* *
Najprej
Ljubiti svojega bližnjega
»Ljubi svojega bližnjega« je m^^^^h^ bistveni pogoj za civilizirano življenje fc~^ —yj Je izjavil oni dan Forum za levico. Da te treni! Še malo pa se bo Forum za levico preselil na škofijski ordinariat in od tam pozorno motril menedžerje, politike, sodnike, zdravnike, univerzitetne učitelje in podobne kaste, kako si preprosto delijo milijonske prejemke, medtem koje tistih borih petjurčkov brutof!) na zaposlenega tako vrtoglavo zamotanih, da so zmedli delodajalce, delojemalce, socialnega ministra in celo ministrskega predsednika.
Iz ljubezni do bližnjega uvajajo strpni in demokratični Slovenci novo folkloro: obmetavanje s paradižniki in jajci bodo, vse tako kaže, zamenjali za obmetavanje z derivati pora, špinače in drugih zelenih substanc. Preizkus sta sredi slovenske prestolnice uspešno prestala naš finančni minister in predsednik Svetovne banke.
V nekdanjem Egiptu so gradili iz ljubezni do bližnjega (faraona) kamnite piramide, pri nas gradimo i/ ljubezni do bližnjih (mogotcev) finančne piramide; medtem ko so egipčanske piramide že preiskane, teče preiskava 0 ljubljanskem Rogu, Orionu, SIB banki... z ustaljeno zavzetostjo; razsodba pa je napovedana za ob sv. Nikoli.
Od 29. marca Stražijo i/, ljubezni do bližnjega naše slovensko nebo italijanski fantomi. Pa naj se zaletavajo v nas klopi, teroristi, nore krave ali MRSA; ne bo jim uspelo!
Širokosrčna ljubezen do bližnjega je obšla tudi šolskega ministra Gabra; razbremenil bo devetlctkarje za težo atlasa.
Iz ljubezni do bližnjega je parlament sprejel »nesmiselni zakon«, referendum, ki edini lahko razveljavi »nesmiselni zakon«, pa so tenkočutni demokrati razglašali za nesmiselnega. Ljudska volja pa je dala referendumu prav! Kam zdaj z ljubeznijo do odgovornosti.'
Otroški parlament pa je oni dan iz ljubezni do bližnjega predlagal v šoli   strožje kazni.
Občinski svetniki so iz ljubezni do bližnjega rešili nadaljnjih tegob direktorico Doma starejših v Logatcu.
Tudi občinski proračun je naravnan na ljubezen do bližnjega, saj namenja kljub slutečim razpokam v koaliciji - vsakomur nekaj, čeprav nikomur dovolj.
Samo brez panike. S 1. majem jo mahnemo v Evropo, kjer nas čaka ljubezen do bližnjega dveh hitrosti, kar bo za Slovence prava uteha, saj živimo v deželi neštetih hitrosti. Jim bomo že pokazali tistim    v Evropi.
Urednik
Dober dan - gospod župan!
iz županove pisarne
Soglasje k spremembam dolgoročnega plana občine.
V pripravi je odlok o spremembah dolgoročnega plana občine Logatec, ki ga bo občinski svet obravnaval na aprilski seji. Odprte bodo možnosti za vse tiste, ki so si želeli sprememb
zlasti zaradi novogradenj. Glavne spremembe se nanašajo na možnosti za pozidavo Grapovčnika in Dole, širitve Obrtno industrijske cone za železnico, na možnost lokacije za kamionska parkirišča za železnico desno od priključka na avtocesto, dalje za gradnjo čistilne naprave, za širitev smetišča... Spremembe plana sledijo tudi željam Rovtarjcv, Petkovčanov in Vrhovcev za pridobitev stavbnih zemljišč, namenjenih kmetijskim gospodarstvom.
Preučevanje sistemskih rešitev za čistilno napravo.
Med občinsko upravo, Komunalnim podjetjem in Fakulteto za gradbeništvo tečejo intenzivna preučevanja najprimernejšega sistema za postavitev nove čistilne naprave (ČN) v Logatcu. Mnenja so različna; snovalci nameravajo prisluhniti tudi strokovnim stališčem iz Maribora. Vsekakor bodo morala projektna stališča upoštevati: najcenejšo možnost, gradnjo v okolju sedanje ČN, brez emisije hrupa in smradu. Sistemska rešitev naj bi bila sprejeta še v aprilu, do jeseni naj bi se pripravila projektna dokumentacija z gradbenim dovoljenjem in investcijskim programom. Prav gradbeno dovoljenje in investicijski program sta nujno potrebna ob priglasitvi naložbe za sofinaciranjc iz evropskih povezovalnih skladov.
Izbran najugodnejši ponudnik za gradnjo vodovoda v Rovtah.
Po izvedenem razpisu za oddajo del za prenovo vodovoda v Rovtah je bilo kot najboljši ponudnik izbrano logaško Komunalno podjetje, ki bo delo izvedlo z domačimi podizvajalci. Podpisana pogodba veleva, da bodo dela končana v septembru. Investicija, vredna 40 milijonov, bo sofinacirana tudi iz. programa SAPARD.
In še o nadaljnji plinifikaciji.
S koncesionarjem Adria-plin tečejo tehnični pogovori, kako bi ob rekonstrukciji pločnika na Kalcc, ob gradnji kanalizacije po Režiški in proti Podstrmici sočasno speljali tudi plinovodno omrežje. Seveda, pri tej odločitvi se pričakuje tudi sodelovanje občanov z njihovo namero, da se priključijo
na plinovod. Predvideva pa se, da bi na Kalce vsekakor zgradili plinovod; načrtovano novo naselje pa bi se naj obvezno priključilo na plin.
Čim prej do vode iz vrtin v Cuntovi grapi.
Vodo iz. vrtin v Cuntovi grapi želi občina čim prej vključiti v vodovodni sistem. Sklenjen dogovor med občino in podjetjem Elcktro Ljubljana za sofinaciranje gradnje visokonapetostnega voda in transformatorske postaje zagotavlja vse možnosti, da bodo investicijska dela stekla kar najhitreje, da bi tako tudi kar se da najmanj ovirali promet v Podstrmico.
Najprej
....................m iim...............in... .............t.......m     SIiiiiiiiS ^ BB
Vse nared za prenovo šole Tabor.
Končno je Ministrstvo za finance izdalo soglasje k rekonstrukciji osnovne šole Tabor. Na tej podlagi je pripravljen razpis za oddajo del. Do srede maja naj bi bila podpisana pogodba z izbranim izvajalcem; začetek del se predvideva 10. junija (ko bi se naj izjemoma prej končal pouk na tej šoli). Koordinacija del bo dovolj naporna, saj prenova z dograditvijo štirih učilnic in kabinetov naj bi bila končana prve dni septembra.
Martin Koren
etniških klopi
Izza svetniških klopi
Proračun
je pod streho.
Občinski svet je 23. marca 2004 sprejel proračun občine za leto 2004. Šlo je sicer težko, izšlo pa se je. Čeprav se je zakonodaja na področju sprejemanja proračuna spremenila ravno zato, da bi bil postopek sprejemanja bolj enostaven, da bi lahko bili udeleženi tudi občani, se to ne odraža v našem občinskem svetu. Še dobro, da je bilo pripravljeno samo sedem amandmajev, drugače bi se »zgodila« seja ne samo v dveh, ampak v več delih. Zanimivo, da je bil sprejet 1. amandma, s katerim je opozicija predlagala dodatna sredstva za nakup Zadružnega doma Trate (za ta dodatna sredstva sicer ni bilo zaprosila!) na račun znižanja plač občinske uprave. K sprejetju tega amandmaja je pripomoglo tudi glasovanje same koalicije; skupina neodvisnih seje preprosto vzdržala glasovanja in tako omogočila opoziciji, da bi zmanjšala plače občinarjem (ki jih je sicer glede na število prebivalcev premalo, pa tudi plače so določene z. zakonom). Županje moral potem predlagati uskladitveni amandma, ki je »popravil« odklon od zakona. Očitno stare ljudske modrosti držijo dogovorom politikov ni moč verjeti, saj gre za dogovarjanje s figo v žepu.
Na vrsti so investicije.
Vendar pa: konce dober, vse dobro. Letošnji proračun (1.890.073.000.- milijarda osemsto devetdeset milijonov tolarjev) je od lanskega večji za dobrih 11 %. Investicije se bodo lahko pričele, dodeljevati se bodo pričela sredstva športnim in kulturnim društvom ter vsem, ki dobivajo sredstva iz proračuna. Prednost pri investicijah bodo imele: ureditev dostopne ceste v Zapolju (levo), poravnava zapadlih obveznosti za večnamensko dvorano, obnova kanalizacije in vodovoda na Čevici, gradnja kanalizacije (II.faza) v Gorenji vasi, obnova vodovoda v Rovtah,
obnova in gradnja pločnika na Kalce, rekonstrukcija OŠ Tabor, ureditev ceste do smetišča... - Izvedba investicij in poravnava zakonskih obveznosti bosta v veliki meri možni tudi zaradi sklepa, ki omogoča dovoz smeti na naše odlagališče odpadkov Ostri vrh tudi občinama Bohinj in Vrhnika. Upajmo, da se ne bomo navadili-razvadili živeti na veliki nogi, saj takih finančnih injekcij v nedogled ne moremo pričakovati; odlagališče odpadkov ima namreč omejene zmogljivosti.
