2.	Ker bo ta dan obratovalo na tej progi večje število avtobusov, se iz prometno varnostnih ozirov odrejajo za avtobuse nastopna postajališča:
I. Postajališče (v obratu do 4 vozovi) Dalmatinova ulica, desna stran, smer proti Tvrševi cesti.
Za ta vozila bo veljala kot dovoz na pokopališče naslednja pot: Dalmatinova, Tvrševa, Linhartova, Savska cesta. Odvoz: Med hmeljniki. Smartinska, Jegličeva. Vr-hovčeva, Vidovdanska. Komenskega, Kolodvorska, Dalmatinova.
II. Postajališče (v obratu do 4 vozovi) Marijin trg, desna stran ob Frančiškanski cerkvi, smer proti Prešernovi ulici. Dovoz na pokopališče po Prešernovi ulici. Tvrševi cesti, Linhartovi ulici in Savski cesti. Odvoz: Med hmeljniki, Smartinska, Jegli-čeva, Vrhovčeva, Vidovdanska, Komenskega, Kolodvorska, Dalmatinova, Miklošičeva. Marijin trg.
III. Postajališče (v obratu do 8 voz) Krekov trg. Dovoz na pokopališče: Krekov trg. Pred škofijo, Stritarjeva, Marijin trg, Prešernova, Tvrševa. Linhartova, Savska cesta. Odvoz: Med hmeljniki, Smartinska, Jegli-čeva, Vrhovčeva, Vidovdanska, Kolenskega, Resljeva, Zmajski most, Kopitarjeva. Krekov trg.
3.	Vsako prenatrpanje vozil je v smislu obstoječih predpisov strogo zabraniti in smejo šoferji, odnosno sprevodniki sprejeti le toliko število potnikov, kolikor je ko-misijonalno dovoljenih mest (sedežev in stojišč). Varnostni organi bodo imeli nalog, da vozila, ki bi bila prenatrpana, izločijo iz prometa ter jim zabranijo nadaljnje obratovanje. Zaradi tega se tudi občinstvo opozarja, naj ne sili v vozove, ki so že z najvišjim dopustnim številom potnikov zasedeni.
4 Občinstvo se opozarja, da je najvišja dopustna cena za enosmerno vožnjo na pokopališče 3 Din.
5. Občinstvo, posebno starti * otroki, se opozarjajo, naj se strogo držijo desne strani ceste, kjer ni hodnikov, da se izognejo nezgodam in ne ovirajo po nepotrebnem prometa.
b. Glede parkiranja pred pokopališčem kakor tudi glede vožnje same se morajo vsi vozači brez izjeme strogo ravnati po navodilih službujočih varnostnih organov.
7.	Kolesarji se opozarjajo, da je dostop na pokopališče s kolesi zabranjen.
8.	Ker se vsako leto dogaja, da ob priliki spominskih svečanosti, ki se vrše na
praznik Vseh svetnikov na pokopališču, občinstvo stopa na grobove, posebno pa na vojaške grobove ter jih poškoduje, opozarjamo, da dobijo varnostni organi nalog, naj take osebe legitimirajo in prijavijo, ker se bo proti njim postopalo ter bodo morali poravnati povzročeno škodo.
9. Občinstvo se opozarja, da bo vstop na pokopališče dovoljen izključno le pri vratih na levi strani cerkve (ki so navadno zaprta), izhod pa bo izključno le skozi desna vrata (to je med cerkvijo in upravnim poslopjem pokopališča).
Ljubljanska kronika
Ljubljana, 29. oktobra. | Znameniti vremenoslovec Herschl je napovedal, da bomo imeli mokro in neprijetno jesen in da bo padlo mnogo dežja. Ni se zmotil.
Toliko dežja kakor letošnjo jesen že več let ne pomnimo. Začelo se je v septembru. Ko so poplave minile, smo si oddahnili v upanju, da bo zdaj konec večne mokrote. A Jupiter Pluvius nam ni naklonjen. Tudi v oktobra nam ni privoščil preveč lepega vremena. V neči od sobote na nedeljo je spet lilo kakor iz škafa. Proti jutru se je nekoliko zjasnilo, potem pa je začel pihati veter in je gnal težke oblake nad mestom. Okrog 11.30 je nastal pravcat orkan.
Burja je povzročila precej škode zlasti po vrtovih, parkih in nasadih. Pred veiesejmom je preklala precej debel kostanj na dvoje in ga treščila na sredo ceste, v parku pa je porušila plinski kandelaber. V istem drevoredu se je odlomila tudi velika veja trhlega kostanja. V Zvezdi je mogočna veja padla na ograjo in jo zmečkala. Na igrišču Ilirije je ob pivovarni Uniona veter podrl okrog 20 m, pred kolodvorom pa kakih 15 m ograje. Raz strehe je padala opeka. Veter je nadalje pobil v mestu mnogo šip ter prevrnil več kioskov in reklamnih tabel.
Spričo negotovosti vremena si Ljubljan-
čani niso upali daleč iz mesta, pač pa Je bilo
veliko romanje na pokopališče.
Pred vsem so šli tja tisti, ki imajo tam pokojne svojce. Mnogo je bilo pa tudi drugih, ki so jih zanimali novi grobovi in spomeniki, med katerimi je omeniti zlasti Adamičevega in Lundrovega in skupno frančiškansko grobnico. Vreme je bilo popoldne še dosti ugodno.
Ves dan je bilo na pokopališču dosti vrvenja, zlasti v popoldanskih urah. Takrat se je vršil tudi
pogreb pokojne gospe Pleničarjeve, ki so jo ob 15. odpeljali s Starega trga k večnemu počitku. Na zadnji poti je spoštovano gospo spremilo mnogo občinstva, saj je ugledna rodbina znana daleč na okrog. Prišii so tudi mnogi znanci in prijatelji iz drugih krajev. Naj ji bo lahka žemljica!
Okrog 18. je bila reševalna postaja pozvana na Gosposvetsko cesto. Od Slamiča so namreč telefonirali, da je na oližnjem železniškem prelazu neki avtomobilist povozil neznanega moškega. Bil je to 52 letni skladiščnik državnih železnic Peter Cerovac, stanujoč na Vodovodni cesti 92. Hitel je čez cesto, pa ga je zagrabil blatnik drvečega avtomobila in ga podrl. Cerovac si je nekoliko pretresel možgane ter dobil tudi nekaj prask po obrazu. Reševalni avto ga je prepeljal v bolnišnico.
ariborski nedeljski dogodki
videla tako zastavnega, lepega moža. Vsa rafiniranost vsa popolnost plemiča je bila na njem. Zaradi lepo negovanega obraza se ji je zdelo, da je še mladenič. Samo ustnice so izdajale, da gre že v zrela moška leta.
Tudi princ je opazoval njo. Zanimal ga je ta vampirski obraz, ki je že postal vsakdanji zaradi kupčevanja z ljubeznijo, bleda, izpita lica, nizko čelo, ki ga pokrivajo črni lasje in ustnice, ki so kakor krvava brazgotina. In zdelo se mu je, da je obraz te živalce za zabavo skoraj privlačen.
Avto je obstal. Odvedel jo je v vilo ln ji pomagal sleči borni plašč. Izza vrat se je čulo razigrano smejanje. Odrinil jih je: Dekle je presenečeno obstalo na pragu. Zmedli so jo sijaj, luč in cvetlice. Redko sadje ni mizi in leskečoči se lestenci, ki so kar vid jemali. Trije gospodje in štiri dame so bili v dvorani. Dame so bile lepe, gospodje (dva sta bila oficirja) razigrani.
Pozdravili so novodošleca. Princesa, ki je bila svetlolasa in nežna kakor pomladna roža, je dekletu ponudila stol. Potem so jo jell izpraševati. Tako je bila vsa iz sebe, da je komaj odgovarjala, šele ko jo je šampanjec pogrel, jo je pustila zadrega.
»Ne vem, kje sem,« je dejala, samo to se mi zdi, da človek, ki ima tak dom, ne more biti siromak. Povej, ali je tvoj? ...
Princ se je smehljal. Sklonila se je čezenj in opazovala prstan na njegovi roki. Krona se je svetila na njem.
»Čestitam ti! Vsaj baron ali grof moraš
biti. Ali je to tvoja žena?« Premerila je princeso od glave do nog in potem rekla:
»Tej bi se pri nas godilo! Nikoli ne bi bila sama. Nekaj ima na sebi, kar moške vleče.«
Princesa je zardela pod njenim pogledom, ki je bil podoben sodnikovemu. Drugi, ki so se pri tem zabavali, so se zadovoljno smehljali.
Princ ji je nalil veliko čašo likerja, da bi še bolj odvozlal njen jezik. Začela je pripovedovati dogodivščine, ki so se odigravale v njeni sobi. Ena izmed prijateljic princese je hotela videti njen tetoviran hrbet. Z mrzlično kretnjo je odpela naramnico svoje rdeče srajce in pokazala delo ljubimca, ki ji je izginil. Premerila je princa in divje rekla: »To je bil fant — skoraj takšen ko ti.
»Kaj je bilo z njim?«
»Na Marni je padel. Ti si bil takrat na Rivijeri, kaj?«
Pogovarjali so se, sluge pa so servirali kosilo. Vsi so se norčevali in se smejali njenim spominom v odurnih besedah. Tudi ona si jih je privoščila na svoj način. Njim se je to smešno zdelo. Eden izmed oficirjev je pripovedoval o ropanju apašev na fronti. Dame so se bale. Princesa je zaljubljeno pritiskala k možu.
Potem so vstali. Princ je stisnil pocestnici skrivaj sto frankov v roko.
Tedaj pa se je zgodilo nekaj Čudnega. Dekle je stopilo k mizi. S hripavim smehom
Maribor, 29. oktobra.
Danes dopoldne je vladala nad Mariborom in okolico pravo aprilsko vreme. Neprestano se je menjaval dež s solncem. Popoldne je divjal nad mestom in okolico silen vihar
in povzročil precejšnjo škodo. Raz strehe je p dala opeka in razbitih je bilo mnogo šip. V izložbeno okno Splošne nabavljalne zadruge v poslopju Velike kavarne na Glavnem trgu se je veter uprl s takšno silo v veliko šipo, da jo je zdrobil.
Tudi Maribor je danes proslavil 1900 letnico Kristove smrti za odrešenje človeštva.
Dopoldne je bila v stolnici pontifikalna maša, ki jo je daroval lavantinski škof dr. Tomažič, ob 17. pa se je razvila velika procesija po mestnih ulicah, v kateri je oilo več tisoč vernikov. Tako pri maši kakor v sprevodu so bili navzočni predstavniki ob-lastev.
Zelo lepa je bila tudi
proslava češkoslovaškega narodnega praznika.
Snoči so v gledališču uprizorili znano Cap-kovo kolektivno dramo »R. U. R.«. Gledališče je bilo nabito polno. V vestibulu sta viseli veliki sliki Nj .Vel. kralja Aleksandra in predsednika Masaryka, oviti v državni trobojnici.
Danes dopoldne pa se je napolnila velika dvorana Narodnega doma do zadnjega kotička. Tam sta priredili
JČL in Sokol
proslavo češkoslovaškega narodnega praznika. Sodelovale so pri proslavi vojaška godba ter mariborske srednje šole. Na odru sta bili z zelenjem in trobojnicami okrašeni sliki kralja Aleksandra in predsednika Ma-saryka, ki sta simbolično prikazovali medsebojno ljubezen in zvestobo bratskih narodov. Ob 10. je otvorila slavnostno matinejo vajaška godba, ki je zaigrala >be državni himni, nato pa je vse navzočne, zlasti srednješolsko mladino in zastopnike obla-stev, kulturnih in nacionalnih društev pozdravil v imenu JCL bivši minister dr. Ku-kovec, ki je tudi orisal politični položaj obeh držav in naglašal velik pomen Male antante. Sledili so deklamacije in solist Fa-ganeli, ki je ob spremljevanju klavirja zapel tri pesmi. Slavnost je bila zaključena s pevskim nastopom okteta mariborskih uči-teljiščnikov, ki je dosegel velik uspeh, in z nastopom članov mariborskega Sokola-Ma-tice, ki so lepo izvajali Apihovo simbolično vajo »što čutiš Srbine tužni«.
Policijska kronika ni zabeležila ničesar pomembnega, reševalna postaja pa je inter-
kl je zbudil grozo pri veselih ljudeh, Je • raztrgala bankovec in zagnala drobne koščke na cvetje.
»Ne, ne,« je vzkliknila in oči so se ji zaiskrile. »Kar sami imejte denar! Pljunem na tvoj stotak Zabavala sem vas, pripovedovala sem vam zgodbe o pocestnicah in zvodnikih... Groza vas je bilo. Senzacijo ste imeli. Tudi jaz bi jo imela rada zase.«
Vsa so utehnili.
