St««. »50 (Pviaratzua številk« t vinarjev.) V ima. • sredo f. dts mbra 1H7 mm* xni. a,a j-jl. ttftf hi pOM&Mk eb "» zjutraj. ■ f- U—i - -k« IL Si L M •Hfr "VM «r ' 'iCtv^itnMUM pi^nn «« a« ^ « - - p «: ** ne c 4 »n o* g. = -• OcrfinL L«t ut r.onscr^lj — ft$* t-: * -- .Edin .*ti\ vpisan« radrug« j » v 7« , • .i s* Fr^tii!« r^j < 30. T«:u«n *.#4c.i$r- j i upnv« it«v. 11-57 X||«jntit mm cda elP ....... K )l M 5« pol tfl* . ......, . . . n nri ..........• • ♦ • . . 7i0 M a • d 11 > ■ k • 11 4 A f • M rr^ feto....... # fcJ iei«................. 3-flP F š t * 7 i t « se :} po S .. -'n.Tifce 1" vi«w 1» * i m ra'aa^jo i mcirt v o*® »m. ene. O^Ias: ti£ov<»v obrtnikov .... >wr» I'- vltfc femrtoice. zihva'*. p- Ci \\'x . «- vodov ........m/ff p» iO vitw Oblast v tekstu li>ta « pobijajo upravi lMt P-^i- lnkljnPn© tŠ uprr.vl .Edinosti- — P!*?* in UO.i se' v Trstn. Uprava !n fnrsrstnl v unc[ jv pJd n o h o j I § č e. — Premirje. Italijansko bojišče. - Med Pia\o in Brento rsp-. $ro bojro dedovanje. N^čein-k generalnega ^taba. NEMŠKO. I BfcROI iN, 18. (Kor.> Veliki glavni stan, iS. decembra 1917. Zapadno bojište. — V sled viharjev in sneževja je bilo topovsko delovanje zmerna V Flandriji In zapadno r tti'.bral zvečer neznatno stopnjevanje »i*. Poizvedovalni oddelki so ujeli na a leski fronti severozapadno Pinona, /1 j zapaduem bregu Može in južno i iianna večje število Angležev hi Fran j ozov. Vzhodno b o j i S č e. — Me no- I . * i^ka fronta. — V ko- i :c -ned Vardarjem in Doj- n a jn ti je od časa do časa O uJi O^'jltj. ! : j 11 j a n s k a fronta. — Med • . in Piavo na več krajih živahno t * i»vsko deiovanje. Vzhodno Monte So-i* i so biii zavzeli deli sovražne po- mke. I'rvi generalni kvartinuojster ' j ol. Ludejidorff. UOLOARSKO. SOI (J.Vt 17. :ot>i~nziv, vi .smo jih izvršili v smeri j Co! Caprile ic postavil s<»vražnik nasproti aio^uejše sile, Li so* prisilile napadalne ioion'*, da so ustave svoie prodiranje in se u mlade v z iai nnpraviiene obramb j ae Črte, V'"er se ;e bo^ nadaljeval več ur t vso h iitostjo 0;:oii poldne to naiej Jete s pomci jo cjaleuj z velijo žilavi)st)o top t "zpostavile p !o?>j: sovra/nik se je moral umatrlti v Izborno p'^stojanko. V prv;h popoldanskih urah je i/:vršj so vr ž*, c aan»d v do'«ni Brente. Moćni od I dei • i;b • [ <»apiralsi! n bombaivin.-a,; so iU-n'li v- sklenjsmfi formarijah;) as, s a i -.v ^ nj naših baterij jih je zadr'^1 in p:isilsi, da so se uniaLniii vi neredu N ' v ^irooti na obeli sttaneli; v: » ils o ddov.inje. Eno na-i 4 i # i n n iovainih l»ro-1 * n-«vco bori'oardiralo sovražno j. sno Ml (froDpc m jo oostre-•j « s^r^ricnmi. • o • 1 M t ro vil a pogajanja z Rusijo. IS. (Kor > Kot pooblaščenec Av«:ro-Oi»rske na mirovnih podajanjih v Litovskem bo fiin^lral vnanji ml-1 r grli rzcrnfn o>eb'io. Orot Oc-r-1 niti odputi:je v Ilrcst v ^reJdežHne občine koprakega in I kanfanarskega okraja, fustični minister dr. Schauer je glede kazenskih slučajev, ki jih je omenil dr. Lagmjar izjavil, ia je prišlo tozadevno razveseljivo do odočitve, je v nobenem oziru ni mogoče izpodbijati. Preložitev rovinjske okrožnega sodišča v Pulo smatra vlada za potrelno. Kar se tiče ustanovitve več novih sodnih olrrajev v Istri, je treba počakati na mnenje deželnega zbora. Uradne dneve je pripravljena justični uprava uvesti povsod, kjer zahtevajo to ">rometne razmere. Res e, da je ostalo nr. Primorskem večje število sodniških me*t dalje časa nezasedenih, I ^r so sodišča deloma popolnoma ustavila svoje delovanje. Odkar so se te razmere zboljšal-^ pa se je tudi že pričelo razpisovanje natečajev in bodo zasedena mesta kolikor mogoče kmalu. Minister je izražal koDv'no željo, naj ostanejo sodišča izven ■ j ^>olitike, on sam pa bo vodil avoj resort, I ne opirajoč se na politiko, le s stališča, da; mora neprisf. nsko izvrševati dobra i just'.ea. i Pozdravljeno bodi blagome I \ Glasilo kat u.ikt dnbovšein^ „Viajem-;noat" je priobčilo članek, ki poživlja du-' hovnike k wpcj'učui siogi". O kom: romisu J (s Šustersiciianci) ne more biti več go-i vora. Duhovščina je opažala že davno, da' v S. L. S. ne gve vse v redu in je bila j nezadovoljna. Vsaic poizkus zboljšanja se j je uđušil z brutalno silo in spletkami, j — V