Občinska stanovanja - naprodaj.
Seja se je nadaljevala 30.marca; tedaj so svetniki sprejeli letno poročilo in načrt poslovanja Komunalnega podjetja Logatec. Sprejetih je bilo tudi nekaj predlogov za menjavo oziroma prodajo nepremičnin in ukinitev javnega dobrega. -Sprejetje bil tudi sklep o odprodaji najemnih stanovanj v lasti občine Logatec. O tem sklepu in možnosti nakupa bo občina obvestila najemnike stanovanj (teh je 51); vsem občina priznava prednostno pravico pri odkupu. Torej, če kot najemnik občinskega stanovanja želite postati lastnik strehe nad glavo, je priložnost tu.
Alenka GorzM Jereb s-X
Vabilo k vpisu otrok v vrtec
Vzgojno varstveni zavod Kurirček obvešča starše predšolskih otrok, ki želijo vpisati otroke v vrtec v šolskem letu 2004/05, da oddajo prošnjo za sprejem otroka do 15. maja 2004. Vse vloge, prispele do tega datuma, bo obravnavala komisija za sprejem otrok v vrtec.
Vloge za sprejem v vrtec bomo sprejemali tudi po navedenem datumu, vendar bodo te upoštevane le, če bo na \^ voljo še kakšno prosto mesto._
Izz
iških klopi
Za razrešitev direktorice
Doma starejših
Župan Janez Nagode je 11. marca sklical izredno sejo občinskega sveta zaradi sprejema predhodnega mnenja k razrešitvi direktorice Doma starejših Evgenije Pupis pred potekom mandatnega obdobja, za katerega je bila imenovana. V skladu z zakonom razrešuje direktorico svet zavoda ob soglasju pristojnega ministra in po predhodnem mnenju organa lokalne skupnosti.
Na seji je Alenka Gorza Jereb, direktorica občinske uprave, poročala o razlogih za razrešitev, pri čemer jc bilo svetnikom na razpolago tudi obširno gradivo, ki gaje pripravil svet Doma starejših. Iz poročila in gradiva izhaja, da direktorica ni ravnala po veljavnih predpisih in splošnih aktih, ni izvedla sklepov sveta zavoda in je malomarno opravljala svoje dolžnosti. Svoje mnenje je predstavila tudi komisija za manadatna vprašanja, volitve in imenovanja, kije občinskemu svetu predlagala sklep o izdaji pozitivnega mnenja k razrešitvi direktorice. V kratki in nekoliko polemični razpravi je občinski svet s tajnim glasovanjem sprejel mnenje k predčasni razrešitvi direktorice Evgenije Pupis. Dokončno odločitev k razrešitvi pa je sprejel resorni minister.
Z imenovanjem Postojnčanke Alenke Curk, dipl. pedagoginje in sociologinje - do leta 1999 zaposlene v postojnski knjžnici, kasneje pa na Uradu za droge - za vršilko dolžnosti direktorice je želelo ministrstvo čim prej preusmeriti poslovanje doma na bolje.
Na isti seji so svetniki s tajnim glasovanjem izvolili Stanislava Brenčiča in dr. Zorana Vodopivca v svet Zdravstvenega doma, v svet Osnovne šole Rovte pa Kristana Corna, Marka Logarja in Ivanko Merlak.
Albin Čuk
Svetniki sprašujejo - župan odgovarja
Z 10. seje občinskega sveta 23. marca
Metka Rupnik, LDS, je postavila vprašanja, ki so se nanašala predvsem na delovanje večnamenske športne dvorane: ustreznost napisa pred dvorano, plačevanje najemnin, vandalizem, izgradnja novega športnega igrišča; dalje je opozorila na prepolne šolske prostore - zaradi predvidene stanovanjske gradnje »Ob potoku« bo treba razmisliti o prerazporeditvi šoloobveznih otrok. Predlagala paje tudi, da bi naj občina ponovno pridobila policijsko postajo, zaradi preslabega policijskega nadzora je samo na novi športni dvorani že za kak milijon tolarjev škode.
Janez Smole, LDS, je opozoril, da se v Blekovi vasi zbirajo podpisi za referendum o vprašanju, ali so prostori vojašnice v Blekovskih gmajnah primerni za ustanovitev centra za odvisnike ali ne bi kazalo najti kako drugo namembnost za navedene prostore.
Damjan Menart, NLM, paje vprašal, kako jc z garancijo podov v večnamenski športni dvorani.
Župan Jane/. Nagode jc z. odgovorom zaobjel vprašanja, zlasti je optimistično predstavil izgradnjo športnega dvorišča, medtem ko bi o napisu za večnamensko športno dvorano bodo razpravljali na eni izmed prihodnjih sej. - Teže pa bo s ponovno vzpostavitvijo policijske postaje, saj je zato potrebno soglasje na višjih, državnih nivojih. - Vsa vprašanja so v določenem času rešljiva, snuje se celo mesto regijskega redarja, pripravlja pa se tudi nakup zemljišča vojašnic v Blekovskih gmajnah. -Pod v večnamenski športni dvorani je v garanciji in bo v kratkem zamenjan.
A.Čuk
i
Razgibano tudi med logaškimi invalidi
r
c
c/)< O
Občnega zbora v Osnovni šoli Osem talcev so se 20. marca poleg 90 invalidov (od skupaj 320 invalidov in podpornih članov) udeležili tudi logaški župan Janez Nagode, predstavnica ZDIS Jožica Žibert, direktorica Centra za socialno delo Lidija Obreza ter gostje z Vrhnike, iz Cerknice, Ilirske Bistrice in Žirov.
Poročila so spomnila na lansko 20-letnico društva, ravno v evropskem letu invalidov, na priložnostne slovesnosti, pohode, počitnikovanja, silvestrovanje in tekmovanja, zlasti na državno prvenstvo v namiznem tenisu za invalide. Uspešne so bile pevke na pevski reviji na Ptuju in izdelovalke ročnih del na razstavi na Vrhniki. Društvo je bilo pozorno tudi do članov-okroglih jubilantov: 50, 60, 70 in 80 let. Ob dnevu žena pa so obiskali s čestitko prek 70 invalidk, starejših od 75 let.
Posebna pozornost je na občnem zboru veljala najstarejši invalidki, 87-lctni Pepci Leskovec. V nadaljevanju so občni zbor pozdravili še logaški župan, predstavnica ZDIS in drugi gostje. Direktorica CSD pa jc seznanila navzoče z delovanjem vseh treh domov za starejše v Logatcu.
Novi predsedniški mandat je občni zbor zaupal
■i
Ob pedsedujoči mizi
Foto: F. Brus
dosedanaji predsednici Kristini Meze; izvolili pa so še odbore in komisije, ki naj zagotovijo uspešno delovanje društva.
France Brus
Med seboj
Pod črto prvega polletja
Pogovor Dušanom Černigojem, podžupanom občine Logatec
Gospod podžupan, v lanskih oktobrskih Logaških - smo Vam izrekli čestitko ob izvolitvi za podžupana. Tedaj ste napovedali, da vam bodo zaupane pristojnosti na področju mladinskih dejavnosti, gospodarjenja s stavbnimi zemljišči in gospodarjenja s premoženjem občine nasploh ter povezovanja s podpornim okoljem - z državnimi, civilnimi institucijami in asociacijami - in medobčinskega sodelovanja, predvsem s sosednjimi občinami. - Kaj lahko poveste o povezovanju s sosednjimi občinami in s podpornim razvojnim okoljem?
Menim, da občina Logatec v zadnjem času več in bolje sodeluje s sosednjimi občinami kot v preteklosti. Z županom aktivno sodelujeva v svetu Notranjsko-kraškc regije v ustanavljanju, kjer se že dogovarjamo o prvih skupnih projektih. V okviru projekta »čista Ljubljanica« nameravamo skupaj s sosedami že letos kandidirati za pridobitev sredstev iz. kohezijskega sklada za izgradnjo čistilnih naprav in kanalizacijskega omrežja. Na področju sodelovanja z državo bi izpostavil prizadevanja za pridobitev bivše vojašnice v Blekovskih gmajnah, in vesel sem, da smo z. Ministrstvom za obrambo končno začeli razgovore o odkupu. V kompleksu vojašnice bi lahko uredili prepotrebne športno rekreacijske površine, prostore za mladino, društva, klube in še marsikaj.
Kako se sučejo stvari glede vključevanja v razvojne regije v luči želja po oblikovanju Notranjsko-kraške regije? Je to prizadevanje smiselno ali je morda, dolgoročno gledano, celo korak vstran od nekako samotežnega vključevanja v osrednjo slovensko razvojno regijo?
Osnova za ustanovitev razvojne regije so skupne razvojne ambicije in kritična masa resursov, s katerimi razpolagajo občine na določenem območju. Zakon o skladnem regionalnem razvoju, ki je še v parlamentarni proceduri, predvideva, da občine svoje skupne razvojne ambicije definirajo v regionalnih razvojnih programih, s katerimi kandidirajo na razvojne
vzpodbude znotraj evropske skupnosti po načelu solidarnosti od bolj razvitih k manj razvitim regijam. Razvitost se meri z indeksom razvojne ogroženosti, ki je za občino Logatec neprimerno ugodnejši, če pripada Notranjsko-kraški regiji, kot pa obljubljanski, kjer smo sedaj, saj je osrednjeslovenska regija nadpovprečno razvita in bo zato deležna le malo razvojnih vzpodbud.