ženske so bile blede, možje nemirni. Hoteli so napraviti hiter konec, pa ga niso več mogli, ženska je skočila kakor divja zver k princu. Stisnila ga je k sebi, vzela njegovo glavo med svoje nervozno drhteče roke in pritisnila svoje ustnice na njegove. Strašen je bil ta poljub, kakor bi sesal življenje iz duše. Poljub, ki razgreje strasti in jih razburka do viharja ...
Princesa je kriknila. Opotekla se je in nekdo jo je prestregel. Drugi moški pa se niso upali zgrabiti slabotne ženske. Niso mogli.
»Zdaj,« je dejala, ko je princa izpustila,
»zdaj sem plačana. To mi je dovolj.«
Obrnila se je k princesi in sovraštvo je zagorelo v očeh: »Njegove ustnice sem imela in zadovoljna sem, ker ne bosta nikoli. zapomni si. nikoli, vzlic razkošju in bogastvu, pozabila ne on ne ti, mojega poljuba ...«
Odšla je in skozi priprta vrata so še zmeraj čuli njen odsekani smeh.
(Prevel B. R.)
venirala samo v nekem primeru starostne onemoglosti. V Studencih je davi okrog 4. nastal
velik ogenj
v dvoriščnem drvarniškem poslopju občinskega tajnika Alojzija Preglja na Aleksandrovi cesti. Kmalu so bili na mestu stu-denški gasilci, ki so se lotili lokaliziranja ognja in ga po enournem trudu pogasili. Poslopje je pa pogorelo do tal. Ugotovljeno je, da je požar zanetila zločinska roka. Orožniki so uvedli obširno preiskavo.
Popoldne se je vršil v hotelu »Orlu« izredni občni zbor, ki ga je sklicala
Zveza ribarskih društev za dravsko banovino v Ljubljani. Občni zbor je vodil profesor Cotič. Zastopani so bili delegati iz Ljubljane, Celja in Maribora. Profesor Cotič je pozdravil navzočne in oprostil nujno zadržanega predsednika zveze narodnega poslanca g. Rasta Pustoslemška. Nato je podal besedo posle-vodečemu tajniku g. Malenšku, ki je poročal o edini točki dnevnega reda: o potrebi izmenjave zveznega tajnika glede na čim najintenzivnejše notranje delovanje v zvezi. Po končanem poročilu in debati je bil soglasno izvoljen za tajnika g. Malenšek. Sledila je seja zveznega odbora, na kateri je bilo sklenjeno, da se odpošlje na bansko upravo več važnih vlog glede znižanja taks za ribarske knjižice, glede ugodnosti za nabavo ribjega zaroda in mladic iz banovin-skih ribogojnic za člane v zvezi včlanjenih ribarskih društev, dalje glede revirne razdelitve vod v bivši mariborski oblasti, glede sklicanja banovinskega ribarskega sosveta. Odobreni so bili tudi predlogi varstvene dobe belic in zaščitnih ukrepov za ščuke, glede zaščite ribarskih vod po oblastvenih organih, glede na obveznost vlaganja novega zaroda, glede ureditve ribolova s sačilom, glede podpore zvezi, pritegnitve ribarskih izvedencev h komisijskim razpravam in naposled glede tekem in velike ribarske razstave v teku prihodnjega ljubljanskega velesejma leta 1934.
Jutri se prične v Mariboru pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča velika razprava proti voditeljem propadle mariborske Kmetijske eksportne zadruge, ki so po likvidaciji prenesli svoje delovanje v Zagreb, kjer so zagrešili nepoštene manipulacije. Zagovarjali se bodo 30 letni samski posestnik Ignac Kristovič iz Bukovcev pri Ptuju, 30 letni samski posestnikov sin Matej žunkovič iz Polove pri Račah, 47-letni oženjeni zasebni uradnik Franc Ken-da iz Bovca, v Italiji, a stanujoč v Mariboru, in 45 letni oženjeni bivši trgovec l^an Volfont. Nepoštene manipulacije so vršili po savski, dravski in dunavski banovini od 1. novembra 1. 1931. do aprila 1. 1932. Njih agenti so preplavljali vse tri banovine, kjer jim je kljub hudi gospodarski krizi nasedlo več tisoč oseb. Vseh oškodovancev je okrog 19.000. Zadruga je inkasirala ogromne zneske, izplačevala pa samo malenkostne vsote.
Sbjave
ii Društvo »Skrb za mladino« v Ljubljani priredi kakor vsako leto tudi leto6, štetje obiskovalcev grobov. Vse obiskovalce prosimo, da v svrho kontrole vržejo v nabiralnik vsaj en novec, saj bodo s tem storili mnogo v pomoč najsiromašnejšim, društvu pa v bodrilo k vztrajnemu dela
Sokol v Tržiču priredi danes ob 20. pod okriljem Zveze kulturnih društev predavanje dr. Staneta Rapeta, narodnega poslanca, o avijatiki kot modernem prometnem sredstvu. Vabimo občinstvo!
Trije koncerti v začetku novembra \ Ljubljani. V petek, 3. novembra bo v Fil harmonični dvorani koncert, ki ga prired violinist Karlo Rupel s pianistinjo Zon Zarnikovo. Odlične sposobnosti violinis': Rupla so dobro znane, zato obisk njegovi ga letošnjega koncerta najtopleje pripori čamo. V poned., 6. nov. bo koncertiral < dvorani LTniona učiteljski pevski zbor; v/ vajal bo obilen vokalni spored iz jugos!-venske literature. — V petek, 10. noveir.hr pa dobimo goste iz Skopi ja. V Ljub! ji r nastopi 130 članov pevskega društa »Var darja« v narodnih nošah. Na vse tri koi« certe opozarjamo, vstopnice so v proda; v Matični knjigarni.
»JUTRO« ponetJeljsEa iz3aja
4
m Ponedeljek, 30. oktobra 1038
DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU
Križarke gredo lahko v ropotarnico
odkar gospodari T sraka nad njimi najnovejši angleški »leteči top«
Ameriški bombažarjl stavkajo

■
Kalifornijski bombažarji so v veliki stavki, ki je na več mestih dovedla do resnih
spopadov s policijo
Gattdeamus igitur
Pariške »stare hiše« uvajajo nove slušatelje na pariškem vseučilišču v tajne veselega
dijaškega življenja
John GaIsworthy:
Dnevi, ki jih bom pomnil
i.
Ko sem bil še deček, sem doživel več pomembnih dni, dni, ki so se v moji domači hiši pripravljali za družabne večere. Če nisem bil prav pri učenju, sem vsem vneto pomagal, zlasti pa vrtnarju. Iz cvet-ličnjakov sem nosil grozdje in ananase, ali pa sem trgal z južnega zidu breskve in nektarine. Zmeraj sem moral biti tudi zraven, kadar je Henry, prvi sobar, z dvema košarama v rokah, odpiral mojemu očetu vrata, za katerimi je tako prijetno in smešno dišalo po plinu in gobah.
Z rokami za pasom in razkoračeno sem stal zraven in strmel v očeta, ki je neverjetno oprezno prijemal steklenice in jih s svojimi suhimi prsti, ki so se končevali s koničastimi nohti, držal proti svetlobi. Potem sem si domišljal, da sem v grajski ječi in se prav posebno hitro obrnil, kadar smo nesli steklenice ven. Tudi v kuhinji sem imel neprestano polne roke dela. Saj sem moral vendar »nadzorovati«, kaj pride na mizo in dopustiti, da so me opominjali: »Master Johnny, prosim, da se ne dotikate!« Zdelo se mi je tudi primerno, da opazujem konjušničarja Georga, kako čisti svoje kovinske gumbe, da se lepo svetijo _ pozneje bo moral z njim nekaj predstavljati, sam ne vem kaj. Vse to se je do-
gajalo dopoldne.
Popoldne je bilo še dosti bolj razburljivo. Takrat je prišel že zelo zg -iaj moj prijatelj Mr. Sawdy, ki je branjaril z zelenjavo. Imel je lep, bled obraz in koteletasto brado. Moja družba mu je bila zelo všeč. Tudi moj prijatelj Glover, ki je znal tako smešno mežikati, se je pokazal. Oba sta bila praznično oblečena in imela v žepih bele rokavice (videl sem, kako so gledale iz njih.) Pomagala sta nositi Henrvju in Fran^oisu posebna jedila na mizo in polniti bufett. Kadarkoli sem prišel pogledat, se je obednica čedalje bolj svetila in lesketala. Bela je bila ko sneg in zmeraj prijetneje je dišalo po melonah, ananasu in cvetju. In naposled sem dejal Mru. Sawdyju: »Zdaj bi imel rad vatelj!« In Mr. S-i^dv je oprezno pogledal okoli sebe, ujel enega iz škatle, potem pa je škatlo malce pretresel in nihče ni mogel več opaziti, da eden manjka. Jedel sem vatelj, čisto počasi sem ga grizel od spodnjega konca navzgor. Čudoviti so bili ti vati ji! Kako je bil nadev okusen!
Pri takih priložnostih sem šel v zgornje nadstropje, da bi videl, kako Adele frizira Evie. Njeni lasje so bili lepi, skoraj rumeni kakor slama in visoko zaviti nalik blazini. Potem sem slonel na oglu toaletne mizice, obračal srebrno orodje na vse strani.
Poljubljanje prepovedano
Za Bronxville, fevdalno predmestje New-Torka, v katerem prebivajo najbolj bogati in znani trgovci ter industrije! metropole ob Hudsonu, je izšla policijska odredba, po kateri je v bodoče poročenim ženam prepovedano javno poljubljati svoje može. Ta čudna odredba ima že večmesečno zgodovino.
že dolge mesece je prejemal tamoSnji policijski prefekt vsak dan cele Sope pisem, v katerih so se zagrizeni samci, ki jih tudi tam ni malo, ogorčeno pritoževali nad razmerami, ki vladajo ob jutranjem odhodu vlakov iz Bronxvillea v New-York. 2ene, ki se ta čas bolj ah manj nežno poslavljajo od svojih mož, delajo namreč pri blagajnah, na peronu, pred vozovi takšno gnečo, da potniki le z veliko težavo pridejo do svojih mest. Policija je torej odredila, da zakonci v bodoče ne smejo stopiti skupaj na peron in da morajo svojo even-tuelno potrebo po poslovitvi opraviti S« v »rojih avtomobilih. A tudi za avtomobil« velja predpis, da se morajo ustaviti sto metrov pred postajo. Policija zelo strogo pasi na to, da se te odredbe izvršujejo do pičice.
Zdravnice v Indiji
Zdravnice so ▼ Indiji posebno potrebne, kajti pravoverni Indijec bo rajši pustil, da mu žena ali hči umrjeta, nego da bi jo zdravil moški. Stara ameriška zdravnica pripoveduje, kako je prišla do tega, da se je lotila tega poklica.
Nje stari oče in oče sta delovala v Indiji kot zdravnika, sama pa ni imek dosti nagnjenja do. zdravniškega stanu. Nekega večera je potrkal na vrata njih hiše starejši brahman in rotil tedaj še m'ado damo, da bi prišla zdraviti njegovo ženo. Ker se ni na medicino nič razumela, je hotela poslati svojega očeta, toda brahman je to odklonil. Nedolgo potem je prišel neki mohamedanec v hišo in prosil isto tako pomoči za svojo hčer, a se ni dal na noben način pregovoriti, da bi jo zdravil moški zdravnik. »Rajši vidim, da mi umrje, nego da bi jo videl moški, ki ni nje mož.« V isti noči je prihitel tretji možakar po pomoč za hčer, pa mu je niso mogli dati, ker je odklonil moškega zdravnika. Dan nato so zvedeli, da so vse tri ženske umrle. Ta vest je napotila zdravnikovo hčer, da se je lotila zdravniškega študija. Trideset let ie potem z velikim uspehom delovala v Indiji. Ustanovila je tu sama medicinsko šolo, na Kateri študira lepo število deklet za zdravnice.
Barve in tek
Da zavisi količina izločenega želodčnega soka in s tem tek tudi od zunanjih okolnosti, je znano. Tudi barva more zato vplivati na glad. Novejša razi ska vanj a kažejo, da rumena in rdeča tek pospešujeta, zelena ln modra pa zadržujeta. Nekaj sličnega so ugotovili že davno, in sicer v področju obsevalne umetnosti. Odkrili so, da zeleni in modri žarki pacienta pomirjajo, rdeči in rumeni pa dražijo. Zdi se, da bodo imele te ugotovitve Se kakšno praktičnejSo posledico za gradnjo jedilnih sob.
Los na Zelandn
V	Gribskopu, nekem severozelandskem gozdu, »o gozdarji in lo^cl opazili losovo samico. Pojav te živali je vzbudil tem večjo pozornost, ker je znamo, da se v danskih gozdovih že od srednjega veka ne zadržuje več losov rod. Zato domnevajo, da je prišla žival čez Oeresund iz švedske.
