Leto 1897.
1091
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXIV. — Izdan in razposlan dne 13. julija 1897.
Vsebina: (Št. 157—168.) 157. Ukaz o izvrševanju sodnih opravil, odkazanih izvršilnim sodnijam. — 158. Ukaz o uvedbi teoretične državne preskušnje pri tečaju za zavarovalno tehniko na e. k. tehniški véliki šoli na Ounaju.
15».
Ukaz pravosodnega ministra z dne 24. junija 1897.1.
° izvrševanju sodnih opravil, odkazanih izvršilnim sodnijam.
Na podstavi člena XLI. v vpeljavnem zakonu k izvršilnemu redu (zakon z dne 27. maja 1896. L, 'ivž. zak. št. 78) in §. 23. v izvršilnem redu (zakon z dne 27. maja 1896. L, drž. zak. št. 79) se ukazuje:
I. Prenos opravil izvršilnih sodnij na Dunaju.
S- 1.
Za ozemlje c. k. državnega glavnega in prestol-nega mesta Duhaj se prenaša izvrševanje sodnih °Pravil, odkazanih po izvršilnem redu izvršilnim sodnijam, v obsegu, oznamenjenem tu spodaj, okrajni sodniji za notranje mesto I. na Dunaju.
Tisti oddelki c. k. okrajne sodnije za notranje mes(o I. na Dunaju, kateri so poklicani v izvrševanje Ü okrajni sodniji kot izvršilni sodniji dohajajočih sodnih opravil, sestavljajo podružnico okrajne sod-n‘Jei ki ima stojališče v pravosodni palači ter se naziva: „G. k. izvršilna sodnija na Dunaju“.
§• 2.
Izvršilni sodniji na Dunaju se s pridržkom določila §. 3. prenaša:
1.	izvrševanje vseh sodnih opravil izvršilnega
postopanja in izvršila v zavarovanje, ki so po predpisu §.	18. izvršilnega reda odkazana kateri
v okraju I. do IX. postavljeni okrajni sodniji kot izvršilni sodniji;
2.	izvrševanje vseh sodnih opravil izvršilnega postopanja in izvršila v zavarovanje, ki so po predpisu §. 18.* št. 3 in 4 izvršilnega reda odkazana kateri v okraju X. do XIX. postavljeni okrajni sodniji kot izvršilni sodniji.
Pri izvršbah (izvršilnih dejanjih) na nepremično imovino, na zakonito za nepremične izrečene stvari, na mline na ladjah ali na stavbine, zgrajene na ladjah, nadalje pri izvršbah (izvršilnih dejanjih) na’knjižno vpisane pravice do nepremičnih stvari mora, ne kraté določila §.19. v izvršilnem redu, postopati v okrajih X. do XIX. kot izvršilna sodnija tista okrajna sodnija, pri kateri je vložek o nepremičnini ali v katere okolišu je stvar, na katero se sega z izvršbo (§. 18., št. 1 in 2Î izvršilnega reda).
§• 3.
Pri tistih prisilnih izpraznitvah in izročbah nepremičnih ali po zakonu za nepremične izrečenih stvari, mlinov na ladjah ali na ladjah zgrajenih stavbin, katere je opraviti na podstavi sodnih ali ne-sodnih odpovedi, sodnih nalogov za izpraznitev in prevzetbo ali na podstavi sodnih razsodil v zakupnem ali najemnem postopanju v ozemlju mesta dunajskega, ne sme kot izvršilna sodnija postopati izvršilna sodnija na Dunaju, ampak tista okrajna sodnija, v katere okolišu je opraviti izvršilno dejanje.
(Slowenisch.)
180
§. 4.
Izvršilna sodnija na Dunaju mora pisati rubežni vpisnik (§. 254. izvršilnega reda) za vse ozemlje dunajsko.
g. 5.
Vse za izvršilno sodnijo dohajajoče vloge je oddati v njenem vložnem oddelku v pravosodni palači.