času vojne so se politični ^rehi vodstva broT konca potencirali. "1 udi če ; ; s** priznavajo Šusteršič - ve zasluge, ven-j dar ne sm^, na ta način početi z narnHora, ! kar hooe. Če bi hoteli naštevati f>uster-! j šičeve napako, tie 6i prišli do konca.' ; ..Ali more kdo odobravati, da so pri f SifceJjskih podporah Slovence ločili v ka-j liae ixt nekato!; e, rac^škifu }>a razdelili I vsem ? ! V dno duše n^s mora biti sram, ] da je slovenska katoliška stranka^ mogla i zagrešiti kaj tako nečuvenega" Čiankar j ločita da'ie i^usteršiču, da je nemški lil-j ^ harmonični družbi pač dovolil deželno: i p>odr oro, slovens . ^Olasbfiu Matici" pa I ne 1 Za eno neoisko g-mnazijo je obljubil {iziiočlovuti, da bodo vse druge slovenske. Nemška je bila ustanovljena, slovenskih t>a š'- dan*-s ni! Po knvdi vlad** je na* ljubi rnskeni »odišču nemški teror. ,,Šu-| sterš č je bil vladni Mapec, ki se vsakemu j značajnemu človeku gabi". Ne gre au ne: za cerkev, ne /a narod, smp le zaf lastno osebo, za brezmejno časti.i'»pnost in vladehlepnost Dul: :vščioo je 1 iel le J za to, da ie {»o njenem hrl>tu splezal! kvišku 11 V stranko je sprejemal vsake j vrste pribežniki. Nič ni vpraševal, kako' živi, samo da je ;»il brerp. ^ojno udan. Naj 'očitanje mladin.ra, da se pikr:ijini niso mogli razumeti, da so nas kriva sodu r ie sato, ker nas je žč davno vodilo izpu/nanje, ki mu je glasJo kato-j iiške duhovščine na Kranjskarn dalo se j daj izraza na tako jas:n, odkrit, možat in pošten način. \ ideli in vedeli smo, od kod izhajajo in kam dovajajo tste nesrečne ra/.nere v življenju našega naroda 1 — Prvo vprašanje: Mari naj se pobijamo med seboj? naslovlja „Vzajemnost" na duhovščino. Izpopolnjuje in razsiija je na vrs n« od dru^o: Ali ni prav. da v tem velikem momentu v narednih rečeh skupno delujemo? V težkih dneh, ko krvavi naš narod iz tisočerih ran, nam prihaja od strani, ki je vedno jgrala veliko u'ogo za usodo našega naroda, blago/esije ljubezni in zve stobe do naroda. Krvavo obdarjen ]e ta dan ; dan je to velikega, nadčloveškega žrtvovanja, vendar pozdravljamo iz polnega srca. Kasaa vesti. Madjarl in Nemci in pravica narodov do ^amodoločbe. Dobro pravi zadetki „Narodni List", da je hegemonisti ka politika Midjarov v najočitejem nasprotstvu s tem velikim načelom. Madjarska g ntry opira svojo moč na aadvladje enega naroda nad drugimi. Že lako moretno razumeti, zakaj M lofari sei'af srdito napad-io |!?go*lov?ne radi nfih deklaracije. Strah jih 5pr»-lef5f pred uresničenjem narela rarnodo-^ ločbe narodov. Jugoslovani pa opirajo to svojo zahtevo tudi n« avstrijsko ustavo, po kateri imajo poetli^i narodi pravico fn možnost, da satni uravnajo svoje razm:rje. Češki poslanec Stran^kv {e povsem primerno na^bšal v psrla uenta o nagod^eni, r»7nravi. de je med če-'Tim pravom in izve-, Jenhn m-djarsklm pravom razlika ta, da se j na deškem ni na?>el nob^n ' Košut, ki bi hotel zrušili habsburško dinastijo, in noben Andrassv, ki bi bil ^in eiiigie** obešen, noben GOr^Ov, ki hi bil vojsk ido in! pravice, potem je bi;i veleizdajalec le — • č^st. Cehi ne zahtevajo nić drugega, nego j to, kar je ce^ar ifikel v svojem prc-rolnenij «ovoru: hočemo biti gospodarji v lasmi hi-j ši! Načelo samodo'c^'e narodov ne gre. prtko okvirja nionarhiie. Avstrijski Sovam: zahtv/ajo, naj monarhij? s^ r.a -e i m vpra-j ^anje v duh'i pravičnosti in ni kdo ne bi bii. zadovoljniji, ako se more rediti r no>ra j nj 11 i: ob sedjlovarju zakonodajnih zborov, j Ni treba t'rucer*. net^o dn se Nemci in j Madjari odreC-.j • rrnke poh'epn sti ro nad-vlrioju. da ^e si?ir t dualizma zameri po-i polno enakopravnostjo vsH' narodov te mo-| narhije, in - izvedeno bi bilo nr.r. naCeloj iamo^oloćbe narodov. Ako Nemci in Ma-i eljart s svojo slepo p-lniko ne dovele tega — j oslan ajoi se na fevdalni privilegij pre-šlosti — petem brdo slliii le oni sami, da ta čl-; sto notranji problem zadobi mednaroden karakter! Stvar je povsem jasnn: ii in ludi najmanji vzroki konf iktov. Treba, da j v! Stališče avstrijskih Slovanov! se p polnoma pokriva z ies „caimi interesi' te monarhije in njene dinastije. To načelo Spravlja s poti zapieke proti zagotovitvi trainejja miru. '!le*ii Jn Poljaki v Š!eziji. Čehi in Polja!