Ugotovitev umora po 400 letih
V	katedrali v Vilni so shranjeni telesni ostanki dveh poljskih kraljic, žen kralja Zigmunta Avgusta n. Sedaj hočejo preiskati, kaj je resnice na stari trditvi, da sta bili kraljici zastrupljeni. Njiju trupli so tako dobro izbalzamirali, da sta še danes nedotaknjeni. Po drugi strani pa pozna moderna kemija obilo načinov, po katerih se lahko še po stoletjih ugotavljajo sledovi strupov in to celo pri truplih, ki so začela že trohneti.
Pri pomanjkanju teka, kislem vzpeha-vanju, slabem želodcu, leni prebavi, črevesnem zagatenju, napihnjenosti, motnjah presnavljanja, oprišču, srbečici osvobodi naravna »Franz Josefova« voda telo vseh nabranih strupov gnilobe. Že stari mojstri vede o zdravilnih sredstvi hso priznali, da se »Franz Josefova« voda, obnese kot povsem zanesljivo sredstvo za iztrebljenje črevesa. Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Demonstracije preti 2Mom v Jeruzalemu

Arabski prebivalci Jeruzalema so zadnje dni hrupno demonstrirali proti doseljevanju židovskega elementa v Palestino. Policija je morala zadrževati razjarjene množice, ki so prodirale tudi najsilnejSe kordone varnostne straže
Borba za „streho sveta*4
Prastara »drtava sredine«, Kitajska, nekoč velikanski svet sase, Je izgubila že davno Birmo, Nepal in Tibet, Anam in Tonkin, Japonska si je vzela Mandžurijo in Džehol, Rusija Je sovjetizirala Mongolijo, a sedaj ji pojde v zgubo še zadnja kolonialna dežela, Vzhodni Turkestan, 500.000 kv. angleških milj velika provinca Sikiang.
Navzlic svoji velikanski razsežnosti šteje ta dežela komaj 2 milijona prebivalcev. Sven Hedin in sir Aurel Stein sta odkrila v njenih ogromnih puščavah ostanke nekdanjih bogatih mest in cvetočih ozemelj, a Se danes so tam mesta, kakor Kašgar, Jarkent, Kulča, Urumči, v katerih sedijo angleški in ruski generalni konzuli in kujejo že desetletja spletke drug proti drugemu v pnd svojim državam. Kitajski vpliv ni bil tu nikoli posebno velik, ker je večina prebivalstva turško-tatarskega porekla (Turki, Kirgizi, Dungani), Kitajci pa so zastopani le z redko plastjo uradnikov, trgovcev in vojakov. Severnovzhodni del dežele, ki jo imenujejo tudi »streho sveta«, je že povsem pod ruskim vplivom, jugozapadni pod angleškim in samo južni
del je dejansko že kitajski, a vprašanje je, koliko časa bo še Kitajska imela tu kakšno besedo. V zadnjih letih je začel vsepovsod naraščati ruski vpliv, pač najbolj zaradi bližnjega ruskega Turkesta-na in »Turksiba« (turkestansko-sibirske železniške proge), ki je ta oddaljeni in pozabljeni kos sveta spravil bližje svetu — t. j. Rusiji. V zadnjem času pa pripravlja Angleška odločilni udarec. Pravijo, da namerava ustvariti tu mohamedansko »odbojno državo« po vzgledu Mandžukoja, seveda bi hotela v tej državi igrati glavno in odločilno ulogo kakor Japonska v Mandžukuju. Rusi pa tudi ne drže rok križem. Tako se že cele mesece vršijo lju-ti boji, Turki, Kirgizi in Dungani so se oborožili, belogardisti nastopajo proti njim, tovarne za orožje imajo ogromne dobičke, nihče pa ne ve, za koga se bojuje in proti komu. To vesta le Anglija in Rusija, ki premikata »vstaške« in vsta-škim nasprotne čete po deželi kakor like na šahovnici. Kitajska pa gleda brez moči, kako se ji izgublja še zadnja pred davnimi stoletji osvojena dežela.
gledal monograme in jih na glas bral. Dišal sem po pudru, opazoval Evin vrat in zdelo se mi je, da je zelo dolg.
Kmalu je vzkliknila: »Pojdi zdaj, John-ny!« Šel sem in sedel na stopnico; tam sem čakal strica Wallyja. Hotel sem namreč videti gumbe njegovega telovnika. Telovnik je bil zelo širok, dosti širji kakor očetov, pa tudi bolj bel in bolj svetel. Ta telovnik je pri njem jemal dosti prostora, ker ni bil prav nič velik, pač pa zelo širok in oglat.
Prav posebno lepo pa je dišal. Nosil je tri prstane več kakor moj oče, ker jih mogoče sploh ni nosil. In imel je širok, bled obraz, navrtinčene, majhne, sive brke in majčkeno senco ščetin na konici brade. Njegove okrogle oči so bile vodeno višnjeve in silile so mu iz jamic. Ovratnik je imel visok in svetel, z ostrimi, zelo narazen štrle-čimi krajci. In brada se je med te krajce tako lepo prilegala. Stopical je okoli kakor ta ali oni izmed naših golobov-golšarjev. Meni se je zdelo, da je zelo imeniten gospod. Izvrstno je igral biljard. Z njego*.h gumbov na telovniku kar nisem mogel odtrgati oči. Bili so črno beli, z briljanti v sredi. Iz žepa na njegovem suknjiču je silil smešen, širok pas in z njega je bingljalo nekaj svetlih reči. Dostikrat mi je potrkal na prsni koš in mi rekel, naj se moško na-pnem, toda nisem imel časa, da bi na to zmeraj mislil. Pokazal mi je tudi svojo uro. ki je bila bolj rumena, bolj debela in bolj
Iz akvaristove torbe I
O lovu na člnklje in drugo.
Dasi so se vode že nekoliko ohladile, se noge pri akvariranju prav lahko privadijo sedanji nižji toploti barskih jarkov. Zadnje dni sem lovil činklje v Cornovcu kar dvakrat zaporedno. Prvikrat me je spremljala smola, kajti po dveurnem brskanju po blatu nisem ujel nobene činklje, pač pa se mi je zaradi ilovice in vode odvoj.il podplat enega čevlja.
Obogaten s to izkušnjo sem drugega dne nataknil galoše kar na gole noge. Z galošami, vendar ne zaradi njih, mi je bila sreča milejša: ujel sem namreč po eno-urnem zajemanju lepo, 6 cm dolgo čin ki jo z rdečerumenimi in črnimi progami vzdolž života. Pri tem lovu so bLle galoše dokaj nepokorne, ker so se često ločile od nog, poleg tega je pa postalo v njih zelo živo, ker so se zatekale vanje preplašene po-stranice, ličinke in tudi ribice. Vrhu tega bo padali v galoše razni polži in kamni. Navsezadnje sem pa na nekem mestu obtičal v ilovici, ln ko sta galoši po daljšem naporu zagledali beli dan, sta bila razparana oba gornja dela. Potem takem me je veljala činklja par čeljev in par galoš, bila je torej precej draga, veilar mise'. da bom podpiral g popravilom čevljev in s uabavo novih galoš domačo obrt in industrijo, a zlasti lepa činklja sta me popolnoma pomirili i usodo. Galoše sem vrgel na obalo in golih nog nadaljeval pot. Ujel sem nekoliko večjih ličink kačjih pastirjev iz roda Aschnidae in Libellulidae, nekaj postranic in razne polže, o čemer se prijazni čitatelj lahiko prepriča, če t>o-seti deželni muzej, kjer so razstavljeni trije akvariji. V največjem so dafnije in cilklopi, ličinke kačjih pastirjev in polži. Na steklih tega akvarija vidimo polžke prilepke, na dnu pa velike zaklopke tz Skadrskega jezera, ki Jih je prinesel g.
dr. Kuščer.
Pri zadnjih Izletih t Bevke sem videl t šotnih jarkih mnogo vodnega mahu (R'c-cia flunitans), večje kolonije žabjega šejka mešink in pritlikavega lokvanja. Ric-cio sem zasadil v nekem ribniku buzo LJubljane, in ko se bo razmnožila, povem dotično mesto. V nekem jarku kraj Bevk je b lo uekoUko majhnih mrea. bno s*m s seboj. Majhna mrena je podobi.a globočku; spoznaš Jo na mesnatih ustni, c ah in podstojnem gobčku. Kdor se zanima za mreno, Jo vidi v irelr em akvar'ju muzeja, kjer so tudi pezdirki, rdečeoki-ce, rdečeperke, podusti kleniči, j>lošč,či, koreslji, zelenike, pisanci in pisanke.
Vračajoč se iz Bevk proti Ljubljani sem
gladka kakor očetova, pa ni znala biti.
Najbolj mi je bil stric Wally všeč takrat, kadar je sedel na terasi in pil bowlo iz rdečega vrča. Vselej mi je dal požirek za po-izkušnjo. Rad sem opazoval tudi njegova usta, kadar je s smotko pihal višnjeve kolobarje dima To je znal bolje kakor moj oče. In njegov glas je bil res zanimiv — tako debelo je zvenel. Ko sem si dodobra ogledal njegove gumbe, me je gnalo gor v sobo za oblačenje; tam sem cul, kako jr rekel oče materi: »Blanche, saj ne boš o pravem času gotova!« Mati je bila čudovito lepa. Imela je uhan in kodre na vsaki strani. Rekli so jim »zamaškovi kodri«. Tako rad bi jo bil vlekel zanje, da bi videl, ali se bodo spet zvili nazaj kakor moja kačja igračka, toda tega nisem smel. Med podlogi sem pa le smel stati, tako da oče ni mogel priti ven, če se ni z mano boril. Pri tem se je obnašal zelo resno in zmeraj malo sopi-hal, da bi mi pokazal, kako močan sem. Potem pa me je nenadoma potisnil skozi svoje noge in me pustil na tleh.
Mati mi je potem počesala lase z obraza in mi rekla: »Johnny, ljubček, pojdi zdaj v posteljo!« In šel sem pri enih vratih ven in se pri drugih spet vrnil, dokler me ni opazila mademoiselle ali pa hišna. Potem sem sedel zgoraj na stopnicah in gledal po veži.
Čul sem. kako so prihajali vozovi in pogledal Henryja, ki je šel pred nekim gospodom in neko gospo po veži. Potem sem slišal, kako je sporočil: »General in Mrs.
zavil s Tržaške ceste proti zdaj ie precej zanemarjenemu spomeniku-pavlljonu na Cesti dveh cesarjev, od tam pa skozi jesensko mirni mestni log k ribniku na koncu Opekarske ceste. Ljubitelj voditrh hroščev bi utegnil ujeti ta večer rodne plesalce (Gyrinus), ki so krožili v dveh velikih jatah na vodili gladini. Navadno jih vidiš k večjemu po 3 do 4 skupaj
Ljubiteljem polzač (Cobitis) sporočam, rt s !-o v naSih vodah ne samo narsdne pol-zače (Cobitis taenia s črno piko na repni plavuti, temveč tudi balkanske polzače. Z ljubeznivim posredovanjem našega »oološkega instituta sem poslal pol* jČc brez pike na repu in z drugo risbo na hrbtu našemu ihtiologu na jugu g. dr. Karamanu v SkopJJe, ki Je r njej spoznal polzačo z juga (Cobitis balcanica Kara-man). Take polzače so r Malem grabnu, v Radni pri Bezovici in t drugih barskih potokih s peščenim dnom.	O S.
Xte^r ^^
V Hollywoodu trenirajo dekleta na kolesu za Sest oseb
Prijazen in kisel obraz
Ameriški psihologi so napravili več poskusov s prijaznimi in kislimi obrazi, da bi dognali, kako vpliva obraz na delo. Rezultat je pokazal, da delo pri kislem obrazu trpi, dočim prijazen obrez dviga in pospešuje delazmožnost do skrajne meje.
Darujte za nesrečne poplavljence
Grim.« In nato je stal pred vrati salona. Vsi so prišli drug za drugim in mu nekaj šepetali na uho. In vzklikal je tako nekako: »Mr. in Lady Evelvn Tushby, Sir Edgar in Lady Dulane, Miss Dulane — hm! hm!
—	Mr. in Mrs. Terin, Mr. in Mrs. Tipping
—	hm! hm!«
Vedel sem — zdaj so že vsi prišli in to je prav. Henry je ostal že sam. Zdajci pa sem zagledal, kako je podržal palec pod nosom in iztegnil prste proti vrat jm. Preden sem mogel poklicati »Henry!« in ga vprašati, zakaj dela tako, je odprl vrata v obednico in stopil vanjo. Vselej se je hitro vrnil, naposled pa je odprl vrata v sprejemnico in dejal: »Diner je serviran!«
Tedaj sem vstal in iztegnil glavo čez ograjo, saj sem moral vse natanko videti! Vse je bilo kakor v Noetovi barki, le da so bili vsi gospodje črni in spredaj na prsih njemu koncu so bile obsežnejše. Naposled kože kakor gospa Noetova in proti spod-snežno beli, dame pa so imele dosti več je prišla mati in z njo Sir Edgar Dulane, ker je bil največji izmed vseh. In stric Wally je bil najmanjši, toda videti je bil zelo dostojanstven, ker je bil tako široko-pleč. Pri tem je imel tudi še največji telovnik. In kakor nalašč je morata mademoiselle vselej prav tedaj vzklikniti: »Jean, comme tu es mčehant; viens done*!« In to je bilo vse. Več nisem nikoli slišal ali videl.