Opravljanja izvršbe se tikajoče vloge, ki se napote na kako okrajno sodnijo na Dunaju v pravnih stvareh, v katerih ona nima po zgoranjih določilih oblasti, izvrševati izvršilni sodniji odkazana opravila, je poslati v rešitev naravnost izvršilni sodniji.
II. Prenos opravil izvršilnih sodnij v Pragi in Trstu.
postopati za svoj okoliš kot izvršilna sodnija po meri pristojnostnih predpisov g. 18. izvršilnega reda.
IY. Opravljanje izvršbe v stvareh okrajnih sodnij za trgovinske in pomorske stvari.
§• 9.
Okrajnim sodnijam za trgovinske in pomorske stvari ne pristoji udeležba pri'opravi izvršbe. Kadar je opraviti izvršbo v istem kraju, tedaj pristoji ta oprava tudi v pravnih stvareh, ki so tekle pri okrajni sodniji za trgovinske in pomorske stvari kot razsojajoči sodniji, tisti sodniji, ki je sicer poklicana, postopati za ta kraj in za posamezno stvar kot izvršilna sodnija.
V. Začetek veljavnosti in prehodna določila.
g. 6.
Za ozemlje kraljevega glavnega mesta Prage se, ne kratč določila §. 19. v izvršilnem redu, izvrševanje sodnih opravil, odkazanih po izvršilnem redu izvršilnim sodnijam, prenaša c. k. okrajni sodniji za Staro mesto in Josefov v Pragi, za mestno in obmestno ozemlje tržaško pa c. k. okrajni sodniji v civilnih stvareh v Trstu.
G. k. okrajna sodnija Starega mesta in Jose-fova v Pragi mora pisati rubežni vpisnik za vse ozemlje praško, c. k. okrajna sodnija v civilnih stvareh v Trstu pa za mestno in obmestno ozemlje tržaško.
§• 7.
Določilo §. 3. velja tudi za tiste prisilne izpraznitve in izročbe nepremičnih ali po zakonu za nepremične izrečenih stvari, mlinov na ladjah ali na ladjah zgrajenih stavbin, ki jih je opraviti v ozemlju mesta praškega.
Določilo §. 5. velja tudi za vloge, ki dojdejo kaki od opravljanja izvršbe izločeni okrajni sodniji v Pragi in Trstu.
III. Opravljanje izvršbe v drugih krajih z več okrajnimi sodnijami.
§. 8.
Kadar sta na sedežu zborne sodnije dve okrajni sodniji, od katerih obsega okoliš prve mestno ozemlje, okoliš druge pa se razteza na ozemlje zunaj mesta, tedaj mora vsaka teh okrajnih sodnij
§• 10.
Ta ukaz stopi v veljavnost s 1. dnevom januarja 1898. 1.
§• H-
Tega dne morajo sodnije, katere so po določilih izvršilnega reda in tega ukaza izključene od postopanja kot izvršilne sodnije, izročiti sodnijam, ki so poklicane v bodoče v postopanje kot izvršilne sodnije :
1.	spise o izvršilnih in zavarovalnih sekvestra-cijah, ki so bile dovoljene pred 1. dnevom januarja 1898. 1. in se tega dne še niso razveljavile (člen XXXIII., odstavek 3. vpeljavnega zakona k izvršilnemu redu);
2.	spise o izvršilnih dražbah nepremičnin, ki so bile dovoljene pred 1. dnevom januarja 1898.1., ako se tega dne še niso zaukazali obroki za opravo dražbe (člen XXXIII., odstavek 1. in 3. vpeljavnega zakona k izvršilnemu redu).
§• 12.
Spise o tistih izvršilnih dražbah nepremičnin, glede katerih se dne 1. januarja 1898.1. že pravnomočno določeni dražbeni roki ne opravijo, ker iz-vršbenik odstopi od dražbenega postopanja ali je začasno opusti, je prenesti sodniji, ki je po določilih izvršilnega reda in tega ukaza poklicana v postopanje kot izvršilna sodnija, precej ko se obnovi dražbeno postopanje po pričetku veljavnosti izvršilnega reda (člen XXXIII., odstavek 2. in 3. vpeljavnega zakona k izvršilnemu redu).