Kaj udejanjate na področju gospodarjenja z občinskimi nepremičninami? So spremembe prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine do leta 2000 že potrjene in se morda na njihovi podlagi že snujejo izvedbeni akti?
Izdelali smo popis vseh občinskih nepremičnin in ugotovili, da ima občina v lasti tudi precej kmetijskih zemljišč in gozdov, ki jih za izvrševanje svoje osnovne funkcije ne potrebuje. Ta zemljišča bomo ponudili v prodajo. Občani kupujejo tudi stavbna zemljišča, predvsem manjše parcele ali dele parcel zaradi funkcionalne zaokrožitve svoje posesti. Načrtujemo tudi prodajo desetih parcel za gradnjo stanovanjskih hiš v Grčarcvcu, ki jih je treba še komunalno opremiti. Več pozornosti bo morala občina posvetiti lastniški in geodetski neurejenosti cest in poti v javni rabi. Občani že dolgo čakajo na sprejetje dolgoročnega plana, saj bi radi gradili. Kolikor mi je znano, naj bi plan res v
kratkem zagledal luč sveta. Že od nastopa podžupanske funkcije opozarjam, da bi bilo treba takoj pričeti z usklajevanjem odlokov o prostorskih ureditvenih pogojih (PUP), ki so osnova za izdajo gradbenih dovoljenj. Močno me skrbi, da zaradi neustreznih PUP tudi po sprejetju plana gradnja marsikje še ne bo možna.
Vprašanja mladih so na široko odprla. Kako to širino vidite Vi, kakšen obseg dela ste si zastavili tod?
Logaška mladina je ustvarjalna in aktivna; udejstvuje se v številnih društvih in klubih, kjer dosega lepe rezultate tudi na državni ravni. Na žalost, so klubi in društva pretežno zaprti vase, vsak se ukvarja s svojimi aktivnostmi, sodelovanja med njimi pa skoraj ni. Zaradi prevladujoče tekmovalne usmerjenosti klubov, kar je sicer nujno, velika večina mladih izgubi motivacijo. Tej večini je treba omogočiti, da razvije svoje potenciale, ki niso v tekmovalnih programih, da razvije sposobnosti za prijetno druženje, zdrave medsebojne odnose in prijateljstvo. Občina bi morala bolj prisluhniti spontanim dejavnostim mladih in jih pri tem podpreti. Najpomembneje se mi zdi, da vzpodbudim mlade, da se povežejo preko skupnih projektov na občinski ravni. K temu bo pripomogel ustanavljajoči se mladinski center. Prav zaradi tega smo v letošnjem proračunu namenili 5 milijonov za sofinanciranje mladinskih aktivnosti.
In kakšna je odzivnost mladih na Vaše predloge, načrte?
Večina mladih si želi več medsebojnega sodelovanja in skupnih akcij; predvsem pa si mladi želijo prostorov, kjer bi se lahko ustvarjalno družili, ne glede na članstvo ali nečlanstvo v posameznih klubih in društvih.
Gospod podžupan, hvala za pogovor, in veliko uspeha pri nadaljnjem delu v naslednjem letu dni, kolikor jih je še pred Vami do izteka polovičnega mandata, za katerega ste bili izvoljeni.
Janez Gostiša
g
rt
a. rt
<L> U.
>(/) rt 6ij O
Med seboj
ta
rt
Šola ne sme učencev usmerjati zgolj k
nabiranju točk
Na srečanju z ministrom Slavkom Gabrom veliko pripomb in premalo pojasnil, ki naj bi pomogle iz težav
Minister dr. Slavko Gaber je 9. marca povabil po tri predstavnike Sveta staršev in ravnatelje šol »Toma Brejca« Kamnik, Kolezija, Sostro, »Janka Kersnika« Brdo Lukovica, Škofljica ter šole »8 talcev« iz Logatca.
Ministru ter njegovim sodelavcem iz ministrstva in Zavoda za šolstvo smo povedali, da ne želimo »rušiti« prenove šolstva, da je bila organizacija informiranja o devetletki na šolah dobra, da so urniki v redu, vendar je bilo treba opozoriti na nekatere slabe strani zadnjega triletja devetletke: nezvezen preskok iz 5. v 7. razred, preveč izbirnih predmetov, ki ne pokrivajo resničnih interesov naših otrok, številčnost oddelkov, luknje proste ure v urnikih, oteženo obiskovanje interesnih dejavnosti, kot je glasbena šola, šport, dramska skupina, pevski zbor... številčno oziroma opisno ocenjevanje predmetov, odvisnih od nadarjenosti (športna in glasbena vzgoja...), pretežke torbe, nivojski pouk, ki spodbuja preveč tekmovalnosti med učenci - rezultati o nadaljnjem uspehu šolanja na srednjih šolah pa še niso znani - vprašanje dodatnega in dopolnilnega pouka, številnih domačih nalog in preverjanj znanja.
Minister Gaber je ob naših pripombah in pobudah navedel nekatere možnosti za rešitev težav: za sprostitev zadnjega triletja devetletke bi bilo treba razmišljati o združevanju posameznih predmetov ali o tem, da bi ne bilo vseh predmetov v vsakem šolskem letu; morebitna uvedba prehodnega obdobja, v katerem bi posamezna šola zaprosila za ukinitev enega izbirnega predmeta; za nivojski pouk bi bilo morda treba nadgrajevati izobraževanje učiteljev, ki bi si pridobili širši profil znanja za poučevanje na nižji ravni z verjetno bolj problematičnimi učenci kot tudi na višji ravni z vedoželjnimi ter pri tem paziti,
kako se otroci razvrščajo po nivojih; organizacija urnikov, proste ure in podaljšani čas v šoli so nekaterim otrokom v prid, saj so tudi starši dalj časa v službi... Tem učencem bi ministrstvo pomagalo tudi z dodatnim obrokom kosila; glede težkih torb se minister pogovarja z založniki, da bi skupaj pripravili merila, ki bi določala težo papirja, likovno oblikovanje in podobno..., pri čemer pa je minister zatrjeval, da bodo na voljo sredstva, s katerimi bodo šole nakupile atlase, ki bodo ostajali v šolah, da ne bodo obremenjevali torb; kar se tiče pisnega ali številčnega ocenjevanja pa se bo treba posvetovati s stroko, saj nekaterim učencem prijajo lepe ocene iz športa, tehnike, likovne... in dvigujejo povprečje učnega uspeha... nekaterim pa pač ne. Za učence, ki obiskujejo glasbeno šolo, športne dejavnosti bi se našla rešitev v podeljevanju statusov športnika, glasbenika... če gre za vrhunsko
Torbe bodo menda le razbremenili.
nadarjenost, sicer je možno, da bi se pač otrok tem dejavnostim odpovedal, če je preobremenjen. Vsekakor pa minister vztraja, da se interesne dejavnosti otrok nikakor ne vključijo med izbirne vsebine.
O teh izhodiščih smo se starši logaške šole pogovarjali na svetu staršev 11. marca. Odločili smo se, da ministra poprosimo za realizacijo njegovih predlaganih rešitev.
Vsi pa se strinjamo s tem, daje devetlctka posegla v sfero družine. In zakaj nc bi pri tem imeli nekaj besede tudi starši, ki bi sooblikovali vsebino preživljanja tega časa? Saj starši želimo, da bi naši otroci radi hodili v šolo, obiskovali izbirne predmete, ki jih resnično zanimajo, jih motivirajo in veselijo. Šola pač nc more biti le ustanova za nabiranje točk, ki lahko usodno odločajo 0 nadaljnjem življenju otroka.
Nevenka Malavašič, predsednica svela staršev OŠ »8 talcev« Logatec
ogaške. glasilo občine Logatec; izdajatelj Občinski svet občine Logatec; odgovorni urednik Marcel Štefančič; blikovalec Goran Rupnik; tisk: Grafika Gracer, d.o.o., Celje; izdano 3500 izvodov. Naslov uredništva: Logatec,
15, 1370 Logatec; telefon ob sredah in petkih od 10. do 12. ure (01) 7590-626 ali (01) 7590-600, mail: logaske@logatec.si
Tržaška
o
Med seboj
Sporočila in svarila gasilcev
Na srečo, na Logaškem v letu 2003 ni bilo večjih požarov. So pa bili gasilci pripravljeni sodelovati povsod v nesrečah, tudi zunaj Logatca. Tako so lani društva sodelovala pri gašenju največjega gozdnega požara na Brestanici na Krasu. Sodelovala pa so društva tudi na različnih vajah, občinskih in regionalnih tekmovanjih in na raznih srečanjih doma in drugod. Posebno pozornost so
namenjali izobraževanju svojega članstva, zlasti mladine in ženskih desetin.
Društva so posebej ponasna na posamenzne obletnice. Lani je Gasilsko društvo Dolnji Logatec praznovalo 125-letnico svojega obstoja, letos pa slavi 100-letni jubilej Gasilsko društvo iz Hotederšice, čez 2 leti pa bo 100. obletnico praznovalo  društvo na
Ko gasilci praznujejo.
Foto: J. Turk
Medvedjem Brdu.