• »Jean, kako si hudoben; pridi" vendar!«

škoda točke!
V današnji tekmi proti Hajduku je Primorje brez potrebe dalo obe točki — Visoka
zmaga Gradjanskega, drugod zmage favoritov
Ljubljana, 29. oktobra.
Tekme v ligah se bližajo koncu, za nekatere veselemu, za nekatere manj veselemu. nekaj pa je še celo takšnih, ki še zmerom ne vedo. kaj jim prinese »dan prihodnji«. Najbolj napeta je zdaj borba za one klube, ki so sredi tabele, kajti vrh in dno tabele sta že definitivno zasedena. Med temi »srednjimi« klubi pa zavzemata najbolj kočljiv položaj Primorje in sarajevska Slavija, ki sta zaradi neznatne razlike v točkah še zmerom v nevarnosti, da bi morala zapustiti ligo; enega izmed teh čaka ta usoda ne;zbežno. Zanja se tudi danes ni razčistila situacija, čeprav je trenutno za Primorje ugodnejša!
Danes je nastopilo v tekmah za točke osem enajstoric.
Ljubljana je videla Hajduka, ne več tak-Snega kot je bil včasi, toda še zmerom simpatičnega in temperamentnega, ki mu je danes pomagalo skoraj samo naključje, da je odnesel obe točki in se vsaj začasno krepko približal BSK. Skoda »točke«, ki je v vsej drugi polovici visela nad Hajduko-vim golom, pa ni bito kljub premoči nikogar v primorjanskevm napadu, ki bi izenačil rezultat. Treba bo pač počakati vsem onim, ki so upali, da bodo že danes lahko rešeni skrbi za nadaljnji obstoj kluba v ligi.
Zagreb je imel svoj »derbv«, ki ga je Gradjanski zelo visoko odločil zase. Zdi
i se, da lanskemu prvaku zdaj proti koncu pojemajo sile in ni izključeno, da bo Concordia — če se ne popravi '— v treh tekmah, ki jo še čakajo, zmedla račune še drugim. V ostalem je bil ta »derbv« lokalnega pomena, ker v tabeli ni mogel imeti bistvenega vpliva.
V	Osiieku je zadel Hašk ob »outsiderja« Slavijo, toda prav z muko je izvlekel cbe točki. Seveda je kliub temu tik pred tem, da pusti oba »kandidata za izstop« za seboj.
V	Beograd je morala po svoj po^az m-rajevska Slavija, ki je dobila ž nj:m predzadnji udarec za popotnico iz lige. »Tragedija« se bo končala prihodnjo nedelj'.) proti Concordiji v Zagrebu!
Tabela, ki se je spremenila samo v dobro za Jugoslavijo in Haška, kaže po današnjem kolu tole sliko:
BSK Hajduk Bask
Gradjanski Jugoslavija Concordia Primorje Hašk
Slavija (S) Vojvodina Slavija (O)
Hajduk : Primorje 2:1 (2:1)
18	12	3	3	61:20	27
19	12	2	5	39:18	26
19	10	2	7	40:35	22
19	10	1	8	31:29	21
15	9	1	5	27-22	19
17	7	4	6	36:32	18
17	6	3	8	37:40	15
15	6	2	7	27:20	14
19	6	2	11	34:47	14
17	3	4	10	20:46	10
19	3	2	14	21:54	8
(2	:1)				
Tekme Primorje : Hajduk ne bomo zlepa pozabili. Ves aranžman je bil posrečen, pogoji. v katerih se je razviiala in dokončala ta velika borba, so bili nadvse ugodni. Predvsem poset, ki je bil — kljub visoki številki v datumu — spričo naklonjenosti vremenskih dirigentov preko vsakega pričakovanja zadovoljiv, razen tega pa naravnost propagandni stil igre, ki je pri vsej svoji siloviti borbenosti in napetosti ostala dosledno v najstrožjih mejah športne fair-nesse, vse te okolnosti so se prav prijetno dojmile rekordnega števila gledalcev. Z igrišča bi bili šli morda še za malenkost zadovoljne iši, če se ne bi bila nepreračunljiva u«oda tako kruto poigrala z našim moštvom.
Kajti vnanrej itiodi povedano, da je Hajduk pač zelo srečno odnesel obe piki iz belega mesta. Govoriti o zasluženi ali ne-zasluženi /rnagi je pri nogometu enako de-plasirano kot priljubljeno, vendar ne bo nikogar
med 2500 gledalci
ki ne bi priznal, da bi bil rezultat, kakor ga je potek igre terjal, še najboljše izražen z O : 0. vsi trije goli so nastali iz tako nespametnih akcij, da niso mogli nikogar prepričati o svoji eksistenčni upravičeno-5ti. ^e naiboli je ustrezal logiki situacije Feričev avtogol, ki je bil vsaj nepričakovan zaključek silovitega primorjanskega napada in za katerega ie situacija vsai kolikor toliko dozorela. Pri vsem je najbolj rra-g'čno za naše fante, da sta od treh tak;h zgoditkov obsedela dva v njihovi mreži, do? i m je samo eden našel pot v nasprotno.
Kmalu po poltreb so se pojavili na igrišču. toplo pozdravljeni, vsi trije akterji, moštvi v postavah:
Hajduk: Culič—-Matošič, Ferič—Maruši, Deškovič, Radovnikovič — Lin, Lemešič, Kragič, Bakotič II., Rosič.
Primorje: Starec—Hassl, Bertoncelj I,— Zemliak, Slamič, Boncelj—Jug II., Erman, Bertoncelj L, Jež, Zemljič in sodnik Podubskv iz Zagreba, ki je prišel namesto dveh prvotno delegiranih.
Prva polovica
Žreb je dobil Deškovič proti Hasslu in tako igra H. z vetrom, ki je pa medtem že dodobra ponehal, P. ima začetni udarec, toda prvih pet minut se igra stalno na pri-morjanski polovici: prvi napad P. je šele v 5. min. in konča s krasnim Bertoncljevim šutom, ki ga pa Culič zaokrene čez prečko v kot. Korner gre streljat Bertoncelj, pa slabo plasira žogo. V naslednjih minutah je zopet H. stalno v ospredju, v 7. min. pošlje Boncelj nevaren center-pas Rosiča v kot. Po prvih deset;h minutah se doslej enostranska igra razvije in odpre, borba je živa in ost-a. toda giblje se sredi polja, obe obrambi sta budni in sigurni, ne pustita preko kazenskih črt. P. prihaja čedalie bolj v napade in v 20. min. bije Jug drugi korner za P., k; ostane neizkoriščen. Takoj nato lep Zemljičev prodor, pa ga sam upropasti z nesmiselnim autom. Igra je vedno bolj zagrizena, borba gre za vsak centimeter prostora kmalu se pokažejo dobre in slabe strani obeh moštev. Obrambi sta še nepremagljivi, obe srednji vrsti delata dobro, toda oba napada se izka>eta kot malo nevarni formaciji svojih moštev. Hajdukov napad igra na Kragiča, ki je
dobro krit in more streljati samo iz nenevarne daljave, Bertoncelj se v nasprotnem napadu trudi, da bi uvedel nekak sistem v akcije, tiplje na levo in desno, a najde slab odziv. Najnevarnejši napadač je Kragič, najboljši in poleg tega še zelo nevaren Bertoncelj! Medtem se v 26. min. nenadoma izcimi uspeh za Hajduka: Lemešič prestriže slabo plasirano žogov lepo doda med branilcema Kragiču, v startu se Hassl in Starec ne razumeta, a Kragič hladnokrvno porine žogo v nebranjeno mrežo,
1	: 0 za H. Ta nepričakovani intermezzo zanese v igro potencirano zagrizenost. Igra je, čeprav izredno fair, ostra, napeta do skrajnosti, Hajdukove kombinacije kratkih pasov paralizira primorjanska srednja linija s polvisokimi dolgimi prenosi, in ini-cijativa prehaja vedno bolj na domače. V 32. min. se zopet, po možnosti še bolj iz-
nenada, nasmehne Hajduku Fortuna. V povsem brezpomembni situaciji startata zopet Hassl in Starec na visoko žogo, za trenotek popustita oba, in ta ulomek sekunde izkoristi Rosič, da da žogi smer pTO-ti golu, ki ga žoga komaj, komaj doseže — nekdo je uganil, da je moral gol malo pri-teči žogi nasproti! — toda rezultat glasi
2	: 0 za H! Kljub vsemu tempo igre ne popusti, narobe, odslej so domači stalno v napadu, igra dobiva počasi izraz rahle, potem vedno bolj odločne premoči domačih. V 32. min. je P. po levi strani v jakem napadu, kombinacija Slamič—Bertoncelj— Zemljič—Bertoncelj dozori do zaključnega Bertoncljevega udarca, vmes je še Ferič. ki sicer zaustavi žogo, toda jo tako nesrečno poda svojemu vratarju, da se odbije od podboja v mrežo: s tem je rezultat znižan na 2 : 1 za H. Občinstvo nagradi z burnim aplavzom ta uspeh in podžiga svoje na izravnanje. Poslednje minute polčasa potekajo v znamenju stalne premoči P., toda H. dobro brani svoje svetišče.
Draga polovica
Drugi polčas prične zopet s Hajdukovo ofenzivo, toda že v prvih minutah ima P. šanse. tako da je Hajdukov« obramba dobro založena z delom. Po desetih minutah se tempo igre unese. Hajduk poskuša še na momente s svojimi kombinacijskimi potezami, v glavnem se pa sredi polčasa omeji na obrambo, kjer igra po večini s petimi branilci. V napadu P. se nenehoma trudi Bertoncelj, skuša ustvarjati situacije drugim m sebi, toda ne uspe mu, da bi prišel do čistega strela. Čim bolj se igra nagiblje h koncu, tem jačji je pritisk P., proti koncu se igra že izključno v Hajdu-kovem kazenskem prostoru, kjer se bori vse moštvo Pr,morja proti kompletnemu Hajduku. Toda Haidukova taktika zmaga nad prizadevanji domačih. H. sistematično konzumira minuto za minuto z odbijanjem napadov in z zavlačevalnimi akti. S tremi neizkoriščenimi koti se neha ta velika borba, kakršno ie ljubljansko občinstvo malokdaj imelo priliko gledati na ljubljanskem igrišču, a končni rezultat ostane 2 : 1 za Hajduka, ki je tako pomnožil svojo zalogo točk z nadaljnjima dvema in si učvrstil položaj na drugem mestu tablice.
Hajdukova zmaga torej nikakor
ni bila prenričevalna.
Izvojeval jo je z muko in težavo, dasi ni b;l boljši na terenu. Kar je splitsko moštvo
II.
Ko mi je bilo osem let, se mi je odprl no svet. Doriej nisem poznal tistih bohotnih cvetov na drevesu življenja: morskih razbojnikov, trgovcev s sužnji, tihotapcev, divjih lovcev, razbojnikov, Saracenov, Francozov in plemenitih Britancev, ki so si šteli za užitek in dolžnost, da so se leto za letom z njimi borili. Pravkar sem prebolel ošpice, bolezen, ki odpre duši nove razglede — in prav tedaj je prišla v hišo nova vzgojiteljica. Koliko je bila stara, ne vem, sicer pa je bila zelo stara, morda že dvajset, toda še zmeraj lepa Imela je široke čeljustne kosti, svetlosive oči, svetlorjave lase. ozke obleke, prijeten vonj, romantične občutke in knjige, ki so bile polne pustolovskih dogodivščin; njena prva dolžnost je bila ta. da nam je iz njih brala, mi pa smo morali poslušati, cuzati citrone in postajati zdravi.
Tak je začetek novega sveta; in v tem svetu je bilo vsako drevo jadrnica z razpetimi jadri; da smo morali splezati na vsak jambor; vsaka omara za obleko ali knjige grajski zid ali pa pečina, odkoder je bilo treba skakati; vsako okno lina v ječi, da smo skozi njo uhajali: vsako cvetko na travn'ku smo morali odtrgati in krstiti: Sir f, mretot, S:r Lamorack (o nepozabljeni -zvok!) Sir Tristan, Sir Palamedes. In po-
tem smo tolkli drugo z drugo, dokler ni eni izmed njiju odletela glavica; tako smo videli — ali pa tudi ne — kdo je močnejši. Vse naše življenje Je bilo sen o ropanju arabskih galej, o boju britanskih mornarjev z morskimi somi na slabotnih splavih, o lovcih na jelene, o bodalih, turnirjih, o obleganju grajskih stolp >v. preganjanju strog:h šolnikov in še mnogih drugih podobnih rečeh.