Kadar se po začetku veljavnosti izvršilnega e a predlaga obnova izvršilnega postopanja narav-Host pri tisti sodniji, ki je | ° določilih izvršilnega re a in tega ukaza poklicana v postopanje kot iz-vršilna sodnija, tedaj si mora ta priskrbeti spise iz-vrsdne stvari uradoma.
§• 13.
Določila §. 12. veljajo tudi glede spisov o že pred 1. dnevom januarja 1898. 1. uvedeni izvršbi na premične stvari, pravice in terjavščine, katera še ni dospela dalje, kakor do pravnomočne ustanovitve 'zvršdne zastavne pravice v korist zahtevajočega npnika (člen XXXIV., odstavek 2. vpeljavnega zakona k izvršilnemu redu).
Te spise je prav tako ob prvem uradnem dejanju, ki se v dotični pravni stvari opravi po začetku veljavnosti izvršilnega reda, prenesti sodniji, ki je Poklicana v postopanje kot izvršilna sodnija, ali pa s* jih mora ta priskrbeti uradoma.
§. H.
Da se pripravi prenos v g. 11. oznamenjenih spisov sodniji, ki je poklicana v postopanje kot iz-'isilna sodnija, je pri vseh zbornih sodnijah prve popinje in pa pri vseh okrajnih sodnijah na Dunaju m v Pragi pregledati kazala in registraturne spise, 'b to gledč tekočih sekvestracij za čas zadnjih petih et in gledé dražeb nepremičnin, oznamenjenih v §• H., št. 2, za čas zadnjih dveh let. O izvršilnih stvareh, ki jih je prenesti, je napraviti spisek. Spiski smejo obsegati samo ime in registraturno ozna-
menilo.
S temi spiski je poslati spise 1. dne januarja 1. pristojni izvršilni sodniji.
§• 15.
Hranilne mase (sklade), ki spadajo k izvršilnim ad zavarovalnim sekvestracijam (§. 11., št. 1), je Ponesti izvršilni sodniji hkratu, ko se ji pošljejo spisi. Hranilnih mas pak ni prenašati iz hranilnih Slavnijj knjig zborne sodnije v hranilne glavne knJ>ge okrajne sodnije na sedežu zborne sodnije; pri izročenih masah je postaviti na videž, kateri okrajni sodniji se je izročila masa.
§. 16.
Izvršilne sodnije morajo izvršilne stvari, ki se lm prenesö po §§. 11. do 13., vpisati v vpisnik E
in pristaviti novo spisovno znamenje k staremu regi-straturnemu oznamenilu v obliki drobca, n. p. lil 15/97
E 2/98
Opravilna številka pak se sestavi na podstavi novega spisovnega znamenja.
§. 17.
Da so se poslali spisi izvršilni sodniji, to je dati na znanje strankam z imenovanjem sodnije, kateri so se izročili spisi, in z navedbo tistih določil izvršilnega reda, na katere se opira stvarna pristojnost nove sodnije.
§. 18.
Vsa za izvršitev tega ukaza potrebna pripravljalna dela je pričeti nemudoma.
Gleispach s. r.
15S.
Ukaz ministrstva za bogočastje in nauk v porazumu z ministrstvom za notranje stvari z dne 26. junija 1897. 1.
o uvedbi teoretične državne preskušnje pri tečaju za zavarovalno tehniko na c. k. tehniški véliki šoli na Dunaju.
O opravljanju teoretične državne preskušnje pri tečaju za zavarovalno tehniko na c. k. tehniški véliki šoli na Dunaju se izdajejo nastopna določila :
§. 1.
V preskus teoretične izomike, pridobljene v tem tečaju za zavarovalno tehniko, se opravlja državna preskušnja.
§• 2.
Predmeti te državne preskušnje so:
Matematika (I. in II. tečaj), zavarovalna matematika (I. in II. tečaj), račun verojetnosti, matematična statistika, narodno gospodarstvo in finančno znanstvo, trgovinsko, menično in zasebno morsko pravo, zasebno in javno zavarovalno pravo, knjigovodstvo v zavarovalnih stvareh.