Lahko rečemo, da so tudi vsi gasilski domovi zgledno urejeni. Pohvaliti pa velja še zlasti pripadnost gasilstvu in pripravljenosti za prostovoljno delo, denimo, pri gradnji prizidka gasilskemu domu v Logatcu. Gasilci Hotedršice pa zbirajo sredstva za nakup gasilskega vozila, obnovo garaže in stolpa ob svojem domu; podobne želje imajo ob svoji 100-letnici tudi gasilci Medvedjega Brda. Gasilci Doljnega Logatca pa načrtujejo letos zamenjavo avtocisterne. Ob zbiranju potrebnih sredstev pa večino le prispevata občina in občinska gasilska zveza, ki je sicer zaprosila občino za 22 milijonov tolarjev, dobila pa bo iz proračuna nekaj manj.
Vseh želja vsaj v krajšem obdobju ne bo mogoče uresničiti. Gasilci pa se sicer tudi nekako drugače znajdejo. Na Medvedjem Brdu so tako kupili rabljeno vozilo, celo gasilcem KL1 je podjetje kupilo staro, vendar uporabno vozilo.
Gasilci pričakujejo več sodelovanja in discipliniranosti občanov, saj so bili lanski travniški požari dovoljšnja opozorila vsem, kako se lahko požiganje trave sprevrže v katastrofo s težko predvidljivo škodo.
Albin Čuk
Mati - svečenica - včeraj, danes, jutri..P
Na odru, odetem v pomladne barve, so 25.marca nastopili pevci in pevke otroškega pevskega zbora sv. Nikolaja pod vodstvom zborovodkinje Mihaele Gostiša. Recitirali so po izboru Ljudmile Kune pesmi Toneta Pavčka, Ksaverja Meška, Anice Cernejevc, Saše Vegri, Simona .lenka... Jih prepletali z melodijami citer, violine, violončela, klarineta, klavirja, flavte in petjem.
V otroško interpretacijo glasbe in besed pa je bila vtkana vsebina prireditve: svečeništvo. Letošnje pastoralno leto je namreč namenjeno posvečenemu življenju, pa najsi bo to v redovništvu, kjer redovnice opravljajo poslanstvo duhovnih mater, ali pa v posvetnem življenju, kjer so stebri družine prav mame, kot je v zaključnem nagovoru poudaril župnik Janez Komparc.
Gostji prireditve sta bili Marija Korenč in Tanja Černc, mami dveh različnih generacij, pogledov in razmišljanj, ki sta polni dvorani občinstva iskreno pripovedovali o svojem poslanstvu, svečeništvu pa tudi o zanimivostih iz življenja pred poroko in po njej ter o svojih družinah in odgovarjali na radovedna vprašanja ter uganke nastopajočih otrok.
Celotno prireditev sta prijetno povezovali Kristina
Čelistko Jacinto spremlja Mihaela.       Foto: D. Malavašič
Nartnik in Tina Rupnik, ki sta praznično prireditev zaokrožili s čestitko in z lepimi željami za mame ter njihove družine.
NevMa
rt
c
rt
o u.
>(/: rt Wj O
Med seboj
Joj, kam bi (se) del?
Izbira med regijami ni preprosta, je pa skorajda neodložljiva
Zadnji mesec je čutiti že kar nekaj nervoze ob reševanju odprtih vprašanj regionalizacije. Znova se kaže, da nam je v Logatcu nekako nerodno, ko se je treba opredeliti, kdo da smo in kam sodimo. Bili bi Notranjci (pred leti smo imeli na tablah ob vpadnicah v občino napis »Dobrodošli na Notranjskem«, kije bil nemalo komu v spotiko) in bi se uvrstili med manj razvite regije. Po drugi strani gravitiramo k Ljubljani in bi tako sodili v osrednjeslovensko, najbolj razvito regijo, s katero smo povezani v Ljubljansko urbano regijo in njeno Regionalno razvojno agencijo. Zdaj se želimo povezati v Notranjsko-kraško regijo.
Zakaj ta »kriza identitete«? Razvojne regije imajo glede na razvitost območja različna izhodišča za pridobivanje razvojnih sredstev po načelu: manj razvitim je namenjenih več sredstev, razvitejšim manj. Pač, ni vseeno, če dobiš za enako potrebno investicijo manj kot čertrtino (najbolj razvite) ali pa skoraj tri četrtine sredstev (najmanj razvite regije) od drugod, sam pa si zagotavljaš preostali del. Izbira, gledano pragmatično, seveda, ni težka: brez oklevanja k Notranjcem. Ko pa bo Notranjska regija zaradi ugodnejšega financiranja prehitela osrednjeslovensko, pa k slednji!?
Že, že, a tako preprosto najbrž ni. Verjetno bi se Ljubljana v razvojnem smislu laže »odpovedala« Logatcu, kot bi se obmorske občine »odpovedale« celi kraški regiji, ker so nekateri projekti med njimi že dorečeni. Večini Kraševcev pa vendar zaradi razmeroma visoke razvitosti obmorcev zdaj bolj kaže povezati se s podobno (ne)razvitimi Notranjci, kot so sami. Ilirska Bitricaje zato verjetno v precej nezavidljivem položaju:
Trg cesarja Franca Jožefa v središču nekdanjega Logaškega okrajnega glavarstva.
je obmejna občina, ki je bila dolgo vezana na sosednjo Reko in ji povezave na notranjsko stran niso posebej privlačne.
Logaški župan Janez Nagode je podpisal namero o priključitvi k nastajajoči Notranjsko-kraški regiji. Prepričanje, da bo tako, če bo uresničeno, za občino bolje.Upajmo, da bo res. Od te povezave pa je verjetno odvisna tudi smer, v katero bo krenilo odpiranje pisarne pospeševalnega centra za malo gospodarstvo, ki jo snuje občina v sodelovanju z Območno obrtno zbornico.
J. (iostiša
Pa so se pretulili skoz dolgo zimo
Mnogi ljudje se šele po dremavi zimi prebudijo v pomlad. Narava vzbrsti in oživi, ljudje začnejo s pripravami na setev. Nekateri pa tudi v zimskih dnevih ne počivajo - tako kot tudi KŠD Trate nc.
V zimskih mesecih so organizirali šahovski krožek za otroke od 1. do 8. razreda. V to skupino seje vključilo kar veliko bodočih šahistov in tudi nekaj šahistk. Nekateri med njimi so pokazali kar kmalu velik napredek in so si nabirali tudi prve tekmovalne izkušnje.
Naše skrbne žene pa so pod vodenjem dr. Džaičeve v dolgi zimi poskrbele za redno tedensko rekreacijo. Različno mlade po letih, a mlade po duši in polne elana. Vsak teden so z veseljem prihajale na rekreacijo, po njej pa tudi rade kaj poklepetale (ženske pač!) in se dogovarjale za nadaljnje plane.
Ker je zima res že predolgo trajala, je bil že čas, da bi se priklicala pomlad. Vendar tudi pustnim šemam se zima ni in ni dala. Zato so se 20. marca zbrali v gasilskem domu na Medvedjem Brdu vsi: najmlajši in starejši ter s skupnimi močmi poskušali priklicati pomlad. Da bi jih slišala, so pripravili pester program. Najmlajši iz PO S Rovtarske Žibršc so se predstavili z igrico Bojane Lcvingcr »Igrače imajo rade otroke«, v goste pa so povabili tudi KUD Planika z Vojskega.
Seveda, pa niso pozabili na mame in tudi na očete ne. Na prireditvi so nastopajoči izrazili vso hvaležnost, ki jo čutijo do svojih staršev.
Anica Žakelj
> postane mijster?
Do obrti podobne
dejavnosti le z izpisom iz registra
Nekaj nadrobnosti, ki olajšujejo Vstop
v obrtno dejavnost - Obrtno dovoljenje brez mojstrskega izpita le še do 13. septembra
Za opravljanje obrti podobnih dejavnosti si ni treba več pridobiti obrtnega dovoljenja, kar je bilo doslej obvezno. Obrti podobne so tiste dejavnosti, ki sicer imajo značilnosti obrtnih, a so manj zahtevne: izdelovanje preprostejših izdelkov, opravljanje manj zahtevnih storitev. Poslej zadošča, da se ta, ki želi opravljati obrti podobne dejavnosti, priglasi davčnemu organu. Po uradni dolžnosti bo zatem vpisan v obrtni register in bo o tem prejel obvestilo. Med obrti podobne dejavnosti sodita tudi gostinstvo in prevozništvo. Zanje je s področnima zakonoma o gostinstvu in prevozih predpisano, da morajo ti, ki se želijo ukvarjati s tema dejavnostma, izpolniti posebne pogoje: gostinci si morajo na upravni enoti pridobiti odločbo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, prevozniki pa si morajo pridobiti prevozniško licenco. Ti dve dokazili bodo kandidati morali predložiti, da bodo lahko dobili izpis iz vpisnika v obrtni register.
Za obrtne dejavnosti sije do 13. septembra še mogoče pridobiti obrtno dovoljenje brez opravljenega mojstrskega izpita. Praviloma od tega dne dalje pa to brez izpita ne bo šlo več. Nadaljnja olajšava je v postopku pridobivanja obrtnega dovoljenja: poslej ni treba več dokazovati, da ima interesent piOStor, v katerem se bo opravljala obrtna dejavnost, uporabno dovoljenje. Naj vendar opozorim, da gre le za formalno olajšavo. Po drugih predpisih, po predpisih o graditvi objektov, pa mora imeti objekt, v katerem se opravlja dejavnost, uporabno dovoljenje. Torej, uporabno dovoljenje je potrebno, ni ga treba pa predložiti za pridobitev obrtnega dovoljenja. Obrtno dovoljenje bo poslej veljalo le še za obrtne dejavnosti; za obrti podobne dejavnosti pa le izpis iz obrtnega registra.