To je bilo leto polno čaru izmišl jenih bojev in — ljubezni do naše nove vzgojiteljice. Poletne počitnice so se nam zdele brez nje puste, in na dan njene vrnitve v bleste-čem se avgustu sno neprestano tekali po stopnic i^ in čez nie skakali, letali po sobah in vsem pripovedovali, da zdaj res pride, potem pa smo se brezmejno čudili, da niso bili vsi drugi zaradi tega dovolj na iglah. Prežali smo v mrzli veži in prisluškovali, kdaj se pripelje voz. Z ropotanjem in stokanjem je res prišel, obstal — in stala je pred nami v solncu. Skok iz zavetja v temni veži, skok. tako visok, da so se roke ujele za njen vrat, noge oklenile njenega telesa. Tako smo vsi štirje v klobčiču viseli na njej. In objeli smo jo, tako vihravo, da je nekaj počilo in da je brez sape zaklicala: »Oh, dragi! . . .«
Tudi to so bili nepozabni dne i. dnevi Hojev 'n \iubezni.	Trevel B R.)
dičilo, je bila odlična pozicijska igra, svež start in dober placement. Tudi so Haj-dukovci pokazali prav lepo in koristno igro z glavo, posebno v obrambi. Svoje napade pa so večinoma gradili s kratkimi pasovi, s podajanjem žoge z noge na nogo, dokler jim ni nasprotna obramba skvarila zamislekov. Najboljši so bili v sred ni, kjer je imponiral Deškovič z dobrimi konstrukcijami napadov, dočim je obrambno delo rajši prepuščal drugim. Dobra sta bila tudi stranska krilca, zlasti je bil agilen in koristen mali Radovnikovič. reprezentativec Marušič pa je imel z Zemljičem hude borbe in mnogokrat težke čase. Hajdukov rr. pad se ni pokazal z najboljše strani. Ig-.->'; so na Kragiča. ki ima res krasen šut, a b i je dobro pokrit, in le enkrat je imel priliko izkoristiti napako nasprotne obrambe, kar je tudi temeljito opravil. Omeniti je še Lina na desnem krilu, ki je bil gotovo najslabši mož na polju, drugi v napadu niso silili preko povprečnosti Obramba se je v glavnem dobro držala, branilca sta v drugem polčasu zelo popustila, zlasti Ferič se je često nahajal v malo zavidnih situacijah. Culič ni bil preveč zaposlen, toda tistih parkrat, ko je bil postavljen pred težavne naloge, je opravil svoj posel v stilu reprezentativnega vratarja. Primorjani so igrali
v glavnem dobro.
Boljše kot v svojih zadnjih nastopih na ljubljanskih tleh. Desna stran napada je bila hroma, in odtod je izviralo vse zlo. Kakor je sicer leva stran napada funkcionirala toliko boljše in se je prav dobro izkazal tudi vodja napada, je to bilo za nasprotno obrambo premalo, saj se je lahko posvečala vsa samo trojici napadalcev. Prav dobra je bila pri domačem moštvu srednja vrsta, v obrambnem delu je bil Slamič naravnost izboren in je nevarnega Kragiča dobro držal. Tudi konstruktivno je bil tokrat zadovoljiv. Oba stranska krilca sta se sijajno razigrala, bila sta enako koristna v obrambi kot v podpori napadu. Ožja obramba je bila dolgo nepremagljiva barijera. Starec je imel prav za prav le malo dela, manj kot njegov tovariš v nasprotnem golu, in mu razen dveh zgrešenih startov ni mogoče oporekati; tragika je pač v tem, da sta tisti dve napaki obrodili neprijeten sad. Branilca sta bila gotovo zelo požrtvovalna, Hassl bolj temperamenten, zato tudi nemara bolj nesrečen, Bertoncelj, najboljši od vseh štirih branilcev na polju, flegmatično miren, p« precizen kot stroj.
Tretji činitelj v tej borbi Je bil g. Podup-sky. ki je svojo nalogo rešil brez večjih napak na splošno zadovoljstvo.
Gradjanski: Concordia
5 :1 (4:1)
Zagreb, 29. oktobra. Domači »derby« med Gradjanskim in Concordijo se je v 20. min. drugega polčasa spremenil v splošno zmedo, tako da je morala posredovati policija. Povod za incident so dali najprej igralci, ki so se stepll med seboj, nato pa je vdrlo na igrišče Se občinstvo in sodnik je moral igro za več minut prekiniti. Radi dejanskega spopada sta bila izključena igralca Valjarevič in šipoš. Tekma je zapustila mučen vtis.
V	ostalem je Concordia igrala slabo, Gradjanski pa je bil izredno dobro razpoložen. Ze v 2. min. je Antolkovič iz bližine dosegel vodstvo za G. V 8. min. je Sipoš z razantnim strelom povifial na 2:0 za G. V 17. min. je s pomočjo Kokotoviča ln Mar-tinoviča prišel spet Antolkovič do žoge in jo poslal »volley« neubranljivo v mrežo. 3:0 za G. V 28. min. je uspelo Loliču, da je zabil prvi in edini gol za svoje barve. 3:1 za G. V 44. min. je izrabil Kokotovič ugodno priliko, ko je šel Demič iz vrat in povišal na 4:1.
V	drugem polčasu se je po uvodoma omenjenem neredu v 26. min. odlikoval Bratu-lič, ki je držal ostro Jazbečevo enajstmetrovko. V 28. min. je streljal Kokotovič prosti strel radi »foula« nad Antolkovičem in iz 18 m neubranljivo poslal v mrežo. Tekmo je sodil g. Bažant, ki je bil za razburjene duhove premalo odločen.
Jugoslavija : Slavija (S.)
2 :1 (1: 0)
Beograd, 29. oktobra. Za tekmo ni vladalo posebno zanimanje. Med igro je pihal taočan veter, ki je oviral moštvi. V 18. min. je dosegel šalabur vodstvo za Slavijo. Jugoslavija, ki je nastopila z rezervnim srednjim krilcem, se ni mogla povezati in je izpustila mnogro šans, tako da so se že začeli bati za rezultat. V 29. min. je končno dosegla izenačenje, v 25. min. pa je Miloševič iz enajstmetrovke postavil rezultat.
Nasprotnika sta bila na splošno enakovredna, vendar pa je bila Jugoslavija boljša v tehničnem pogledu in je zmago zaslužila. Tekmo je sodil g. Knifer iz Osijeka, ki je bila zanj ta naloga pretežka.
Hašk:Slavija (0) 2:1 (2:1)
Osijek, 29. oktobra. Slavija je v tekmi proti Hašku takoj v začetku ostro napadla in Hašk se mora zahvaliti samo srečnemu slučaju, da ni dobil že v tem razdobju treh golov. Pozneje je prešlo vodstvo v njego\e roke, tako da si j« izvojeval zmago. Tekmo je sodil g. Ra-kič h Sarajeva, ki je ime! igro dovolj v rokah.
SK Ilirija (table tenis sekcija). Gg.: Ce-plak. Polak. Geržmič, ?'-leznikar, Paver, Stuchlv, Lukič Gogala. Tajnik. Pilih morajo biti danes ob 19.3ft v telovadnici na Ledini. Važno radi občnega zbora!
ZSK Hermes (uprava igrišča). Danes ob 20. nujna seja odbora uj r. igr. pri Beliču. Vse zaključne obračune prireditev je prinesti na sejo.
ASK P-imorie (nogometna sekci?a). Drevi ob 20. seja sekcijskega direktorja v tajništvu.
Prvenstvo LNP
Ljubljana, 29. oktobra.
V podsaveznem prvenstvu sta bila danes odigrani dve tekmi, in sicer v Celju med Ilirijo in Celjem, v Cakovcu pa med Ca-kovečkim in Mariborom. V obeh srečanjih sta zmagala favorita — Cakovečk' vodi že s 4 točkami naskoka — in je prvenstvena tabela po današnjem kolu naslednja: Čakovečki SK 6 3 2 1 20:18 8 Ilirija	3 2—1 9: 5 4
Celje	4 12 1 8: 7 4
Hermes	4 12 1 10:14 4
Železničar 2 1—1 7: 3 2 Rapid	1 — — 1 2: 4 0
Maribor	2 — — 2 3: 8 0
Ilirija : Celje 2:0 (0:0)
Celje, 29. oktobra.
SK Celje je doživel danes svoj prvi poraz v podsavezna ligi. in srcer proti SK IK-rijj. Igralo se je na zelo slabih in razmočenih tieh na Glaziji. Kljub temu je bila igra zeio živahna ln napeta, vendar pa v prvem polčasu dakko zanimivejša kot po odmoru.
Ilirija je pokazala razmeroma dobro teh-*:•';•!:o in kombtnatorno igro ter je v startu n oisretnosti nekoliko nadkriljevala Celjane. Domačini so v prvem polčasu igrali zelo odločno i>n požrtvovalno, po odmoru pa so popustili, kar je Ilirija spretno izrabila ter v 12. in 26. min. zabila dva gola.
Sodnik g. Gimperman iz Ljubljane je sodil do odmera točno in objektivno, po odmoru pa je z več napačnimi odločitvami oškodo-vai domačine. Klub slabemu vremenu je bik) na tekmi okoli 500 gledalcev.
Na igrišču v Gaberju bi se morala vrli« drugorazredna prvenstvena tekma med Atletiki in Laškim; ker pa moštvo Laškega ni nastopilo, pripade Atletikom zmaga par forfait 3:0.
Čakovečki SK : I SSK Maribor 4:2 (1:1)
Cakovec, 29. oktobra.
Na igrišču Cakovečkega SK »e Je vršila danes prvenstvena tekma med domačim Cakovečkim SK in I SSK Mariborom. Cakovec je zadnjo tekmo jesenske sezone odločil v svojo korist s 4:2 (1:1), a čemer si bo najbrž tudi osvojil jesensko podsa-vezno prvenstvo. Za tekmovanje je vladalo veliko zanimanje, obisk pa j* trpel zaradi slabega vremena. Vem dan Je deževalo, proti poldnevu se Je pa zjasnilo, nastal pa je orkanu podoben veter, ki je povsem onemogočil regularen potek igre.
Maribor je igral do polčasa z vetrom in je Imel več od igre. Dosegel Je tudi vodstvo, a domačini so proti koncu izenačili z enajstmetrovko. V drugem polčasu Je veter nekoliko popustil. Oakovčani so
imeli nekaj več od igre ln povračilo se
fim Je doseči vodstvo, po velikih naporih pa je Maribor zopet Izenačil. Obramba je bila sijajna hi je onemogočila vsak nadaljnji uspeh domačinov, M so igrali pred godom preveč norvocno. Proti konca igra , so po krivdi vratarja Maribora, najslabšega moža gostov, domačini dosegli ie dva gola.
Maribor je Ul Cakovcu enakovreden nasprotnik, vendar je bil njegov napad pred golom premalo odtočen. Rezultat na odgovarja poteku ln M hU ob boljšem vratarju gostov neodločen rezultat najbolj pravilen.
Sodndk g. PevaUk j« imel Igro ▼ rokah.
Prvenstvo II. razreda
Svoboda j Mura 1* (•*).
Maribor, 29. oktetom.
V	nadaljevanju tekmovanja aa prvenstvo n. razreda mariborskega okrotja sta igrali danes na igrišču Svobode Svoboda in Mura iz Murske Sobote. Mura jo od zadnjega nastopa precej pridobila. Rezultat ne odgovarja poteku in bi bO neodločen rezultat najbolj primeren.
V	Murski Soboti je Gradjanski i« Cafcov-ea zmagal v prvenstvu maarfbonkega okrožja nad tamošnjo Panonijo s 7:1, dočim se tekma med Dravo in Ptujem nt vršila.
Ostale nogometne tekme
Ljubljana: Turnir Ilirije sa rezervna moštva: Ilirija I : Reka 7:1, Slovan : Korotan 2:1.
NiA: Športa (Zemun): Gradjanski 2:0. Kvalifikacijska Igra sa vstop v ligo.
Dunaj: Vienna : Austria 4:1 (1:1), Sportklub : FAC 1:1 (1:1), Wacker : Li-bertaa 3:1 U:l) (prekinjena!), Donau : Hakoah 1:0 (prekinjena!). Tudi ve« drugih tekem je blio zaradi dežja odpovedanih.
Praga: Slavka : Al Padflquo 2:2, Sparta : BSK 0:0.
Nttrnberg: I. TC NOrntoerg : ASV lfflrn-berg 3:1.
Budimpešta: Forenezvaros Nemzeti
5:1, Kispest : m. okraj 5:0, Hungarta : B očaka. y 3:1.
Bern: Švica : Rumunija 2:2 (0:1). Tekma za evropsko prvenstvo. 18.000 gledalcev. Drugi gol m Švico Je padel lz 11-metrovke.
(Kakor znano, sta Švica ln Rumunija naša nasprotnika v Aupini, kjer bo padla odločitev o našem sodelovanju na evropskem prvenstvu 1. 1934. Ker se Je tekma med Švico ln Rumuni jo končala z enakim neodločenim rezultatom kot tekma med Švico in Jugoslavijo, bo 2» udeležbo Ru-munije to Jugoslavije odfločilna tekma med tema dvema, ki se bo vršila v začetku prihodnjega leta v Bukarešti.)