-:! v S!e?.i'i tv -»rijo ve ino prebivalstva v deieli. Vkljub temu ^ospr>duje nemške manjšina poljsko-češki večmi. Vendar ni bilo doslej med obema slovanskima plemenoma takega razmerja, kakor bi zahtevala plemenska sorodnost In skupni in vzajemni interes. Tu pa tam je prihajalo celo do precej ojstrih navskrižij v poedinih območjih radi vprašanja, kdo bodi prvak? Korist od takih nesoglasij je imel seveda vedno tretji. Taki konflikti so le podkreoljali nemško gospodstvo. Bilo je seveda tudi često poizkusov, da bi prišlo med Čehi in Poljaki do trdnega soglasja, do skupnega programa in dogovorjene taktike. Ali, žai, tada se je po-navijala recidiva starega s!uvansk?ga greha, ki je odori ze toliko slovanskih grobor ... [ Sfdaj eiiaino zopet v čeških listih o takem poizkusu za strnenje Čehov in Poljakov v Sleziji. V Poljski Ostrovi je bila te did skupna seja ćeški'i in poljskih zastopnikov gospodarskih družb v Siczi,!. V seji so na-I glaša i potrebo skupnega postopanja tudi na i gospodarskem polju, ua bi se slovanska i večina v Sleziji izvila iz nemškega gospodarskega vodstva. Izvolili so skupen odbor. — Dal Bog, da bi se ta poskus posrečil in da bi se uspeh raztegnil na vse razmerje ined Čehi in Poljaki v Sleziji na vseh poljih! Tu pa se nam nehote vsiijuje misel, kako Slezijskl Poljaki, ki morajo issii grenki j ki uh nemšicega tiadvladja, sodijo o sedanji I sramotni oficijeiai poljski politiki, ki ima na I sebi vse grde znake nasilne hegemonistične poetike Nemcev in Madjarov in ki s tem podpira nemško nudvladje v Šleziji tudi nad - Poljaki ? Kior ne zna biti pravilen, kjer ima moč, kako more pobijati krivice drugod. Izročujoč Čehe, Jugoslovane in Mnlo-ruse nemški hegemoniji na milost In nemilost, izrorajo Poljaki isti usoui tudi svoje soplemenjake v Šleziji Groi* Hertlinji proti Lioydu Georgeu. Nemški državni kancelar grot Herlling je co-! volil ravnatelju WoiIfovega urada razgovor, tekom katerega je njjprej opozarjal na pso-, vanje Nemcev v zadnjem govor u Lloyda tGeorgea, nakar je izjavil: „Ml se n kakor iie nameravamo udeležiti obnavljanja naslova j „Homerski junaki". S psovkami se ne dobe : moderne vojne, pač pa podaljšujejo, kajti to J je p » zasiamovanju angleškega ministrskega j predsednika jasao: za nas je razpravljanje z j ijadiiii takega nazir^.nja izključeno. Govor 1 Lloyda Oeorgea je dokazal odločno, da je ; angleška vlada pod vodstvom L!oyda Geor-j gi.a popolnoma nedostopna misli pravičnega sporazumnega miru. Kot dolgoleten politik ; in zgodovinski raziskovalec zamorcin izjavi-,ti: Neaiška vest je čisla. Mi nismo inscenirali sarajevskega umora. Proces Suhomiinov je z absolutno jasnostjo dokazal, da Je bil vzrok svetovne vojne caiju vsiljeno povoje za splošno mobilizacijo, ki nam je vsilila boj na dveh front h. Govor LIo>da Ge-• orgea je pravzaprav nekak odgovor angle-| ške^a kabineta na papeževo noto in po tem j govoru je za nas Nemce pot na zapadu po polnima jasna. Z grožnjami se ne dosega mir. „Ar-beifer-Zeitnng" svari nemško in maujarsko I javnost, naj se v sedanjem času izogiblje j vi akiii j^roženj na naslov sovr. Jnikov. lm-! perijalfcti kriče nainreč sovražnikom, da bodo prej ali slej morali pasti na kolena, akv I ne privole v pogajanja, in da bo potem za-■nje mir veliko tež i. „Arbeiter-Zeitung" pa j pravi, da krivo mislijo tisti, ki se nad,, j. jo, , da sovražnika prestrašijo. Mi se moramo I ozirati na črtst in ponos narodov lu jih re -smemo planiti, da pridejo potem pod naS jarem. Mi n;oramo evgaii-ziiati čutstvovanje narodov napram njihovim vladam. Ne dosežemo pa tega, ako bomo psovali in grozili, kajti s tem se nare li Ie vežejo z njihovim! vladami Končno napada „Aibei-ter Zeitung* madjarske oligarhe, ki si titvar-;ajo, da bi mogli tudi z balkanskimi narodi pjstopaii tako, kak^r postopajo s svojimi rfo;na. Sfora-.umni mir mor.'r biti podlapa splošnega miru. Vsak znak sile aH pritiska pa nas ddaljuje od njega. z Mm. 14. decembra Dolg 95-1 milijonov pri Avsfro-o^rski bnnki. ProradiF-sKi i-dsek se je bavii včeraj t vladno predlogo, ki zahteva potrdilo v ep: a d-il^a VZA milMorov kron pri Avstro-oferski banki. Dolžno pismo je finančno mi: ;strstvu predložilo državni kontr hii isiji v