J. (iostiša
Gospodarske diagnonale
ogaške
Zadišalo po sveze spečenem kruhu
Kmečke gospodinje na tečaju peke kruha na kmetiji »ŠINKOVC«
V sodelovanju Svetovalne službe za kmečko družino in društev kmečkih in podeželskih žena naše občine so 11. marca organizirali tečaj peke kruha s priznano strokovnjakinjo Marijo Prajner. Številna skupina nadobudnih gospodinj z logaškega in rovtarskega konca se je zbrala na kmetiji »Šinkov*c« na Medevcdjcm brdu.
Najprej so gospodinje prisluhnile uvodnim besedam Prajnerjcvc o pomenu kruha v prehrani, o odnosu do kruha ter o tehnologiji priprave kvašenega testa. Potem so se lotile praktičnega dela. Spoznale so kar nekaj novosti. Cas med vzhajanjem testa so izkoristile še za peko krofov in izdelovanje drobnega pekovskega peciva (preste, kajzerice, makovke, pletenice...). Pripravile so tudi francoske rogljičke. - Gospodar Jože pa je skrbel za krušno peč in bil pri tem zelo spreten, tako da so se vsi krušni izdelki odlično spekli in kmalu je po hiši zadišalo po sveže pečenem kruhu.
Potem ko so zadovoljne gospodinje vzele izdelke iz peči so prisluhnile Prajncrjcvi, ki je opozorila na napake pri peki kruha in razložila, kako se na različnih ocenjevanjih vrednotijo kruh in pekovski izdelki. Vsaka tečajnica je odnesla domov rezino od vsakega hleba: ajdovega z orehi, koruznega, z ovsenimi kosmiči, temnega kmečkega, pinee, mlečnega, zeliščnega (s česnom, peteršiljem in origanom). s sirom, pisanega, s sončničnimi semeni in še kakšnega.
Na koncu so gostitelji Šinkovčevi še vse pogostili s svojimi suhomesnatimi izdelki pravi užitek v obilici okusov domačih dobrot. Tečajnice so se razšle zadovoljne, saj so dan bogato izkoristile za druženje, klepet in pridobivanje novega znanja in spretnosti. Šinkovčevim pa hvala za gostoljubje in sodelovanje.
Mojca Dolenc
Sedmi na kvizu
vabijo k dopisovanju!
»Mladi in kmetijstvo«
Trojica mladih iz Društva podeželske mladine se je tudi letos sredi marca udeležila regijskega kviza »Mladi in kmetijstvo«, ki so ga organizirali lanski zmagovalci, mladi iz Moravč v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo. Znanje, ki so ga morali pokazati na tekmovanju, je zajemalo varno delo pri sečnji, čebelarstvo in umetnost govora.
V Kulturnem domu v Moravčah seje zbralo 15 ekip iz občin ljubljanske regije. Našo občino so zastopali Mirjam Hladnik. Jernej Trpin in Igor Hladnik, vsi trije s Petkovca. Najprej so se tekmovalci pomerili v pisnem delu, potem pa le v ustnem delu kviza. Naši so se ves čas kviza dobro držali in na koncu zasedli solidno 7. mesto.
Čestitamo jim za trud in znanje.
M. D.
ee tac
Kulturni razgledi
-
Pesem tudi za branik slovenskosti
Sredi marca je obrtniški zbor »Notranjska« gostoval v Nabrežini pri Trstu
Na Tržaško seje zbor odpravil 13. marca na povabilo pevcev Slovenskega društva Igo Gruden, ki so lansko jesen gostovali pri »Notranjski« v Rovtah na prireditvi »V nedeljo popoldne bo luštno pri nas«. Nabrežinci so poleg »Notranjske« v svojem kulturnem domu gostili še moški zbor Dragotin Kette iz Ilirske Bistrice pod vodstvom dr. Mirka Slosarja; z Bistričani jih veže že dolgoletno znanstvo, ki tudi utrjuje vezi med pobratenima občina Nabrežina in Ilirska Bistrica.
Koncert so začeli gostitelji, ki so goste in poslušalce pozdravili z dvema pesmima. Ena od njih govori o prijateljstvu, stkanem med izseljenstvom v času druge svetovne vojne, in so jo Nabrežinci pod vodstvom Adija Daneva zelo učinkovito odpeli tudi na lanskem gostovanju pri nas. »Notranjska« jc na koncertu nastopila zadnja. Poslušalci so petje sprejemali z veliko naklonjenostjo in simpatijami. Po koncertu so se gostitelji izkazali z zares bogatim prigrizkom, ki so ga pripravili člani društva, in z dobro domačo kapljico. Izrekli so želje po ponovnem srečanju.
Ob takšnih srečanjih se, seveda, udeleženci
pomenkujemo tudi o tem in onem, tudi o pogojih za delo društev, o gospodarskem stanju, o pričakovanju boljših časov. Iz tovrstnih pomenkov v tujini je v zadnjih letih moč razbrati, kakšne možnosti za delovanje ljubiteljske kulture lahko pričakujemo po vstopu v EU. Tako nekako kaže: manj javnih sredstev za delovanje, še več lastne iznajdljivosti in zavzetosti za ljubiteljsko delovanje. Iz vseh pogovorov pa že dolgo posebej izstopa skrb za ohranjanje materinščine in ljubezen do nje. Slovenci onkraj meja čutijo ogroženost jezika zaradi tega, ker jim ga večinski narodi zapostavljajo in ga skušajo tako ali drugače izriniti iz javne rabe. Domajo občutimo kot posledico poveličevanja tujih jezikov ter z nemarno rabo materinščine, kjer celo med vzgojitelji slišimo vse polno ful kul, super, kot da mladi ne razumejo več, kaj pomeni vzorno, izvrstno, odlično...
Želje po vnovičnem srečanju sta si ob slovesu od zares gostoljubnih in pozornih gostiteljev izmenjala tudi oba gostujoča zbora.
Jago
Na nebu ljubiteljstva tudi Zeleni oblaki
V Knjižnici so 26. marca ustanovili Literarno društvo Zeleni oblaki - Združevanje literarnih ustvarjalcev in promoviranje literature ter skrb za literarno zapuščino A. Žigona
Knjižnica Logatec, petkov večer, 26. marec. - V vazi češnje cvetovi, v ozadju Andrejev klobuk in kitara, v živo pa pesmi iz njegove prve pesniške zbirke Zeleni oblaki v recitaciji Anje Sedej in kitari Bojana Šena.
Literarni utrinek, s katerim se je začel ustanovni sestanek Literarnega društva je kakšnih 30 navzočih prepričal, da iniciativni odbor misli zares, ko jih je povabil na ustanovni zbor društva. Velika večina prisotnih je podpisala pristopne izjave in formalni del ustanovitve, ki gaje vodil pobudnik za ustanovitev društva Ante Vladič, je stekel brez zapletov. Prisotni so sprejeli sklep o ustanovitvi društva, pravila društva in izvolili vodstvo. Predsednica društva bo naslednji dve leti Branka Novak, podpredsednica Anja Sedej, člani upravnega odbora pa Bojana Levinger, Alenka Furlan, Vanda Lavrič, Primož Godina. Sprejeli so tudi okvirni program dela in logotip društva, ki ga je sodobno oblikoval Goran Rupnik.
Predsednica društva je v nagovoru poudarila, da bodo vse svoje ideje, ustvarjalne moči, vpliv in voljo zastavili v prid literature, predvsem ustvarjanju in promociji le te, pomoči avtorjem z Logaškega in delu z mladimi. To bo os, okoli katere se bo vrtelo dogajanje društva. Druga velika skrb bo veljala literarni zapuščini A. Žigona. Taje v varnih rokah direktorice knjižnice Alenke Furlan. Ureditev zapuščine pa terja natančno delo, in zato bo preteklo še nekaj časa, da bodo stvari urejene. Največji zalogaj so njegovi dnevniški zapisi - skoraj 90 knjig je zapustil Andrej; v njih pa je poleg dnevniških zapisov tudi veliko literarnih okruškov, verzov in načrtov za literarno ustvarjanje.
Ob koncu zbora so vsi prisotni prejeli knjižico
Aforizmi na logaški način Jožeta Jerinc, ki jo je februarja izdal JSKD Logatec. Zeleni oblaki so torej zaplavali čez nebo logaškega ljubiteljstva. Zdaj z zanimanjem čakamo, kaj nam bodo poklonili.
Bn
»Tuševa bistra kotička« za logaško Knjižnico
Družba Tuš je I. aprila obdarila logaško Knjižnico z dvema »bistrima kotičkoma«, ki bosta popeljala mlade bralce z uporabo računalnikov v svet domislijo in znaja. Poleg tiskanja, fotokopiranja in skeniranja dokumentov bo mladim uporabnikom omogočen dostop do interneta; pa tudi video snemanje jim bo pri roki.
Ravnateljica Knjižnice seje po glasbenem utrinku dua klarinetov (Ajda Pupis in Jure Robek) s pozdravnimi besedami zahvalila za dragoceno darilo, s katerim je družba TUŠ obogatila sicer skromno knjižnično računalniško opremo. Darilo je ob prisotnosti logaškega župana, direktorice občinske uprave, vodstva Knjižnice in mladih bralcev otvoritveno predala Tanja Tuš, direktorica marketinga družbe TUŠ.