§. 3.
Znanje več teh predmetov je izkazati s posameznimi preskušnjami, katere je opraviti pred državno preskušnjo, in to iz
matematike (I. in II. tečaj),
računa verojetnosti,
narodnega gospodarstva in finančnega znanstva,
Irgovinskega, meničnega in zasebnega morskega prava.
§• *•
Pri državni preskušnji poslujejo kot izpraše-vavci v tečaju za zavarovalno tehniko delujoči profesorji in docenti, ki uče v §. 1 imenovane predmete.
Vodstvo preskušnje pristoji kot predsedniku preskuševalne komisije dekanu splošnega oddelka, če bi bil on zadržan, prodekanu.
§• 5
Obroke za opravo preskušenj določa predsednik komisije po meri zglasitev.
§. 6.
Da bo pripuščen k državni preskušnji, mora prositi kandidat pismeno pri predsedniku komisije ter donesti v to te-le priloge :
1.	izkaz, da se študije na visoki šoli niso združevale z dolžnostjo vojaške prezentne službe;
2.	matičnico (list o imatrikulaciji);
3.	zrelostno spričevalo ali listino, ki je nadomešča;
4.	knjigo zglasilnico, iz katere se mora raz-videti, da je prebil kandidat vsaj štiri semestre na c. k. tehniški visoki šoli na Dunaju ter poslušal vse za državne preskušnje predpisane predmete v številu ur, predpisanem v učnem črtežu;
5.	napredovalna spričevala o obveznih, v §. 3. predpisanih, z uspehom opravljenih posameznih preskušnjah.
Vse te listine je predložiti v izvirniku in one ostanejo, dokler traja dejanje preskušnje, pri pre-skuševalni komisiji.
§• 7-
Preskušnja je iz dveh delov; pismenega in ustnega.
Pri pismeni preskušnji mora kandidat pod nadzorom kakega preskuševalnega komisarja v dveh polovičnih dneh obdelati po eno veče prašanje iz
stroke zavarovalne matematike in iz matematične statistike, ki sta primerni, izkazati njegovo izvedenost v izvajanju in rabi formul in tabel.
Komisija odloči o tem, se-li sme na podstavi doseženega uspeha pripustiti kandidat k ustni preskušnji ali se-li mora v poznejšem obroku, ki mu ga je določiti, vnovič podvreči pismeni preskušnji.
Ustno preskušnjo, ki mora obsegati zavarovalno matematiko, matematično statistiko, zasebno in javno zavarovalno pravo in knjigovodstvo v zavarovalnih stvareh, je opraviti pred zbrano komisijo.
Na posamezna spričevala, ki jih je dobil kandidat iz teh strok in predložil komisiji, se je smeti pri vsaj dobrem uspehu ozirati v toliko, da se sme vsled njih skrajšati trajanje preskušnje.
§• 8-
O posledku državne preskušnje, prebite z dobrim uspehom, se izda kandidatu spričevalo, ki mora mimo kandidatove rodovnice in povedbe o njegovih študijah obsegati kakor note, ki jih je dobil pri obveznih pripravljalnih preskušnjah, tako tudi ocenila, ki jih je dobil pri pismeni in ustni državni preskušnji, in pa končno ocenilo, ki je ustanovi komisija.
Gledé teh ocenil in njih ustanovitve veljajo skupna določila za državne preskušnje na tehniških včlikih šolah.
8- 9.
Kar se tiče pravil za reprobacijo, je prav tako uporabljati zmisloma skupna določila za državne preskušnje na tehniških včlikih šolah.
S- 10.	,
Vsaki kandidat mora, preden opravi preskušnjo, in to kadar poda prošnjo za pripustitev k preskušnji, plačati odredbino v znesku 20 goldinarjev.
g. H.
V vseh stvareh, ki niso posebej omenjene v tem redu za državno preskušnjo, je uporabljati zmisloma skupna določila za državne preskušnje na tehniških včlikih šolah.
Gautsch s. r.	Badeni s. r.