sopodpis, a ta izroča to stvar v ' onelno rešit-v poslanski zbornici v smislu '.bemiškega sklepa z dne 2H. /10-vembra. — Poročevalec Krart je dejal H.ci drugim, da je poslanska zbormca sama k va, ako rastejo dolgovi. Do\ olju.e razne velike izdatke, novi davčni zakoni se pa zavlačujejo. — Poslanec Zenker je '!n;4al, nri odsek 'zreče svoje obzalo-:e. da se vlada ne ozira na zbornični -klep z dne novembra. — Poslanec Smrček ie zaiiteval natančna napoved, K. :ko iiimiio i ..i Irnatega de aria v pro-metu in kako veliko je kritje v zlatu. — Poljak dr. Kellšer je proti predlogu Zen-kerjcvvinn. kajti časi so preveč kritični. m *w 1 ' j _ SbvtDSka siras!, |ynai. i - iaal KHnM Lmmk. Hubert ni več sledil generalovim he>e-; Jam. ko ic izjavil le-ta, da car Aleksander / odpravo tlačanstva ni povečal svojci priliiihljcnosti. temveč jo !e omajal. Kmet-' ie. ki tie razumejo zakonodajnih dlako-co o »odkupu posestev . tarnajo !e: \ ;-a*aj«r.a nas ie zapustil. Čemu nam b . i i f h:i ic skupno v 7 goje val! \ ii. k i -t nseS>no nadzoroval' ase u - * i* vsakem naj-j prc*ic >ti.!» 1 ff> 4 r tepel z' « . , .; v.' O je jvtilU-, .e , ijeval sror, za^o sc .adi imenu-: ;c n Ni'-: 'aj Peodorovič. $e vedno ga vi-j ečega ::red seboj, -jega. ki ga niso zastonj me nov ali najlepšega ao/a, • / njeguvo ^rotn io 'astjo 111 čudovito vo. Živel e kot oravi \ ojak, soal ie ra inaihn vojaški postelji n ie doma nosili star vi jai>ki plašč.« j (ieneral se >e j>oiK)liioiua iiiiubii v svo-; lili spnnin'l, a bemen je stal ves čas z*i njim. ne da bi kazal najmanjšega sledu' utrujtri ja, in imel ves cas z žarečim ob; ludovanjem uprte oei samo v eno točko,I v belo glavo svojega gospodarja. Hubert in Nadia sta b la zatopljena v j sanjarjenje. Njene misli so nae splavale tja i v dalju o Rusijo, v čas njene otro.šlvj* mla-' dosii. dočim pa se je on, silno vznemirjen v svoji duši, skušal utrditi in braniti proti nečemu, kar je pač čutil, a ne poznal. kv :»eri VVelruan pa je s svojim spretnim uuawix i^zpiiU iiiipovcUbc iii opazke 1------ ---------- —^ Miranovega, k; -o se mu zdele 1. rahne iza dopis »LouJnn T^era'du«. Z nalahno rz-1 rečeno besedo. spremo zastavljenim' i vprašanjem j pripravil Rusa, da m; mu jej razvezal jezik. Toda vkljub koristi in za-j ! bavi. ki jo je imel od -ega razgovora, ic. ! bil vendar cn ^ rvi. ki le nenadoma opo-1 j zori I i.a pozni čas. Sveče na svcčidkih so i že >koraj dogorele in ura je kazala ve sko-»raj polnoč. Marki in Weiman sta vstala i in se oprostila pri grofici. — Nič za 10. — je ;:eiaJ groi, -- ooolno-I či človek še vedno Cuvolj zgodaj pride ] ; domov, in poleg tega ra oba gospoda sta- j j najeta tudi v tem hotelu----torej smo \ si! i že tloma! V ostalem po upam. da se bo-1 ' mo zopet videli____ trdno pričakujem, da! — je še pristavil, stiskajoč marklmj obe roki kar naiprisrčneje in iznova i/ra-! žajoč svoje veselje, da ga je spoznal, ker da se je že leta sem naiživahneje zanimal za njegovo A;scbo in j.-auja. • mm h. »etflftMt* m*v. *S0 V Trt tu, r i !t-::> »id i/ -ka v* rje obžalovanja, da tlt :•*, t nrpf'rr P0r0- Ui »t;.eniLJ .iCTi prem-fc.i u.u če* jc Kis t je ■ e jal. da je hvalevre-dr ta korak kcnfcr Jne kon^sffe, ki je z o: om na znani sk'.. i i resolucijo tuku' > rt ." t o novem preseku vlade preti t >Čbaiii 7. kona. Sicer pa ie treba pri-i .nati zagaa) vlade, kak »r tudi ni^o >ost v skupnih stvareh z Ogrsko, ali , nati je treba tudi slabost parlamenta. X jea parlament bi imel tudi močno vla-C k — Glasovanje o tem predmetu se bo s le vršilo. I u i i.| ci trgovski nagodbi z Nemčijo. Bavarski kmečki voditelj dr. Melm je i i; bčii v svojem ffiaj>ilu »Bavrisehes j i: luemblatt« zelo oster in posebno proti i ^iji naperjen članek vsled grozeče od-; • ;ave colmne na poljedelske pr:Jelke. Dr. Učim žigosa tisto sle; nišenje v tej: vr ž ii stvari, kaitl le tnalo oseb je bilo I p Mučenih o tem. Podajanja med Avsirijo- (Jursko in Nemčijo so dospela tako daleč, da nam gr «zi: totnine meje m. J Bavarsko in Avstrijo padejo, colnina na hmelj tudi. o colnim na ječmen se vrše še pojra-i: nia. za živino tudi hočejo cohiino odpra-; viti. kar je za mošt in vino tudi že sklenjeno. Taka pogodba o čolni svobodi bi bila v korist severnim nemškim de/elanu na odo pa Bavarski. Zdaj se Prusi trudijo, i di bi prepričali Bavarce o korist?] etni j x • igodbe tudi za Bavarsko. Zdi >e, da i vu j m noče nič kaj posrečiti in da bo spor me ' južnimi in severnimi Nemci vedno i \ eeju Frocf-sfa kuriva. Og5je. 10 kg na izkaznico. Sv. Vid: št. 153M623 (obrob,ta št. 4) 19. 