Celotno mikavno dogajanje in goste je prijazno zvedavo pozdravljal maček Muri. mAš
Kulturni razgledi
Obetavna gledališka oživitev
Prva aprilska sobota se je na dolnjelogaškem odru končala z dvojno gledališko oživitvijo -Po osmih desetletjih je na odrske deske znova stopil Nušićev Navaden človek - Z igralci Novega odra je prijetno komedijo pripravil režiser in scenograf Marcel Štefančič
Z na novo oblikovano skupino pa sc nam obeta nadaljevanje zares bogate igralske tradicije, ki sc je potuhnila v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Predstava je navdušila občinstvo, ki je zadovoljstvo izražalo z dolgimi aplavzi.
Za dva akterja predstave lahko zapišemo, da neposredno nadaljujeta domačo igralsko tradicijo v Narodnem
domu: igralec Vladimir Lenaršič in režiser Marcel Štefančič. Vladimir Lenaršič je edini od izvrstnih igralcev nekdanje dramske skupine Mladost, ki mu volja in želja po igranju še nista usahnili. Najverjetneje gre prav njemu zasluga, da je bil Novi oder sploh zasnovan. Marcel Štefančič pa, kot daje vedno na razpolago za vse, kar si je moč
Ko je novi oder iskal svoj izraz-
Folo: F. Bogataj
>Kak' je včasih lušno b'lo, ko smo prepevali lepo!«
Območno srečanje ljudskih pevcev in godcev ljudskih viž iz osrednje Slovenije
Javni sklad za kulturo občine Logatec je 12. marca pripravil posebno glasbeno srečanje, namenjano ohranjanju ljudskih pesmi in viž. Srečanje si je ogledala strokovna spremljevalka Vesna Sever. Na prireditvi sta poleg domačih pevcev in muzikantov (Ivanka Urbas, Franc Jeraj in »Duo MIR«) nastopili še vokalna skupina Nagelj iz Kočevja, pevska skupina »Izgnanci« iz Dola pri Litiji, Ljudski pevci »Zarja« iz Račne in zakonca Petrač z Blok.
Kar nekaj pesmi je bilo manj znanih, pa vendar zanimivih. Tako je vokalna skupina Nagelj zapela pesem kočevskih Nemcev; omeniti pa velja tudi
»korajžen« nastop Ivanke Urbas s pesmijo »Po logi leče ena žuta žunica«, pa seveda, zakonca Petrač, ki sta zapela nekaj poskočnih. Program je povezovala Renata Gutnik.
Žal, je vse manj ljudi, ki sc spominjajo starih pesmi, še slabše je s starimi vižami, ki so se nekoč razlegale po vaseh. Tako bledijo spomini na nekdanja srečanja pri lickanju koruze, ribanju repe ali zelja. Pa tudi če se jih kdo spomminja, običajno niso zabeležene; in tako bodo, žal, šle v pustiv, če jih ne bodo prav podobna srečanja rešila pred pozabo.
A.Č.
zamisliti na kulturniškem področju - če je treba, je zborovodja ali pa režiser, scenarist, igralec pisec veznih besedil, dramaturg ali pa lektor, kronist, publicist, urednik. In ob vsem tem brez tistega prikritega, kaj šele glasnega: to sem pa jaz! Zatorej zapišimo njuni mnenji (p)o predstavi.
G. Lenaršič, kako ste se po desetletju premora znova počutili na odrskih deskah ?
V. Lenaršič: Kot v starih časih. Bilo je vznemirljivo, adrenalinsko, da ne rečem fantastično. Mladi so se dobro predstavili, upoštevajoč njihovo dosedanjo neizkušenost. Gledam naprej: ekipo bo treba še številčno okrepiti, tako igralsko kot odrsko tehnično.
G. Štefančič, čestitke za lep gledališki zastavek. Po nekajletnem premoru ste znova režirali daljše dramsko delo. Začeti ste morali povsem na začetku, četudi bi verjamem in razumem - najbrž rajši nadaljevali, kjer ste morali prekiniti?
M. Štefančič: Zmeraj je bolje nadaljevati, kot na novo začeti. A kaj hočemo; so tudi stvari, ki se jih je treba v življenju večkrat lotiti znova. Ponuja pa vsak začetek tudi svojski izziv. Sprejel sem ga z negotovostjo, a tudi z upanjem in zaupanjem. In iz zaupanja je Navaden človek doživel odrsko upodobitev. Hvaležen sem Nušiću za tekst, igralcem za igro, tehniški skupini za opremo predstave, navdušenemu avditoriju pa za prepričljivo vzpodbudo.
Prav je predstaviti še vse nastopajoče. V Navadnem človeku so nastopili Patricija Stepanović, Vlado Lenaršič, Nenad Stepanović, Vita Nagode (tudi šepetalka), Irma Krivec, Jurij Švajncer, Borut Petkovšek, Boris Delux, Špela Zupan, Urška Vavken, inšpicientka Sara Kern; za zvočne in svetlobne efekte pa sta skrbela Vojko Podržaj in Ivan Tisaj.
Branislav Nušić, ta žlahtni komediograf, bi sobotni predstavi zagotovo od srca zaploskal, četudi bi se namuznil ob kaki nespretnosti, ki jo porodi prvi javni nastop. Ja, ja, kar spomnimo se, kako je bilo, ko smo morali prvič na sceni spregovoriti prve besede, pa četudi samo: Dober dan! Vendar, v drugo gre laže. Zatorej, dober dan. Novi oder.
Janez Gostiša
Kulturni razgledi
Brezmejnost pesmi
Obogateno koncertno popoldne s pevci in tamburaši HKUD »Petar Zrinski« iz hrvaškega Vrbovca - Društvo, ustanovljeno 1912, združuje s pevci, tamburaši in folklornimi plesalci
200 članov
Na povabilo Obrtniškega mešanega pevskega zbora »Notranjska« je 14. marca gostovalo na odru Narodnega doma Hrvatsko kulturno umetniško društvo »Petar Zrinski« z mešanim zborom, moškim septetom in s tamburaškim orkestrom. Po prijaznem pevskem pozdravu gostiteljskega pevskega zbora - ta je pod vodstvom Janeza Gostiša zapel Prelovčev Pozdrav - so gostje: pevci skupaj s tamburaši pozdravili navdušeno poslušalstvo z rodoljubno Taclikovo skladbo Kaj. V imenu naše občine je goste prijazno pozdravila direktorica občinske uprave Alenka Gorza Jereb.
Koncert je nato načel mešani pevski zbor (letos praznuje svojih 92 let), ki ga je v odsotnosti zborovodje Franja Sirnica vodil dirigent tamburašev Zlatko Farskv. Uvodni umirjeni skladbi Ave Maria in Tebje pojem sta izzveneli občuteno, sakralnemu razpoloženju primerno. Ljubav se ne trži pa je izpričala temperamentnost, ki je bila značilna za poglavitni delež, celotnega koncertnega sporeda, denimo, Somebody\s knicking, Staza ali Letovanič. Tako tudi Tamburaški orkester, ki sodi med najboljše na Hrvaškem, je pod elegantno taktirko Zlatka Farskega potešil prenckatero našo radoslušnost. Preprosto, nismo vajeni tamburic, vsaj v živo ne; imenitno zvenečih pa toliko manj. In tako so nam mladi glasbeniki prepričljivo pričarali Podravsko jesen, Samoborski ples, Can can in Na saoniku (Na sankališču).
Pevski septet je prijetno zapel troje pesmi z ljudsko motiviko: Ti, samo ti, Moj lipi andjele in Izresla ruža rumena. Nato se je septetu pridružil še preostali moški del mešanega zbora in z orkestrom dopadljivo izvedel zagorski motiv Vu plavem trnaci ter znameniti zbor U boj iz opere Zrinski Ivana Zajca.
Sklepni del koncerta je izzvenel s tamburaškim orkestrom in mešanim zborom v zanimivi repertoarni zasnovi: Verijev Nabuco, Martinsova Ave Maria no moro in Cossettovc Ladarke - venček narodnih kolednic, v ritmično plesni razgibanosti z mnogo zagnane srčnosti.
Razvnetemu poslušalstvu so gostje elegantno pripeli priredbo slovenske narodne Prišla bo pomlad. Z dodatkom so gostje dosegli eruptivno
1 I
pesemI
'"  (.1 asotikj mm 1
V M f   r f
"Notranjska" je pod vodstvom Janeza Gostiša pozdravila IIKl/l) "Petar Zrinski" iz Vrbovca. Poto: M. Tršar
navdušenje, celo snežno sivino so vznemirljivih trenutkov lepega, ki so nam
uspešneje pregnali kot kurenti. Na jih podarili s svojimi žlahtnimi prijatelji
skorajšnje snidenje! Zboru »Notranjska« iz Vrbovca.
pa vse priznanje in zahvala za pripravo Marcel Stefančič
Iz otroške pevske ■■ neposrednosti
Na letošnji 36. reviji otroških pevskih zborov se jih je 2. aprila v nabito polni avli šole Tabor predstavilo osem, v poprečju s po nekaj več kot 20 pevci, pravzaprav pevkami -Pojočih dečkov, žal, le še za vzorec
Po vrsti so nastopili: Otroški zbor OŠ Rovtc pod vodstvom Mari Loštrek Žižek, zbor OŠ Tabor pod vodstvom Zdravka Novaka, Miklavžev zborček pod vodstvom Mojce Grdadolnik in Martine Ličen; zbor OŠ »8 talcev« je vodila Martina Lcskovec, zbor podružnične šole Hotedršica pa Jožica Nagode, zbor Ringa raja VVZ Kurirček, enota Tabor Tjaša Obreza, pevsko pripravljalni«) (iz 1. razredov) Marinka Istenič, Otroški zbor sv. Nikolaja pa je nastopil pod vodstvom Mihaele Gostišč. Domala vsi zbori so peli ob odlični instrumentalni spremljavi. Program je povezovala Barbara Novljan Mišic.