Concordia - državni prvak v hazenk
Včeraj Je družina Concordije zmagala tudi v drugi finalni tekmi nad družino Ilirije s 4:1 (3:1) in si s tem osvojila letošnje državno prvenstvo v bazeni.
(Podrobno poročilo bo v torkovem »Jutru«)
Skupščina ljubljanskega plavalnega podsaveza
Zdrava reorganizacija podsaveznega prvenstva — Odbor Je nespremenjen
V restavraciji Emona se je včeraj dopoldne vršila redna letna glavna skupščina Ljubljanskega plavalnega podsaveza, ki je — kljub pičli udeležbi klubov — stvarno obravnavala in rešila nekatere pomembne in važne probleme našega le<po napredujočega plavalnega športa.
Poročila
Po izvršenih formalnostih m konstatactfi, da prisostvujeta skupščini po svojih opolno-močenih delegatih dva kluba — S. K. Kamnik in ljubljanska Ilirija — je predsednik prof. Kuijdš toplo pozdravil znanega gorenjskega o!d-boy plavača g. Jožo Sekovaniča, ki je na povabilo podsaveza prišel na skupščino kot delegat pravkar se snujočega novega plavalnega kluba v Radovljici, ki bo obsegaj precejšen teritorij tudi radovljiške okolice in se bo v krasnem novem kopališču na Obh gorici brezdvomno razvil v močno postojanko plavalnega športa na Gorenjskem.
Tajniško poročilo je podal g. P&schl. Iz njega je jasno razvidno celokupno poslovanje in delovanje podsaveza in njegovih klubov. Med njimi sta pokazak veliko agil-nost Ilirija ln Kamnik, dočim jo ljubljansko »Primorje« omejilo svoje delovanje samo na start svojega plavača Vilfana na državnem prvenstvu. Od ostalih članov so imefi po eno prireditev Maribor in Korotan v Mariboru. Na novo sta pridobljena Radovljica in Jesenice, kjer sta bila letos otvorjena nova športna plavalna bazena in so tam fe obstoječa, odnosno snujoča se športna društva pokazala velik interes im živahno delavnost na polju piavalnega športa.
Svoj največji uspeh v letošnjem letu in v teku svojega obstoja sploh pa je dosegel LPP, ko je v septembru njegova plavalna reprezentanca v dovolj težkih okoliščinah porazila močr.o reprezentanco Gradca v medmestnem dvomatehu. Ob sklepu svojega poročila opozarja tajnik skupščino na znam predlog g. Macanoviča o spremembi tekmovanja za državno prvenstvo s pozivom na klube, naj se odločijo, da složno nastopijo proti temu predlogu, ker je absolutno neprimeren in neumesten in za naše khibe ns-sprejemlj>iv. Z zahvalo ljubljanskemu dnevnemu časopisju, predvsem službenemu glasilu LPP »Jutru« za vedno izkazovano prijazno naklonjenost, končuje svoje poročilo.
Po kratki debati, v kateri se je predvsem obravnaval Macanovičev predlog, je bilo poročilo tajnika sprejeto, nakar je mesto odsotnega blagajnika roročal zopet g. Poschl o stanju blagajne, ki izkazuje ob zaključku letošnje sezone Din 2987'75 gotovine, kar priča o solidnem in preudarnem gosipo-darstvu. Odboru je bila na podlagi pismenega poročila revizijskega odbora podetfe-na razrešnica z zahvalo blagajniku
Pri voHtvah je bH nato izvoljen naslednje novi odbor: predsednik prof. Andro Kulj«š, podpredsednik Ante Gnidovec, tajnik Božo Debevec, blagajnik Arfred Poschl, tehnični .referent Božo Kramaršič, namestnika Raj-ko Svetek in Mirko Pevalek in v revizčjski odbor gg. prim. dr. Jenko in Jože Seun?g
(LjubHana) ter ing. Dolenc (Kamn:k).
Reorganizacija prvenstva.
Živahen interese za plavalni šport, ki J# v zadnjem času oživel v »provinci« — predvsem na Gorenjskem, Je pokazal nujno potrebo reorganizacije podsaveznega prvenstva. V sedanji sdtuaciji sta namreč oba ljubljanska kluba — predvsem pa Ilirija — daleko premočna, da bi jima podeželski kluba mogli biti le količkaj resen protivnik. Na drugi strani pa se je tudi pokazalo, da ima Ilirija vrsto plavačev, ki le redko pridejo do tekmovanj, ker so tkzv. druge kvalitete. Zato je skupščina glede upravičenosti starta na podsaveznem prvenstvu sklenila naslednje: podsavezno prvenstvo se bo vršilo po končanem državnem prvenstvu. Klubi, ki se na državnem prvenstvu v celokupnem plasmanu ne bodo plasirali na eno izmed prvih šestih mest, bodo mogli na podsaveznem prvenstvu nastopiti z vsemi svojimi tekmovalci ne glede na to, ali so sta rt ali na državnem prvenstvu aH ne. Klubi pa, ki bodo na državnem prvenstvu v celokupnem plasmanu dosegli eno prvih šestih mest, le s tekmovalci, ki na državnem prvenstvu ne bodo nastopili, niti ne bodo za državnno prvenstvo prijavljeni. Tako bodo najboljši tekmovalci močnejših klubov izločeni iz prvenstva, konkurenca bo bolj izenačena in tekmovanje samo mnogo zanimivejše. Določen je bil naslednji program: 50 m prosto in 100 m prsno samo za juniorje in Juniorke, v vseh ostalih disciplinah sedanjega seniorskega programa, v katerem pa se črta 1500 m prosto za gospode in 400 m za dame, pa more starta ti vsak verificiran plavač ,ki ustreza gori navedenim pogojem, brez razlike starosti. V zvezi s temi pogoji se je sklenilo predložiti savezni skupščini, naj se podsavezna prvenstva napravijo pccvsem neodvisna od državnega prvenstva ln od saveza. Odreditev mesta, kjer naj bi se vršilo prvenstvo leta 1934., je bila prepuščena upravnemu odboru podsaveza, ki naj bi to vprašanje spravil v sklad s ftmmftntm vprašanjem, naročeno pa mu je bilo, naj se predvsem pogaja z R-dor^jico, nato s Kamnikom in če z nobenim teb dveh ne bi prišlo do sporazuma, bi Sele prišla v poštev Ljubljana.
Slučajnosti.
Med slučajnostmi je skupščina sklenila na prvem mestu, zahvaliti se dnevniku »Jutru«, ki Je že celo vrsto let službeno glasilo podsaveza, za njegovo veliko naklonjenost, ln določila »Jutro« Se r napre4 za svoje službeno glasilo.
Z azdrom na glavno skupščino saveza v Zagrebu Je bilo sklenjeno, da se pripraivi predlog za prenos sedeža saveza v Ljubljano, če bi prenos saveza sp!ob prfše) na dnervn* rot*
TEDEN DNI FILMA
Nekaj besed k filmu „Mati"
Kadar nam filmska industrija pokaže kaj dobrega, se vedno naslanja na preprosto in golo življenje. Tako lepo delo nam je dal režiser Henry King. Pokazal nam je družino in vse njene boje in težave. Pokazal nam je srce družine: mater.
Kaže, da je režiser vedel, da je svet pokvarjen in kaj mu manjka, da se okrepi in postane spet dober in pošten. Manjka mu mater, onih mater, ki so ji otroci začetek
ln konec življenja. Danes takih mater skoro ni. Take matere so nemoderne in zastarele, moderne so pa lutke iz papirja in porcelana, pa tudi take iz mesa in Krvi. Dobro bi bilo, da bi si sinovi in hčere ogledali to delo. A tudi ve matere, da vidite same sebe ln svoje delo.
Malo je filmov, ki bi tako nazorno pokazali življenjski boj matere za otroke. Malo je takih otrok, ki bi znali ceniti delo, trpljenje in trud matere. Malo je otrok, ki bi znali ceniti sveto ime »mati«.
V filmu »Mati« nam režiser Henry King kaže življenje družine, v kateri je mati vse, vzgojitelj in rednik, a oče lenari in se podi za dvomljivimi posli. Mati je prva povsod. Ko zažari jutranja zarja, je mati prva na delu, da odpravi otroke v šolo. Otroci so, kakor so vsi otroci, poredni, razposajeni in večkrat tudi hudobni. A mati razume
vse ln jim oproSča. Vsi so njeni otroci... Mati jih spremlja skozi življenje.
Pride dan, ko zadene družino nesreča.
Oče, lenuh in tihotapec, ustreli nasprotnika. Sin Jonny prevzame krivdo nase in mora na triletno robijo. Med tem časom oče umre. Mati ostane sama. Vsi so jo zapustili, a oni, ki jo je najbolj ljubil, je v ječi po krivdi očeta. Sin se vrne iz ječe. Obstanek v mestu mu je bil nemogoč. Moral je ven v svet za kruhom. Preden se je podal na pot v Alasko, poprosi brata, naj skrbi za mater, in obljubi, da bo pošiljal denar za vzdrževanje matere. Brat je denar sprejemal, a mater je poslal svojemu najmlajšemu bratu, ta jo pošlje spet sestri in ta spet bratu. Nihče izmed njih ni mogel pomagati materi. Sirota je morala v sirotišnico in tam opravljati najhujša dela.
Sin se vrne iz Alaske in izve resnico. Med bratoma se vname hud boj. Nehvaležni sin bi jo kmalu hudo izkupil, da ni bilo Jonnyjeve zaročenke, ki je oba brata pomirila. Jonny teče v sirotišnico, tam dobi mater in jo nese na svoj stari dom.
Prijatelj Hlma
Otvarjamo kotiček »Prijatelj filma«. Predvsem naj služi kritiki občinstva, prijateljev filma, v obliki ankete. Prosimo torej čitatelje in prijatelje iilmske umetnosti, naj se odzovejo s stvarnimi, a kratkimi in jedrnatimi kritikami, ki naj nam jih do-pošljejo v pismih ali dopisnicah na uredništvo »Jutra«. Na naslovni strani naj bo podčrtano: »Prijatelj filma«. Podpis in navedba poklica sta obvezna, a ostaneta uredniška tajnost. Najboljšo in najkarakteri-stičnejšo oceno objavimo v prihodnjem kotičku »Prijatelj filma« in nagradimo z eno vstopnico za kino Matico.
Uredništvo bo vedno določilo nekaj zna-čilnejših, že predvajanih filmov, katere naj naši čitatelji, odnosno obiskovalci kina ocenijo na naslednji način:
Kateri izmed omenjenih filmov je napravil na vas najboljši, najgloblji vtisk? Kaj vam je v tem filmu najbolj ugajalo? Ali snov (sujet) ali posnetki, ali glasba ali pevec? In kaj vam ni ugajalo?
Prosimo, držite se navedenih vprašanj in odgovarjajte kratko, jedrnato. Na vsako vprašanje zadošča en do dva stavka kritike. Ako izmed navedenih filmov niste videli vseh, prosimo napišite, katerih niste videli.
Danes za začetek razpisujemo ocene za naslednje nedavno predvajane filme: »Eks-
tazo«, »Oporoko dr. Mabusa«, »Planine kličejo« in »Mato Hari«.
Bodi poudarjeno, da ni treba ocenjevati vseh filmov, temveč le onega, ki vam je ostavil najgloblji vtisk.
Poleg najboljše ocene objavimo vsalci-krat še celotni rezultat ocenjevanja.
Ocene naj bodo v uredništvu vsakikrat najkasneje v petek.
Dajemo torej besedo vsem prijateljicam in ljubiteljem filma ter vas vabimo, da se odzovete kot objektivne kritičarke in stvarni ocenjevalci.
K skorajšnjemu nastopu Marije Jeritze v Ljubljani
Naši glasbeni publiki in ljubiteljem petja je vsaj po imenu znana slavna operna pevka dunajske dvorne opere, zdaj primadona Metropolitan opere v New Yorku, Maria Jeritza. Prvi njen nastop v Ameriki je navdušil Američane. Maria Jeritza pa ni le pevka, nego tudi velika igralka, ki zna ustvariti iz še tako neznatne vloge dovršeno delo. Te dni je bila na Dunaju premiera veledela avstrijske filmske industrije, »Velike kneginje Aleksandre«, v naslovni vlogi z Mario Jeritzo. Premieri so prisostvovali predstavniki državnih oblastev ln domači in tuji filmski magnati. Dunaj je bil navdušen nad delom in sama Maria Jeritza je zadovoljna s svojim prvim filmom. Poleg Jeritze tudi ostala zasedba jamči za uspeh. Glasbo za ta film je skomponiral komponist Franc Leh&r. Glavno moško vlogo ima Paul Hartmann, znameniti Igralec dunajskega Burgteatra. Dalje nastopata tudi naš stari znanec Szoke Szakall in Leo Slezak. Dejanje se vrši v Petrogradu in na Dunaju.