12. pri A. Rup na, ul. Fabbri 3 • cena 72 vin. kg), St. 1629-1733 (obrobna -L 4) dne 19. 12. pri Zot leh, ul Ti^or 3 en 7 K 46 \ln ?a 10 kg) Staro •li sto: št. 633-732 obr bna št 4) dne 19 12. pri Perotto, ul. Forneili 1 r.;ena 7 K !r> v?n. r.a 10 kn), *t. 733-S42 (obrobna Št. J dre 19. 12. pii Vod ri h, it!. Cavazzenl 3 c. a 7 K \in. za 10 kg-. Stara mitnic a: št 3174-33^3 (oorobna štev. 4j «:ne 20. 12. p i Ribaricfc, ul. Akdia 8, štev. .'»354-3553 (obn fcna št 4) dne 1«>. 12. pri Ongllch, ul. So gcnte 7 (cena 72 vi i. za k g 3. Nova m i t n t ca: št. 59 »-790 (obrobna št 5 dne 20. pri O. Ne i*nz, ul. S. Fran-cr-s-jo, ^t. 791-910 (obrobna št. 5} dne i'0. 12. p: i Con a-, Via Sa.f.?a št. 911-1110 ((■brobna št. 5) dne 19. VI. pri Neinenz,' vt. Acqut 20 (c-:n.i 7 K 46 vin. za 10 I g>. Sv. Jakob: št. 37^-3*35 (obribiz št. 3) dne 20. 12. pri A. Vcrbeo, u1 Oiulisni 1 : (. a 7 K % If?. za 10 kg;. Rojan: št.' 102 222 (obrobna S*. 3) dne 19." 12. pri Pti !?r Poinn 4 (cena 7 K 46 v. za 10 kg).1 Prenio.;* (!Occlle) 20 k^ na i^kaz ico. Rumene Izkaznice. Sv. Vid: Štev. 1200-2091 (^brobiia št. 1) dne 19. XH. pri Levičar, ul. Montfort i 0. (eena 1 K i)5 vin. za 10 Staro1 mesto: štev. 18 " 1975 (o ro na r:cv. l)l dne 20. XII. pri Gi.:rco, ul. A. S. Lkla 4:! štev. ITOl " 0 (o'rol na štev. dne 19.; XIL pri Gt co, ul. A. S. Tekla 4: ftev. 15r7-170«J (o* robna štev. 1) (!re il«. XII. pri R; pena, ul Fa b:i 3; štev. !59<3 (c r » r i st.v. 1) dne IX) X!I. pri Levičar, ul. M(n 'rt 6: štev. 1 577 T)36 fobro na I štev 1) »in 7t) XI? pri P< ul. Capl- tr'.li 14. i.eena i K 35 vin A iO k.}. — Nova mitnica: $tev. 1941-2100 {cfiro' na stev. 1; dne 19. XII. pri Ribari h, I u!. Me:in S: ste . 119' '"O^j (ol»:o' na štev. j I dne i9. XII. p;i Siiovizza, ul. Con.i 2;I . na 1 K vin. za jO k«^). Sv. Jakob:) fl. 666-71 j obrobna ?tev. 1) dne 10. X!1. 1 ri Rup na F., ul. Rigu. i 11; (cena 1 K 35 \in. ra 10 kg). Sv. M. M. spodnja: i ? .v. 50 61 ''obrobna štev. V) dne 19. XII.! R' p.na. ui. Rigutti li; (ce; 2 I K 35 n 10 kg). Rojan: : Jev. -60 • a štev. I dne 19. XB. nri G.- intL u'. Mi. i i7; štev. 61-M5 (o'»-o'na štev. 1« dne 10. XII. pri Pu ier, Ro an 4; (cena 1! K 35 v: . m 10 V J del a : štev. 221-618 ( b . na štev. 1) dne 19. XII. pri Pre-•i n, »i. togna 2 om 1 K '»5 vin. za; 10 k^). Greta: s;e-v. 6*>-irvj o ro na štev. 1- dne 20L XSL p;i pretno^ovni zidiugi ul., Stazlone (cvira 1 K 3.% \in. /a 10 kg). f> ni 1 - %ije: štev. 1-141 (obrobna štev. I) 'iO. XII. pri j-tč!:. govni z drtrgi u-. Stazi ne; (c na 1 K 35 v^n. za 10 kg).! Kula a: št. 116 408 (cbr.bna št. 1) dne j '20. 12 pri pre:n ,, >vni z 'rug! i *. Stazione • 2 na ! K Vj vin. z.i H kg . K j ar-; b«»! a gornja: 104-359 (obrobna št. ; dn. 10. 12. pri Rupena, ul. \\? lia 15 (CM I K tk za 10 kg>. — Rocol: - št. 01-314 (obrobna št. 1) dne 19. 12. p; i Rc, u:. ' z 15 (cena I K 35 1 in. j 7* J0 kg). D va /.3. k:.rjavo, 20 kg na izkaznico. 1 « I o n j a: si. 1-50 (obrol na št. 1) dne l<: 12. pn Preširin, ul. Culogna 2 (ce 36} vir kg). — Novo mesto: št. 1999-2090 j (c ro' ia št. dne 19. 12. pri Girotto, ul. [ Aii ; li.i 13 (e na 38 vin. k-«. Prei-iog-l:o\s IU kj r a izkaznico. < i r v t a; št. 1-05 (obrobna št. i i dne 19. 12. pri Loviš,i h, G,e a 126 (cena 23 vi" _____ vastl. i Trs! brez pflna. Z včeraj n' m dtic.u se ie, kak r bi t;»; že prl£ako\ - j po prejšnjih na o ved; b, začasno ustavil obrat plinarne. Mesto je torej sedbrez pl na. in nara\n^-. t-rc!i brez plinove rassv«tljave. Kak ud r?c jc to 7T tržaško prebivalstvo, pitd-vsen pa za razna podjttja in zi ore dru- , ki so doScdaj kuhsle nn p!fn. r? : n? trebn še posebej nanašati. Upajmo snmo I cf"1 bo t o red a rrs le provizrrifn in [predvsem kratkotrajna Kr-jti na do! tako, pa: n b j!o, t~ga ra; se poklicani činitelji v po m meri zaveJajo. Na vsr k n polno d: :ost napram j r;es:u. ki j sicvi o - azn h p i ikali poCa š. -ijo z las:::, -n n s' on:: citi: fed^lfesi-.T.a*. Saj p na >em skremnem mnenju p 'v ne bi bib tr bt, da bi pii-io tako daleč, ako li ositdna vlada lokalni čintelji so ' rezr omno storili svojo dol ..ost, to tret a, priznati — imela le nekoliko več smi^h za in krose tržaškeg - piebivalstva. Te ki časi za nsše časopise. Že prtd pai dn .1 smo opozoril?, da imamo radi ne ! e občinstvo, naj uva-?t.je težke razmere in naj blagohotno o-j P'«' -ča event.;velne nedo^taike, b-jdi giede i ' Janjr. 