Vsak od nastopajočih zborov je pokazal kako posebnost, bodi programsko bodi izvedbeno bodi z mimiko bodi s klobučki bodi z otroško neposrednostjo. Motilopa je nekolikanj nenavadno zaporedje nastopajočih, saj sta se prav na
začetku predstavila boljša, zrelejša zbora in šele zadnji zbor je bil postavljen tja, kamor sodi.
Strokovna spremljevalka revije Majda Hauptman je lahko o reviji povedala zvečine samo dobre vtise. Pohvalila je izbor programa in trajanje revije, kije bilo ravno pravšnje. Pohvalila je organizacijo in publiko ter izrazila prijetno presenečenje nad navzočnostjo ravnateljev osnovnih šol, kar velja za izjemo, ki potrjuje pravilo. Zahvalila pa seje tudi vsem instrumentalistom, ki so zbore spremljali. Posameznim zborovodjem pa je nadrobneje razčlenila vtise o nastopih njihovih zborov.
Po preudarku je Hauptmanova za sodelovanje na medobčinski pevski reviji v Ribnici 14. aprila izbrala Otroški pevski zbor iz Rovt in Otroški zbor sv. Nikolaja iz Dolenjega Logatca.
Jan Turk
Kulturni razgledi
Si zares laman umrl.
GOSPOD?
Adoramus ponovno, a z novim
dirigentom
Po krajšem premoru je Mešani pevski zbor Adoramus z novim dirigentom Tadejem Sadarjem na zadnjo marčno nedeljo vabil k Postnemu koncertu. - Izvrstna krstna izvedba
Sadarjevega Pasijona po Mateju
Koncert je Adoramus izvedel v cerkvi sv. Nikolaja v Logatcu z mešanim zborom Minores ad Maiorem iz župnije Ljubljana-Sostro prav tako pod Sadarjevim vodstvom.
Sprva seje predstavil gostujoči zbor s petimi postnimi pesmimi Martina Želcznika. Zbor je zvenel kultivirano, pozna se mu dobra vodstvena roka. Zatem sta zbora družno zapela osemglasni Gallusov motet Media vita in morte sumus ter črnsko duhovno Deep River. Adoramus je samostojno odpel štiri skladbe, med njimi Brukncrjevo Mašo za veliki četrtek. Zboru se poznajo bogati sadovi garanja v minulih letih pod vodstvom Marjana Grdadolnika. Številčna skromnost moških pevcev in manjkajoča »kilometrina« novih članov zbora pa, seveda, še ne dopuščata vrhunskih izvedbenih dosežkov, ki smo jih bili vajeni (bolje rečeno: od katerih smo bili že kar razvajeni) ob poslušanju tekmovalne zasedbe Adoramusa. S to opombo v ničemer ne želim zmanjševati dobrega vtisa, ki ga je zbor naredil na poslušalce. Tako dobrega petja, kot je bilo Adoramusovo, v Logatcu vendar ni na pretek; nasprotno, primanjkuje ga. Tudi zaradi tega se je zbor »Notranjska« odpovedal uri svoje vaje, daje lahko prisluhnil odličnemu Adoramusu in gostom.
Za zaključek koncerta sta zbora s solisti baritonistom Jankom Potočnikom in sopranistko Kristino Bitenc ter organistko Mihaelo Gostiša, krstno izvedla Pasijon po Mateju, ki gaje zložil Tadej Sadar. Zagotovo je bil to vrhunec večera, ki je požel nedeljeno priznanje poslušalcev.
Z izbranimi besedili in lepo besedo je koncert, kakršnih si še želimo, povezoval Matjaž Merljak, kije imenitno opravil tudi vlogo bralca v pasijonu.
Janez Gostiša
Prenovljeni Adoramus.
Foto: D. Malavašič
Aforizmi na logaški način
V februarju, mesecu kulture, je izšla knjižica aforizmOV Jožeta Jerine, ml., ki ga poznamo po iskrivih mislih, objavljenih na slovenskem Radiu, na internetu, v Logaških in Notranjskih novicah, v Emanuelu in drugod.
Jože Jerina ml. je albrist samorastnik z več kot tisoč napisanimi mislimi. V Aforizmih na logaški način so objavljene najbolj domiselne in izvirne iskrice o ljubezni, o svetu, o življenju..., ki jih je izbrala Bojana Levinger. - O vsebini zbirke in avtorju pa je nekaj besed zapisala Ifigenija Zagoričnik Simonovič, mentorica medobmočnega srečanja avtorjev-seniorjev.
Knjižico je izdala Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Logatec, ki v okviru svojih ljubiteljskih kulturnih dejavnosti spodbuja k pisanju mlade in starejše pisce, k čemur pripomorejo tudi različna srečanja z literarnimi ustvarjalci, literarne delavnice in kolonije, literarne in prevajalske šole, izdaja revij Mentor in Paralele, zbirke Prvenk ter druge priložnostne publikacije, ki jih na sedežu
Sklada za kulturo v Ljubljani ureja svetovalka za literarno dejavnost Dragica Brcskvar.
NevMa
s-X
Planinski pohodi
Nedelja, 18. aprila - ANGELSKA GORA Org. in info: PD Logatec, tel.: 040 796 703
(Grega Dolenc) Sobota, 24. aprila - KASNA PLANINA -
LEPENATKA Org. in info: PD Logatec, tel.: 041 960 091 (Irena Štirn)
Petek, 30. aprila - KRESOVANJE NA SRNJAKU Org. in info: PD Logatec, tel.: 041 544 561 (Janez Slabe)
Športni kalejdoskop
Odmeven Gregorjev veleslalom
Del izkupička od štartnin in upravljavca žičnice za nakup novega reševalnega vozila
Napoved, da bo Smučarski klub Logatec organiziral 13. marca Gregorjev veleslalom, je na smučišče Sekirica privabila živopisno števičnost tekmovalcev od predšolskih prek cicibanov, dečkov in deklic, madink in mladincev, članov in članic do starejših članov.Tekmovalo jih je natanko 99. Najhitrejši so bili: med predšolskimi deklicami Žaklina Jurkovič, med predšolskimi dečki Matej Korošec, med cicibankami Anja Modic, med cicibani Rožle Jereb, med deklicami Diana Rupnik, med dečki Andrej Pasarič, med mladinkami Neža Kampijut, med mladinci Uroš Šemrov, med članicami Mojca Modic, med člani Miha Pivk, med starejšimi člani Tomaž Smrtnik
«j «0
Članski zmagovalci Gregorjevega slaloma.
Zadovoljstva in navdušenja je bilo toliko, da se je izražala želja, naj bi prireditev postala tradicionalna. Posebno dobrosrčnost pa sta ob tej priložnosti izkazala Smučarski klub Logatec in upravljalec žičnice Boris Čičmirko; skupaj sta namenila (prvi od štartninc, drugi od svojega donatorstva) 60.000 tolarjev Zdravstvenemu domu za nakup reševalnega vozila.
r
o
C/5<
•a
K) O
o
	vabijo k dopisovanju!
■ J	^^^^•tUJ1^ J^.^y ••••••
	
»Tek po hotenj skih smučinah« ujel
zimo za rep
V zameno za 2. Božični tek je Športno društvo Hotedršica 14. marca priredilo množično tekaško prireditev »Tek po hotenjskih smučinah«
Začetek tekaških prireditev v Hotedršici sega že v čas pred 2. svetovno vojno. Po vojni so tekme organizirali člani mladinske organizacije, kasneje člani Kulturno umetniškega društva. V 80-tih in 90-tih letih prejšnjega stoletja so se v Hotedršici uveljavili »Lovski teki«; tekmovanj seje udeleževalo tudi do 400 smučarjev.
Zaradi »slabih zim« in drugih težav je Lovska družina prepustila organizacijo smučarskega teka športnemu društvu. Tako smo leta 1998 v idealnih snežnih razmerah izvedli soboto pred božičem Božični tek. Potem so se spet vrstile zime brez snega. Za leto 2003 smo imeli spet v programu Božični tek z rezervnim februarskim terminom, če ne bi bilo dovolj snega. In tako se je tudi zgodilo; v marcu smo kljub deževni odjugi uspešno izvedli, ne sicer 2. Božičnega teka, pač pa »Tek po hotenjskih smučinah«.
In odbrzeli so po hotenjskih smučinah.
Tako seje pomerilo 75 zagnanih tekačev v 12 starostnih kategorijah na progah, dolgih 2,5 km, 5 km in 10 km. Športno društvo Hotedršica je odlično pripravilo progo ter vzorno speljalo tekmo. V mlajših kategorijah so v glavnem zmagovali člani TSK Valkarton. Absolutna zmagovalca na 10-kilmetrski progi pa sta postala pri članicah Urša Matko iz Logatca s časom 39 min. 32 sck., pri članih pa Marko Pintar iz ŠD Sorica s časom 31 min. 36 sek.