Film »Velika kneginja Aleksandra« bo omogočil, da bodo tudi oni, ki jim ni dano slišati te svetovne pevke na odru, jo vsaj videli in slišali na platnu. Film obeta biti za Ljubljano velika senzacija.
Ruski filmi na našem tržišču. V kratkem
se bodo predvajali po naših kinematografih originalni ruski filmi. Ruska filmska industrija se je zelo povzpela in podaja samo dela svetovnega slovesa. Vsi filmi so v ruskem jeziku. Izmed najbolj znanih zvočnih filmov ruske produkcije so »Mrtvi dom« (vsebina je povzeta po znamenitem romanu Dostojevskega »Zapiski iz mrtvega doma«), »Tihi Don« (življenje donskih kozakov, ki so po vsem svetu znani kot najboljši jahači), »Zemlja žeje« (film predstavlja pustinjo na meji Turkestana in Perzije), »Sama« (življenje mlade učiteljice, ki žrtvuje vso svojo mladost, ljubezen in karijero, da zanese prosveto med narod; film je poln
krasnih posnetkov lz Moskve). Te filme pričakuje naša publika z največjim zanimanjem, ker bodo to prvi filmi iz Rusije, namenjeni svetu.
Vremenski pregled
Zdaj imamo pravo jesen; dan na dan dež, vmes malo vedro pa zelo vlažno, po hribih se že kaže sneg in tudi po dolih je že kar dobro hladno. Dovolj hude siane so že bile, listje zdaj hitro odpada, pa se je tako dovolj dolgo držalo. To je zares prava jesen, kakor se spodobi za zaključek oktobra .
Pa tudi za naprej vremenske karte še ne obetajo nič dobrega. Depresije so v deželi, in dokler je tako, ne moremo pričakovati drugega kot dež in vlago. To je predvsem ona velika depresija, ki se je bila v drugi polovioi prejšnjega tedna zasidrala v območju Španije ter Francije ter se držala tamkaj še skoro polovico tega tedna, vztrajajoč izredno trdovratno na istem prostoru in povzročujoč hudo, nenavadno dolgotrajno deževje, ki je imelo za posledico nove povodu ji, ziasti v južni Franciji.
Sredi tedna pa se Je pričela sprememba; južno zapadna depresija se je nenadno odpravila na pot ter je krenila naglo na sever. V sredo zjutraj je bilo njeno središče že nad severno Francijo, v četrtek nad Dansko in tam okrog se drži tudi v naslednjih dneh. Pod gospodstvom velike depresije pa je prav vsa osrednja Evropa, toda poleg tega tudi še velik del sosedstva. Domala v vsej Evropi je spričo tega slabo vreme, deževje, oblačno ali megleno, ponekod zelo vetrovno z nalivi ln celo z nevihtami. Depresijski vetrovni sistem žene čez vso vzhodno polovico Evrope zrak od juga proti severu; v mogočnem navalu se podijo vlažne razmeroma tople zračne mase od Sredozemskega ter Črnega morja na sever. Toda nad vso za pa dno polovico Evrope dere na jug mrzel polarni zrak, ki je oblil v silovitih viharjih velikobritansko otočje potem pa tudi bližnjo obalo ter preplavil že večji del srednje Evrope. Naši kraji so bili proti koncu tedna naravno nekako v sredi med obema različno toplima zračnima tokoma; v petek nas je že oblil polarni tok, ki je v ovinku okrog Alp kot burja drl na Jadransko morje. Pošteno se je shladilo in v Alpah, pa tudi po kraških hribih je snežilo že nizko pod 1000 metrov navzdol. Ali središče depresije se je brž nekoliko premaknilo in v soboto emo bili znova v območju toplega sektorja; znova gredo čez nas raztrgani oblaki od jugozapada, stresajoč čez naše kraje plohe
brez konca in krajcu Seveda pa nas mora, malo prej ali pozneje, zajeti glavni tok polarnega zraka, ki gospodari nad zapad-no Evropo m nosi s seboj 'ilad tudi za nas; ne bomo mu utekli.
K nam hlad, a v Rusijo toploto. Tamkaj so imeli mrzlo v prvi polovici tedna; v mnogih predelih je zapadel sneg, seveda tudi po ravnem in povsod, od Belega pa do Črnega morja, je že zavladala temperatura par stopenj pod ničlo. To je bilo takrat, ko je nam gospodoval še anticiklon. Potem pa ga je naša drepresija odrinila in zajela s svojim toplim sektorjem Rusijo tja do Volge in tako se je segrelo povsod, a hkrati se seveda širi od nas tjakaj oblačno, megleno vreme z deževjem.
Lloyd George noče plačati
gasilcev
Te dni je izbruhnil v vili Lloyde Geor-gea v Surrevu ogenj, ki pa so ga kmalu pogasili z domačimi zaščitnimi pripravami. Kljub temu je Llovd George takoj v začetku požara pozval na pomoč gasilce, ki so prispeli na kra ipožarne katastrofe, a 90 se hitro vrnili, ker ie bil ob njihovem prihodu ogenj že pogašen. Mestna občina v Surrevu je zaradi tega naložila Lloydu Ge-orgeu plačilo 50 funtov, češ da je neupravičeno zval na pomoč.
Llovd George je ponudil mestni upravi 210 angleških šilingov s pripombo, aa je to največ, kar je pripravljen žrtvovati za gasilsko intervencijo. Mestna občina pa je zavrnila ponudbo in bo najbrže iztožila zahtevano vsoto od starega državnika.
Revež s štirimi gradovi
V	skromnem stanovanju v londonski o*-fordski ulici živi vojvoda Manchestersld, nekoč zelo znana osebnost na Angleškem. Danes čaka v bednih razmerah na boljše dni. Vojvoda je sicer lastnik četvorice najlepših angleških gradov, ki jih pa ni videl že celo vrsto let. Nima namreč denarja, da bi v njih stanoval. Samo Štirje upravniki skrbijo na gradovih, da ne propadejo. A že to vzdrževanje svoje posesti velja vojvodo vsako leto kakšnih 300.000 dinarjev.
Termoelektrl&ta postaja v Vatikanu
V	»industrijski četrti« Vatikanskega mesta so te dni v navzočnosti papeža otvo rili termoelektrično centralo, katere vodstvo je poverjeno nečaku papeža Pija XI.
Službadobi
Vsak» be&eda 50 par: da'»■n v- oa.»k*r» tli za «1fr» 'ps S Din. (1)
Trg. pomočnika
lečetnika — izučenega v ipeeeri.ski. man-ufakturni.
ifteznlnsk- »n galanterijski
•tr»'ki, prid«iega. in pri p>a vijenega prijeti! m vsa ko leio sprejmem v večjo trgovino na deželi. — Po n>idl*> n* oglasni oddelek ».Jut;™« wd »Metana tr-
govin««.
40060-1
Strojnika
verz ira nega tudi; v le? ni »tircJti. poštenega. z več-lesno prakso, sprejmem. — Ponudbe pod značko »Lee-t>a iadustri n • na oglasni oddelek »Jut.™«. -40124-1
Prodajalko
•podobno ra samostojno, t znanjem nemškega jezika, sprejmem takoj v ugodimo g-.'l'Ti >fonov- Ponudbe n« opas. oddelek »Jut.ra« t*«i iifro »Kavcija potrebna«.
40126 1
Sobarico
prav pošteno. ki zri« res fejKi opravljati »obe hi zna tod--. druga hlšrva de'a. sprejmem takoj. Ponudbe jM »Marljiva S8« na o-rl. oddelek »Jutra«. 4<«)7fM
Kuharico
■»vi »O gi,epodl<njo. staro 95—k> let. z nastopom 1. novembra i š 6 e oro-žniška po*-«j« Pla/vma pri S-vniei 40231-1
Kuharico
ki sns samostojno kuhati dobro meščansko hrano, sirrejmem proti dobri plati.	sprejmem sobarico. ki zna hirati. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40322 1
Izurjeno pletiljo
so-^e-lmem takoj. Bernhard«. Mestni trg 5/1. 40312-1
Mlajša frizerka
doto! slnžbo. _ Na«1,07 v ogsisn-em oddelku »Jutra« 40304-1
Boljše dekle
čedno in pošteno, ki zna katm-t? ter govori nemško, sprejmem kot post-režiiiro b >l;&ib ?ostov. Samo g pri-V-že.no sliko in omenjenim •z «njem naj pošljejo po-ti idbe na podrmž. »Jutra« t CeUu pod šlfr-o »Polten« in zadovoljna«. 40172-1
Vaienca
ta riajn*kr. kro-sšr.vo — t* L ubija ne 3 lš najbPžje oko liroe «,rejme A P« nJim v L ubijani. Konyre.*n.| ,.rg 5 40:56 44
V boljšo trgovino
t mešanim blagom bi dal učifj kot vajenca 14 let slarega. zdravega in močno ra.zrH.ega fanta, ki j« d-<vrršii! 3 razrede meščanske So-1« a p™ v dobrim uspehom Dorw?e na naslov: Novak, Domžal*. 4016:! 44
Vajenko aH vajenca
«>r"jm>e več« trgovin* t mešantai blagom na detel, prednost imajo Mere. oz. »ino-vi železničarjev. — Ponudbe na og'«stri oddelk »Jutra« pod značko »Dela to! jan«.	40050-44
Trg. vajenca
v trgovino mešanega blaga sprejme Anton Bibič. Globoko pri Breii-c-aii-
40127-44
mmbmm
j Vsak* be*M"d» 50 par; ' za da jen je oaftlova aii za iifro p« g Din. (8)
Prodajalka
vešča prodaje vseh vrat blaga t.rg. stroke, poštena iti Iiepih nazorov, žela na-meičenje. Ponudbe na ogl. oddolek »Jutra« pod šifro »Prikupl.itvva«.	401S2-2
Brivski pomočnik
<»tar 20 let. simpatičen, dober delavec. bu.bi štucer, želi nameščanje — tudi na deželi, kjer bi ime! hrano i-n ftanoivainjo v hiši. Nastopi lahko takoj. Anton Janžekovi-č, Ljuibi ana VII. Jeraejeva 29.	40153-2
Mlad slaščičarski pomočnik
dobro itzuirj-en, išče kjerkoli *!tlžbo. Naslov v o?'<isnem oddelka »Jutra«. SOS 13-S
1000 Din nagrade
d« m t»'stemu. ki mi pre Ak-rb; etaioo službo sluge, inkasanta aH kaj slitnega Event. dopise prosiim na pndniižnieo »Jutra« v Mariboru pod »7>ane«»'jtiv«.
40118-2
Fant
mesto vajenca v k'.jn-č-avničarski. mehanik, ali elektrotehnični 0'brti. kjer 1»! ime>! vso oskrbo v hiSi. Na »lov -v og'asnem <wldelkn »Jutra«.	40128-2
Simpatično dekle
vajeno vseh hišnih del itn šivanja, e strojem, išče primerno službo, eventue]-no proni manjši plači. Po nudbe na po-druž. Jutra v V'vem mestu pod značso »Marljiva«.	40239-3
Gospodična
učiteljska ab.it. s trgovskim tečajem, h ugledne hiše. žeii primerno mt»to — najraje v pisarni. Po nndbe z navedbo p'ače na oglas, oddelek »Jm-ra« pod »Zmožna«.	40235-2
Učit. abiturientka
išče nameščeni« » pisarni ali pri or.roc.;h. Ponudbe na oglasni oddelek Jufcre ood značko »Zmožna«.
40026-2
Trgovski pomočnik
mlad. mešane «t,roke, prosi nameščen je. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
40137-2
Trgovski pomočnik
vt.pzi^n i mešani stroki, z dobrimi »pričevali, ne oporečen, vojaščine pr-ost, žefii mesto v Slioveniji. Na-slove na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro ».Pošten in m'ad«.