1is*a bodi glede nj. govega ob-e^a. Odlikovanje. Cesa' je p: deW lju 'sko-šplskttnL: u:ite!ju in občinskemu tajniku v Sempasu, Franctt Krizmahu, zlat zafiužn! k iz?c na tra?ru hrs rostne kolajne v priznanje poso'nega demo'u nega in po. r:vc»valnega, zadržanja pr s'vražnikom. Uvedba izkaznic za čevlje. Po minis'r-! ski odredbi z dne 13. t. m , ki je stopila v veljavo 16. t. m., so se tr*e le izka?r.«Lv j za obuvaia. Izdajali bodo te izkaznice ukai- j nični uradi de^c'rigA uradi z2 preskrbo obiači! na P:! * i k.rr in si^r se bodo ti uradi v to s vrh o posluže.i zaenkrat provi-zoricnih nakazil, ki £ se uporablja a za naba**o oblači'. Pozneje pa se tudi zt obuvala izdaja trojn^ vrsti izkaznic: i .aznica A za nabavo obuval za manj imovite pro-i ipotidiln o potrebi nabave; izkaznica B za nabavo obuval prot! p:Irdilu ( potrebi narave- in izkaznica C za nabavo obuval pro.i predložitvi p.tiiila (D), iz katerega izbija, da je do iči.^ stranka odstopila en patra lijenih če-je. kaki ua iralnici deželnega urada. — Provizoričaa nak zila in ob svojem času definitivne izkaznice bodo izdajali nasljedni uradi: urad Št. 1. (uica Sa-nita št. 25.) za 1. ia II. mestni okraj (Sv. Vid in Staro mesto; ter za I. in li. preJmesi-m okraj (Zg. kjar oki, Skedenj, Sv. Mar. i Magda'ena Sp. in Zg.V, utad št. 2. (Ljui^ki \r0 za lil. in.stni okra? (Novo mesto? ter za HI. i t IV. preuinestni okraj (Kjadin, Rocol, Lcnjer, Vrdela in Kolonja ; urad s t. 3. •S\. Jakob, ulica Scuola Nuova št. 12.) za IV.. V. in VI. mestni okraj (Ba rie a nui va, I Ba vit r vecchia n Sv Jakob); urad št. A 1 T' jan, u'ica sv. Mohorja ia V. in VI ured-, me ;-E!i ■ >) aj (Ro! .• . Šk- t kija, Barkovlje in Grel:* e; za Prošek n Opčine. — Za le-; senc čevlje, za sandale z les : .ni p- dplati,: ki tudi gornjega dela nimajo iz usnia. za slam- i nate čevlje. <: nnijaste g.ilo^e, oirocke čeveljčke, i: kopalne ..evlje ni tre a izkaznic. Čevlji na i^ero, ki so Lili naročeni še pred 15. t. nt., se morejn do 15. fe'ru-; arja r -8. :ati kl^ento!^ l>rez izkazirce Za trgcvinc 7 rabljenim obuvaiem ie t;e a zr: r p ej posebnega dovoljenja, ki ••'• po i lična o!>iasi I. instance. D r uMd -a preskrbo oblačil uredi o kra;k: i.a irahiico za ra l ena obuvala j ter deiavnicr /a poprave po znižanih cen.ih za mnri itnoi to prt ivalstvo. V 1-Ke 'nju se v kratkem ovnu-e Odbor za Krekov spomenik. Žv. s:.daj trkamo n.i vsa srca za kak prispeve.., da pripomore tudi raša >đ.s dostojao ;;rot!a«.'!ti spomin največjega Jugoslovana: Vsak naj počaka s pri pevki, da jih izroči domačemu odboru, j 20,479.00? Kr s > nabrali že naši vrli mornarji ra vo.nih laojah >a hrvatske šole v Puli. Naiviš - svoto < 45 Kr.) je poklorilo-narodv moštvo vojne IaHje „Radeeki". Klanjajte se v spostovanju pred tako rodo-I; lbnc požrtvovalnostjo v t; k h časih, od tr.k? r-iiani in ob takiii prii.ka' ! Poštni uraui Fiumice!:«» Pontans, Za-g ad Villa Vicentir.a lit vlliesse so -e od pili zopet z včirajc.D;im 1 ne.!' in sicer za sede; sa;no za pis mskopoimi promet, vštevsi i rradno in za-ebno rek mandacijo Pi.-štn: zavi:! i v Galicijo. Rai i nak pi-čenja zavit:-:ov se usta i rd 17 do vštetega 21. ..tcembra t. !. ip ejtmanje zavitkov v Ga.'i i'o. 1.7.ti so potrebni z? vi t H (pošiljke z bojr.o opravo na vojaška poveljstva in vo-j .e ose'v. k kor tudi poš Ijatvc z 7 Iravstve-r ri nre 1 . 'i:, t uini zavitki, zavit i s kva-? n - * in denarne {)Oši!j>it\e. Pi«ev:si . pcšiljlie In zavitki za voj .e ujetnike in irf :nirance v Italiji se zop-1? spre> nnjo. Prodajna ccna odpisn«c tCoupon e p ase 1 st uolo od 10. decembra 1917 na p;ej na v. Iz Pi'le r> ii...tj pozdrave in novoletno voščil ' .Vi n Trumič i t Alojzij Petaros. Po-j zd a v'i -ta pDseb-^j družmo št. 99 v Boršttt.1 Razj is stipe Jil. Za šolsko leto 18, se por biip-.a«. usta.tove Jož:fa .Mikuza v znesku K za dijake slovenskih stari-! iev, ki o! isl; jejo državno ali pravico pv- ' nc ti 'b i bi .ro srednjo ali višju šolo v avstro-og mona'hir;. Pravico do ustanove imaj • I ^ a vb rski župniji roj. ni dijaki.! 2) v t-m iji-.. dekani i iuj-ui dijaki, 3) v kn-bodsledn 1 ti ve Šolski spriče.ali in tth najka n je do 5. januarija 1Mis potoni pred- • s*:"•!-! <• oblasti vt«>7tti pri c. kr. namest- ništvu. Porr 'rdelievanje oll? v Istri. Deželna 1111 r-j\ n kisija mejne grofiJe Istre je! raziaslalr občine m sledečo okrožnico: j -V producent: olja se pritožujejo. ■ bi ne dovoljujejo, da bi za-se' in ;'vega člana r dbint pridržali ve: nego b litro.- o!:a: trdijo, da iri?ra' • nikaJse i zabele (masti, slanine) !n znto da ne mo-r^Jo z on ijc .0 mn ?ž:no olja pokrivati! domačo potrebo zabele. Zato zahtevajo, j se jim nakaže na vsako osebo najma-1 1 le 20—24 lil rov olja. — Mera JS litrov! •: iji odgovarja kg š'2\ zabele, določenim z ministrsko naredbo kot »kontingent za vsnko osebo na leto. Ako bi se določila vtča mera, prestopili bi odredbe ministrske naredbe. Priznava se pa. da osem 1 olja ne zadošča v pokritje potreb rodbine; ali 2 druge strani m smeti pozabljati, j da he tisti, ki nimajo sreče, da bi bili pro-' liucenti olja. morajo zadovoljevati z ma-nie, a mnogi, na žalost, z — nič. Pridelek i oi;;» v letti 1917 Jia vsak način ne proko-j rači i>o na§ein mnenju 16CK1 hektolitrov kol v letu 1916. Število prebivalstva v Istri iznaša sedaj okojp 330.000 duš. Ako s«, racu ta. da je Pianov rodbin produceit-to\ olja in rodbin delavcev je 10.0^»0. bi timoz ?a produciranega olja, ki sc ima rezerv raii producentom, in to po 8 litrov za vsako osebo, iznašala 800 hektolitrov olja. Osiahh N00 hektolitrov se razdeli med ostale 330.000 prebivalcev Isirc. ta-j ko. da vsakemu prebivalcu pripade množina 24/100 litra olja za leto dnij. Ako bi | hotel? rodbinam prodneentov določiti ve-čo riiiiožino od 8 iitrv, zmanjšala bi se itak j že smešna kvantita d 24 stotin litra, na ; najmanje. Od strani producentov so oporekali, da niih tež-ko delo ni pravično poplačano s tem. da se jim dodclja 8 1 olja za vsakega člana rodbine. Odgovoriti je treba, da. ako ne bi biio producentom žita na Moravskeiu, Češkem in Ogrskem iid. rekvirirali žita ui krompirja. Istra ne bi imela niti kruha, niti polente, ne v letu • H''16. ne v tekočem letu. V tem težkem času se mora -porazdeijevanje živežnih : produktov izvajati na podlagi ljube ai do; bi i / njega in domovine, ker bi <>icer moralo veljati pravilo, da producenti morejo živeti. a konsumenti da morajo umreti. Naj zato istrski producenti olja polože roko na 1 srce in naj pomislijo, da. ako S litrov' olja za osebo ne zadošča za njihove potrebe, ali bo 24 stotin litra olta zadostno ya 320.00C) prebivalcev, da jim potolaži gad? 1 rditev. da ie bilrr po stari a vadi olje ve-dn razdeljeno v ol>lin:. v kateri je bilo i rodrcirano in da bi b'io zelo težko izpre-iiii Jati ta zisteni aprovizacije, ni umestna. Skrb naša je. da poskrbimo in dobavili :■ <>lia za bolnišnice, ubožnice, bolnike j , in nvalide v Istri; v d<».-Jčgo tega r.c preostaja druftcgit. nego da se uver^!'!). da vojna uničuje tudi limone stare oKičaic. bo moralo županstvo zahtevati, da mu producenti i7roče olje. Predscdirik: Lasciac. przdrav in voščilo. Dobrovoljni strelci 7. brit. pošiljaiv) p< zdrave in voščila za p Sedaj se nahalaio daleč ra itaJir jai.-vki 1 rouii. belijo svojcem, prijateljem in z*oa:tcem n se najboljše: Andrej Štolfa iz K<»pri\-e. Mirko Skrlavaj in Alojzij liro-i var 1 z Opčin. Ivan Uonibač iz Podgrada. An a Vidonis iz Kastelvenerc, Anu 1 C urv Trebič. Sporočajo tudi, da so vs;. . ' in se imajo dol ro. Nadeiajo sc, da Si,- - Kratkem povrnejo v ljubo domovino, i DAROVI. Otroškemu vrtcu CMD v Rocolu je da-j rova g. Ivan K(»lr^para. železničar v Ro-1 co'ii. 4 K. Poziv za novoletna voščila. Prosimo \ se naše cenjene inserente. čitatelje in i sploh vse one osebe, ki žeiijo uvrstiti v našem listu novoletno voščilo za dan ntf-vega leta, naj se pravočasno javijo ustme-no ali pismeno podpisanemu, ker prekasne naročbe