Boljše dekle
mlada, simpatična, vesela ln zdrava, išče mesto začetne natakarice ali kaj slične-ga. Naslov v ogas. oddelku »Jutra«. »«33-2
Trgov, pomočnica
pridna im po&t.ema, ieW mesta kjeHfcoii. Cenj. ponudbe na oglasna oddelek »Jnt,:a« pod »Dobra moč« 40305-2
Pletilja
dobro Izurjena, žeM etaJno zaposlen je. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
40130-5
Mlada prodajalka
proei kakršnekoli sluf.be. Ponudlbe na oglasni oddei. »Jut.ra« pod »Poštena jn deavna«.	40310-2
Šivilja
plažčev in kostumov ee priiporoča cenjenim damam na dom. Naelo^ v oglas, oddelku »Jutra«. 40307 2
Pianist in pevovodja
prvovrsten, išče zapo-sle-nja. Dopise na oglasni od delet »Jutra« pod »Pia imbU.	402S7-2
Zaslužek
Kdor iti« upnika., plača w voaio besedo 50 par: m naslov ali Šifro 3 Din. — Kdor o a d i zaslužek, p« ta vsak« besedo 1 Dni, ta dajanje naslova ali za iifro pa 8 Din. (8)
Pisarniško delo
prevzamem v večernih urah — ie raj« prepisovanje aH kaj slične^a na dom Na slov pustiti v oglasnem oddelku »Jutra« pod šifro »Delo ne dom«. 40077 3
Entlanje 1 m 1 nin ažur 1 m 2 Din
pllelranje. montaža bridge štor. pranje in likanje ve ženin, ročno vezenje, m-o nogra.mi, strojno vezenje in pred tisk najmodernejših viorcev. — Dunajska cesta št. Ia/IV.	155-3
Iščemo prevoznika
z več tonskim tovornim av tom, za prevoz premoga v blnlSi-ni Zagorja. Ponudbe t zahtevo prevoiznine od tone na kilometer, na oglasni odde-lek »Jutra« pod šifro »Stalen taelužek«. 40373 3
II' f ' *
' Ogiaai trg. značaja po 1 Din besed«; za da janje naslova ali ta šifre 5 Din. — Oglasi J »ocialneea rnačaia vsa-j ka beseda 50 par; sa j dajanje naslova ali u i Sitim pa 3 Din. (6)
Smirna-preproga
velika in lepa, pohištvo (sailonakii kotiček), porcelan itd., zaradi od potovanja naprodaj i-D »e lahko takoj ogleda n« graščini Brdo p>rf Kranju. 40125-6
Ugodna prodaja
st-noja za rezanje salam«, ■vt.iskalniee za sadje in grozdje. wgovskeg« pulta. pliTMkke peči. tehtnice In d-uigiih ra-zoiib predme-tOT Naslov oo«ve oglasni oddelek »Jutra«. 40072-6
Puh in perie
najfinejši ter najcenejši lz Bačke al lahko ogledate vzorce ln naročite po Vaši želji pri Klavžer, Vošnjakova 2.
40501-6
Velikocvetne
krizanteme
v ratzmih barvah nudii po
najnižji ceni Anton Lap, trg. vrtna.r. Kamnik.
40335-6
Vrtnice divjake
ta cepljene vsakovrstne trajnice, lilije, 12 letne jablane ta hruške prodaja Polše, Malavae 40. Ježica.
40345-6
Kovčeg gramofon
»Ris Mastec Voioe« im 50 plošč, vse skoro novo. poceni prodam- Vprašati: Sp. Saška. Kosova nnica 4/1.	40350-6
Columbia gramofon
s ploščami im mio&k-o kolo prodaim »M zamenjam za radio (najmanj trieevoi). Ponudbe pod »Radio« na oglasni oddelek »Jutra«.
40340-0
Kuhinjsko opremo
nerabljeno, moderno, prodam zaradi odpoto-vanja. Naslov v oglas, odd. »Jutra«. 40490-6
Oglasi trg. značaja po 1 Din beaeda; ta aa :aoje naslova aii za šifro 5 Din. — Oglas5 socialnega snačaja pa vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova al! 7» Šifro na S Din. (S)
»Ljubljanski Zvon«
nevezani letnik 1924 zelo dooro ohranjen prodam za 70 Din. Naslov v oglas, oddelku »Jutra« 39769-8
»Modre ptice«
štiri letnike e prilogo to nekaj etrejših letn. »Dom in sveta« proda Bogomir Klavžer, Zrinskega cesta 7 — podpritličje. 40368-8
Po nizki ceni
prodam trdo vezane knjige: Slovan. Ljubljanski Zvon, Dom ln svet ter različne leposlovne nemške in slovenske knjige. Privoz 9.
40514-8
V najem-
! Vsaka beseda l Din: > za dajanj« naaiova aH
I ta frifro pa 5 Din (17)
Tkalnico
prodamo a^d oddamo v najem. Istotam prodamo pu<lt ta stelaio. Ponudbe pod »Jaquaind« n« oglasni oddelek »Jutra«. 40317-17
Pekarno
oddam v najem s celim nameščajem. M i jo Glas. Šmarje 24. Sevnica.
40Č85-17
Celo hišo
s trgovskim lokalom ta skladiščem oddam v na j t m v industrijskem mestu. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Skladišče«.
40189-17
:mmm
V»*k» besed« 1 Din; za dajanje naslova ali ta iifro pa 5 Din. f 16)
Udeležim se
na rentabilnem trgovinskem ali industrijskem podjetju z večjim zneskom. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Trgovec 350 tisoč«.	40398-16
4000 Din posojila
i S 6 e m	proti prv omestn i
vknjižbi	na prvo mesto.
Naslov v	oglasnem oddelku
»Jutra«.	88937-16
Hranilne knjižice
kupite, prodaet«, lom b« rdi rate posojila najkulantnej« pri: Pottlovnj zavod d. d. Zagreb. Praška uJ. št. 6'I1 Za odgovor priložit« znam ko ta S Din.	281-16
Lepo stanovanje
v vili sredi mesta oddam mirni stražniki e 1. decembrom 1063. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
40505-31
Hranilne knjižice
K me tak e posojita.ice ljub 1 janake, do zneska 600.00C Din. odplačljivo v meseč nih obrokih po dogovoru, kupim. Prima večkratna sigurnost, na posestvu. Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kmet-ska posojilnica«. 40249-16
V M&a bcocda 1 Din: • za dajaalj« naslova ali i u Šifra pa S Din. (20)
Posestvo
z gospodanskim poslopjem, sadnim vrtom ta nekaj sveta proda Jožefa VVeis«, Šmarjeta pri Novem meetu 40139-20
Enodružinsko hišo
t, vrtom ta njivo, ob cesti Radiovtia-Mojstrana, za Din 25.000 prodam. Naslov pove oglasni oddelek Jutra 40129-20
Enonadstropno hišo
i 2 stanovanji in pritikli-nami prodam. Pora ve se t»totam: Glince. cesta XV št. 8.	40248-20
Pritlična hiša
skoraj nova. t malim vr-tičem, ugodno naprodaj. Poizve »e: gostilna Zadn: kar, 3 do pri Viču.
40608
Stanovanje
Vsaka beseda 1 Dtoi: sa dajanje naslova ah
ta iifro pa 6 Dia. (31)
2 stanovanji
trisobno ta Stririsobno. od dam s 1. novembrom. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«.	40005-21
Stanovanje
sobe, kuhinje ta pritiklim. takoj oddam man;ši družini v Zg. Šiški. Vodnikova cesta 184. 40062 21
Trisob. stanovanje
s pritiMinami, krasno, v visokem pritličju. oddam z decembrom za 850 Din. Poizve se v podjprltličjn, tPodmilščai n«va 7. Be-».i-grad.	40321-31
Štirisob. stanovanje
a kopaCmico. r vili sredi Ljubljane takoj oddam. — Ugodno za zdravnik« aH zobotehnika. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra«.
40136-21
Dve sobi
pripraivni za stanovanj«, s posebnim vhodom. aH vsako posamezno, odda Gi-glič. Mestni trg lil.
40831-31
Več stanovanj
takoj poceni odda Tribuč, Gline«, Tržaška itev. 6 — telefon 2605.	40434-31
V bližnji okolici Celja
oddam več stanovanj. Po-jastrfa daj« C v e n k, Zg.
R udinja St. 89 — Celje.
40518-31
Enosob. stanovanje
e pri t ikonami oddam • 1. novembrom v StoŽicah 148 40140-21
Enosob. stanovanje
a pritikltaaimi, in pratoo aobioo e posefenim vhodom >ddam. Rožna dolina, cesta VI/411.	s9676hS1
Dvosob. stanovanje
t ba-lkonom, r txm hiši takoj odda Koze mer nik, Vič, Cesta na Brdo 149.
#1305-21
Stanovanja
mode«rno, 2 sob in kutrimje za 420 Din meeečmo takoj odda Tavčar, Kodelj«vo — Zadruina uitica 4twv. 14.
40378-81
Stanovanja
Vsaka beaeda 80 par: m dajanj« oaalovm afl
ia Hfro « Dia. (21-a)
Večje stanovanje
5—1 sob, v centru meerts išče z majem trg. družina — samo odraslih oseb. Kamene ponudbe t popisom stanovanja na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Večje sol/nčmo stanovanj« 34«.	40399-ai/a
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami event. kopalnico v centru aii blifti-ni iščem ta takoj aiii december. Ponudbe pod Šifro »149« na oglasni oddelek »Jutra«. 40316-21«
Enosob. stanovanje
e 15. nov. aH dio decembra iščeta nnfpoponočenca. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dober plačnik«.	40341-31«
Sobe išče
Vsaka beaeda M par: ia- dajanje naslova aii
ta iifro S Dia. (2S-a)
Sobo
s strogo separraTKm vbo-
d^ran in elektriko iščem v oko-lici Tabora. Sentpetra ali Most. Plačam do 175 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutira« pod iifro »Točen«.	40314-23/a
Prazno sobo
iSfem za	november. Ponudbe pod	»Prazna soba« na oglasni	oddelek »Jutra«.	40348-23»
Mirno sobo
iaven centra — najraj« t v Ki išče akademik. — Po-nudlbe na oglasni oddelek »Ji»tra« pod značko »Mir«.
40231-28/a
Sobo odda
Vsaka beaeda 30 par: » dajanj« n—ilm« aii za iitre • Dia. (128)
Opremljeno sobo
solnčno. » fJek triko, nt k«tom io posebnim vbodom oddam v Nižini gorenjskega koiodrrora. Ausec. Po lakova 17.	4«257 23
Kot sostanovalko
e^-ent. z vso oskrbo sprejmem goepod.ično. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
40309-23
Opremljeno sobo
snažno, oddam S gospodo ma v Norem Vodmatu — Vodmatska oliic« itev. 19.
40078-2J
Clasbila
Vsaka beaeda 1 Dira: a dajanj« naalovm aa
ia iifre pa S Dhu (98)
Gramofon
skoro twv, tiiamk« Ko-lumbiia, in 18 plošč po-uemi prodam. Pureve ee Ob Zeleni jami it. 19.
40330-36
Opremljeno sobico
svetlo, v centru oddam solidnemu akademiku. Naslov v oglasnem oddeJiku »Jutra«.	40826-23
Klavirji
planini
Kupujte na obroke od Din 400.—
prve svetovne fabrikait« BO sen<i>rfer. Steinway. F8r-star. Pe^rof. B81il. SUn^i >ri«.. H so nesporno naj boljfol — Lahka preorana mehanika. Prodaja j4b !» ključno l« sodni i* ved ene« to bivii učiteij Gl. Matiee
ALFONZ BREZNIK
Aleksandrova cesta 7
(vogal Beethovnove ollce).
Vsaka beseda 1 Din, za dajanje naslov« ali za Šifro t« 5 Dto. (29)
2 šivalna stroja
Singer, krtojaftr in ženski, z okroglim čolni&bom.
prarv »oeent naprodaj. GradoSci
ka 8.
40044-29
Pisahii stroj
prodam. Kupim razno mizarsko orodje, mali (Schraubstock) ter drugo orodje aa domačo rabo. Po8, GllnSka ulica št. 5, I. nadstr.
40510-29
Vsaka Peseda 1 Din. za dajanj« naslova ali
aa iifro pa S Dia. (34)
Zimska Jabolka
sortirana v z-abojčkih, in
sadna drevesa
za jesensko sadTterv. visoka in nitkodebelna, dobite pri Kmetijski dražbi v Unijami. Nov trg St. S.
39997 31
Huzarček
poodravlja.. poijuiblja ie opominja Viktorja. 40o60-6t
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Žene 50 let lahko dobe videz, kakor da štejejo samo 30 let, £e ae rešijo in-diskretnih kožnih gub ter napravijo »vojo kožo napeto oa teh treh mestih. Profesor dunajske univerze dr. Stejskal je iznašel iznenadljiv produkt, imenovan Biocel, ki se pridobiva od mladih živali in ki vrača koži mladost Ta produkt je v sestavini kreme
/ Tokalon, rožnate barve, ki hrani ia ■ pomlajuje uvelo in nagubano kožo. Ohlapne mišice lica se okrepijo in postanejo čvrste, s tem pa se pridobi diven, svež in mladosten videz. Krema Tokalon ne odreče niti v enem primeru. Uspeh je zajamčen, ali pa se denar vrne.
Opremljeno sobo
zračno, « Štedilnikom ta po sobnim vhodom oddam • 1. novembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 40069 28
V gospodu je zaspala po dolgi bolezni v Idriji dne 27. oktobra 1933 iskreno ljubljeno mamica, soproga, sestra, teta itd.
Katarina Sedej
roj. TERTNfK
Blago pokojnico priporočamo v molitev in spomin.
Globoko žalujoče družine SEDEJ
Idrija, Preval je, Velenje, Kumbor, Novi Sad.
			... ', ; M.\ :	i r i •" >- -rt
				
Urejuje Uav^riD Ravljen. Lzdaja sa konzorcij »Jutra« Adoli Kibmkar, Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi s Ljubljani.