ne bomo sprejemali, ako ne bomo imeli prostora v listu. — Novoletno voščilo za 1. januvarja 1918., v obliki vt- :niče, stane 10 K. — Inseratni od.kieJ:' ;.I*dinosti . Cesko Btidfevlčka Restavracija (Bosa- kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v til. (J. Oalatti (zraven glavne pošte.) Slovenska postrežba in slovenski ^ALfoaLBSii:; fS——1 i ti« rainaajo po 4 «tot toeodo. | y*7 j—i i f iiaitn« tiskao« besedo b« r»«a. jLJ*—I ! enkrmt — Najmanjši j jLlLJ : priltojbiaa saaja 40 ttotiak. . j LJLj j I?A>lhll0n je bil v torek zjutraj iz Rojan do Piazza St izion črn dolg boa Po ' najditelj je naprošea da ^ra prinese v trgovino jeatrin ul. Moreri v Rojanu proti primerni nagrodi. 1690 SIouensKo SlEđaHSčE o Trstu vajatelj« iz italijanščine in nomšrine. Sprejme se tudi nove ioTalce. Naslov pri Edinosti. 1682 ftfifolffrfl nau^i govoriti nemško in italijmnsko UUlCljikU v treh meseeib. Barriera vecchia itev 7, I. r J681 If?0 VD ZR kooja s ftreho iz laiiK iC kože ali platna v dobrem stanju. — Ponudbe na Kari 6iSk vič, Čmikal litra 8127 Moča Prpkajeno preSi^evo ie naprodaj. Tlica llKall Vi.ldirivo 8t. 2'J. M. Mozetič. 1679 ———— , ... i .. _ j Anton Jerki£ posiuje t STOjeai atc!je|a rUIUSlUl t Trstu. Yia delte Poste it 10 407 Vfcb||A reake vrste kupuje Jakob Margon. Via LvltlljC Kotita rio 21 (pri me-tni bolnišnici) (1027 fftriO vinske v do trem stanju, oljave, petroljeve ; «UUC kupuje Knret Bet'efontane. lH7:t j IfhfliA N?Hi» črno in belo prodam lili JfeU ViIIu na debelo za krčmarje. Maks Oulie, Trst, Via Petronlo 2. (1860 ZOBOZDRAVNIK •v Dr. J. Cermak v Trstu, ulica Poste vecchit 12 vogal ulice delle Poste. Izdiranje zobov brez bo« lešine. — Plombiranje. — UMET51 ZOBJE — Trst - Corso štev. 39 - Trst Ra/.glednice v platin.i. Specijaliteta : slike v barvah, lotoschizzl. Gabinet, J visit, povečanja, reprodukcije vsake slike. Električna razsvetljava. — ' ( Hote! i:« re^f ^racija METRf OLE trs!, isižcs v 22. Kuhinja prve \rv »obrana. Elegantne sobe. — Največja 11-stost — Cene tiueru^. KiM-llarii ilil Trst - Ola Stadion 10 - Trst Oilprt od 8S zuečemapraj ^^ uster/Hlne K 2 ^^ ruinetno-fotosraflžnl itelil! ! Trst ollca del Rivo il 42 (riial In rezerva K 13,208.630.— niijalke: Dunaj Tegethofstn*sse 7-9, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija, Split. Šibenik, Zadar Vtega na knjlike 3 1 ° o Vloge ns knjižite od dnevu vloge do dneva vzuiga. Rentni davek plačuje banko od svojega. Ub vr. ijc vlog na tekočem in žirora.unu po dogovora. Akreditivi ćekl in nakaznica na .t lu-in inozemska tr/i^fa — Kupuje in prodaja: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke, valuto, deviz.4, promete itd. Daje predujme na vrednostne papirje in bla to ležeče v javnih skladiščih S.de deposits. — Prudaja srečk ra7redne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proM kurzni izgubi, revi/ija žrebanja srečk itd. brezplačn >. Stavbni kredi', re nb >ur;> krediti — Borzna naročila. - -— Inkaso — Menialaica.--Eskorupt m n'c. Telefoni: 1463, 1793 in 2676. Brzojavi: JADRAN KA. —rzrrrr. tratne ure i od 9 de? 1 popoldne . — — s skladiščem v prometni ulici v Trstu išče solventna tvrdka. Pismene ponudbe oa Josip Ktamar, Ljubljana 7 fPostfach). t kr. «»tr. sklada zo m^ke vdove in^Mtž Malica to^o šte^ z'. Primer: Za dotno vojno posojilno zavarovanje v znesku K 2.000 za 15 let se plača leaio K 90.—. Premije I se lahko plačajo enkrat v naprej. V takem slučaju se plača K 1015 30. Ako umre podpisovalec n. pr. v j j drugem pogodbenem letu, tedaj se izplačajo neporabljene premije v znesku K 899.06 takoj v gotovini in j ' upravičeni otrok dobi po preteku 15 let K 2000.— nominale, ne da bi plačeval kakih nad-tljnih obrok | j < Šolnina I E*o2a! i Očetje, notere, skrbite za svoje otroke. Brez ztiraunišHe prclsHeue. mkoki tfodotkL HiKuke pristojbine. | Dotno oomo-posoRlno zavarovanje z letno vzdrževalno rento. I Ako umre skrbnik, Id je sklenil tako vojno-posojilno zavarovanje, v 5. letu zavarovanja, te< aj dobi otrok takoj po savarovančevi smrti J0°/( znesek t. j. K 300 — in skozi 15 let zavarovanja letno vzdrževalno rento K 300.—. Vrhutega dobi otrok na koncu zavarovanja nominaini znesek K 3000.—. Skupno bi prejel torej otrok K 8000 —.