Po zadovoljnih obrazih tekmovalcev lahko pričakujemo, da se bomo letos ob ugodnih razmerah videli na 3. Božičnem teku ali prihodnje leto na »Teku po hotenjskih smučinah«.
Franc Nagode, predsednik ŠD Hotedršica
Smuk privabil 80 tekmovalcev
V krajevni skupnosti Log-Zaplana so se 6. marca ponovno odločili organizirati smuk. K smuku se je prijavilo kar 80 tekmovalcev, ki so tekmovali v devetih skupinah. Najmlajši smukač je bil šestletni Nejc Berzclak iz. Rovt. Pogumno se je pogani po progi do cilja, kjer so ga pozdravili navdušeni gledalci. Najstarejši tekmovalec Tone Sluga iz Logatca pa je naštel že 67. leto; zanj je smučanje še najmanjša ovira, kar jih prenese življenje. Najhitrejši smučar pa je bil Emil Vučko iz Zaplanc; ob tovrstni hitrosti mu tudi mladost ne uide. Zgodila pa seje med smukom tudi nesreča; Jerneju zato gre lep pozdrav z željo po čimprejšnjem okrevanju.
Zmagovalna trojka: l. Martina, 2. Vesna, 3. Lidija
Vsem tekmovalcem velja zahvala in priznanje za sodelovanje. Zahvaljeni pa naj bodo tudi vsi, ki so kakorkoli pripomogli k uspešno izpeljani prireditvi. Seveda, so se prisotni še dolgo v noč zabavali ob hrani in pijači. Lep športni in družabni dan; prihodnje leto ne bo nič slabše, zato le pridite: tekmovalci in navijači.
Matjaž Merlak
IrA----
Naši smučarski upi - ekipni prvaki
Na smučišču Stari vrh je bila 14. marca zaključna, 8. tekma Notranjskega pokala (v veleslalomu) v sezoni 2003/2004.
V konkurenci 18 klubov so postali ekipni prvaki člani Smučarskega kluba Logatec. Med posamezniki so najboljši rezultat dosegli: 1. mesto Jure Rupnik, cicibani; 1. mesto Nejc Kobal, mlajši dečki; 2. mesto Hana Jereb, predšolske cicibanke; 2. mesto Neža Lukančič, mlajše cicibankc; 2. mesto Ožbcj Jereb, mlajši cicibani; 2. mesto Anja Modic, cicibanke; 2. mesto Rožic Jereb, cicibani; 2. mesto Diana Rupnik, mlajše deklice; 2. mesto Neža Kampijut, mladinke; 2. mesto Matic Albreht, mladinci; 3. mesto Nina Zorman, starejše deklice; 3. mesto Miha Šumer, starejši dečki: 3. mesto Tara Vari Milic, mladinke.
Čestitamo!
m. m
Dosežki, ki vzpodbujajo
Namiznoteniški klub Logatec pridno meri svoje športne moči
Tako so čalani v II. slovenski namiznoteniški ligi 13. marca igrali z NTK Škofije in zmagali s 6:1; z NTK Gorica pa so zgubili s 3:6; članice pa so v enaki ligi odigrale z NTK Iskra Avtoelektrika z rezultatom 0:6. Nato so člani 20. marca igrali z NTK Ilirijo in zmagali s 6:3, s Škofjo Loko pa zgubili s 4:6. Članice pa so izgubile z Muto 1:6ia i Fužinarjem 0:6
V sezoni 2003/04 je ekipa članov v II. SLTL osvojila skupno 6. mesto (8 zmag, 2 remija in 8 porazov), ekipa članic, za katero igrajo najboljše kadetinje, pa je v svoji prvi sezoni nastopanja v II. SNTL osvojila skupno 9. mesto.
V Ljubljani je 21. marca potekal 3. Odprti turnir Slovenije za kadete in kadetinje. Na tem turnirju je nastopilo 146 igralcev in igralk iz 48 slovenskih klubov. Naše kadetinje so si priigrale: 6. mesto Nina Šprunk, 12. mesto Ana Verdinek. Med kadeti seje od Logatčanov najbolje uvrstil Andrej Kek. in sicer na 19. mesto.
V Preserju je na 3. Preglednem turnirju MRNTZ za učenke in učence od 1. do 8. razreda nastopilo 171 tekmovalcev iz 18 klubov. Izmed petnajsterice tekmovalcev iz Logatca so zasedli: učenke 1.-2. r.: 1. mesto Nina Zupančič; učenci 3.-4. r.: 1. mesto Miha Žigon; učenke 3.-4. r.: 3. mesto Katja Gutnik; učenci 5.-6. r.: 3. mesto Blaž Bolčina; učenke 5.-6. r.: 1. mesto Sanja Smiljanič, 3. mesto Ana Verdinek; učenci 7.-8. r.: 3. mesto Andrej Kek; učenke 7.-8. r.: 3. mesto Tamara Novak, 4. mesto Nina Špruk.
Mlademu Rokuje namenjena namiznoteniškaprihodnost.
Na 4. Preglednem turnirju MRNTZ za učence in učenke od 1. do 8. razreda je nastopilo 28. marca v Zalogu 175 igralcev in igralk iz. 19 klubov; iz NTK Logatec jih je trekmovalo 17. Dosegli so kar lepe rezultate: učenke 1.-2. razreda 1. mesto Nina Zupančič; učenci 3.-4. razreda 1. mesto Miha Žigon; učenke 5. 6. razreda 1. mesto Sanja Smiljanič, 2. mesto Ana Verdinek; učenke 7. - 8. razreda 2. mesto Tamara Novak, 3. mesto Nina Špruk
Janez Bončina
Iz sveta mladih
c
(K
Otroški parlament o humanih medsebojnih odnosih
Pod mentorstvom Jane Martinšek so parlamentarci vseh treh osnovnih šol 15. marca spregovorili o humanih odnosih do soljudi in okolja -velike teme za male ljudi!
In stekla je prava pravcata izpoved protestov zoper nered, utesnjene prostore, grafite, malomarnost (30 učencev »neopazno« pohodi na tleh ležečo bundo!), nasmetenost, malobrižnost staršev do šole in svojih otrok, zoper hrup, prepir, grde besede, predsodke, sebičnost, nasilje, nesoglasja in jezo v družinah, zoper neodgovornost, nedelavnost. K boljšemu bi pomagali medsebojni pogovori, medsebojne strpnosti, razumevanje drug drugega in strožje kazni.
K plemenitejšim odnosom pa bi naj pomogli: prijateljstvo, več časa za zabavo in družabnost, strpnost do drugačnih, ubogljivost in spoštovanje staršev in učiteljev, zmožnost oproščenja, iskremnost, zaljubljenost s pristnostnimi odnosi med fanti in dekleti, s potrebnim osveščenjem o spolnem življenju ob primerni duševni zrelosti, opozorilo je veljalo tudi potrebi po cenejših zaščitnih
™ Šopek za mamice
Prva sončna pomladanska nedelja je bila pravšnji uvod v popoldansko praznovanje na Vrhu Svetih Treh Kraljev. Ob materinskem dnevu so namreč učenci POŠ Vrh ob sodelovanju ŠKD Vrh pripravili praznično urico mamicam, tetam, babicam pa tudi očkom, stricem in dedkom. Otroci SO pod budnim režijskim očesom učiteljice Barbare Soko pripravili tri dramske prizorčke. Najprej so zaigrali najmlajši: o mamicah, punčki in zdravniku. Malce večji so iskali mačjega kralja, in ga tudi našli. Nato je zbrane v dvorani nagovoril predsednik KS Vrh Rafko Krvina in prebral odlomek iz Sivčevega Očaka Aljaža. Nazadnje so vsi otroci zaigrali v igrici o izbirčni vrtnici. Pa ne le zaigrali, tudi peli in plesali so.
Zares prisrčno. Vsaka mamica je ob koncu dobila spomladanski šopek, in pravijo, da seje praznovanje mnogih nadaljevalo na popoldanskem sprehodu v prebujajoči se naravi.
M.G.
sredstvih zoper nosečnost, več pogovorov, več zbirališč, več poštenosti in radodarnosti ter prijaznejših komunikacij poslušanje drug drugega, več medsebojnega zaupanja, pomoč invalidom, starejšim, bolnikom... spoštovanje lastnine...
Ravnatelji, ki so »opazovali« parlamentarno dogajanje, so pohvalili kritičnost mladih parlamentarcev in jih prepričevali, da jih jemljejo resno, da pa
Kritični mladi parlamentarci.
sicer pogrešajo več odkritosti do učiteljev, več odprtosti. Besede sicer mičejo, ali zgledi najbolj vlečejo; naj bo zato čim več medsebojnih dobrih zgledov. Kakšne da bi naj bile strožje kazni, pa parlament ni natančneje določil. Morda o tem kdaj drugič. Kdaj drugič!
Ob letu? Ne tedaj bo otroški parlament v Rovtah rapravljal o Evropi in mladih v njej.
m As
Povodni mož nekoliko drugače
Na predvečer Prešernovega dne, 7. februarja, je bila v Rovtah kulturna prireditev v spomin na našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Obiskalo nas je družinsko gledališče Kolenc, ki je uprizorilo nekoliko prirejenega Povodnega moža. Odigrali so sicer nekoliko modernizirano izvedbo; bili pa so zelo dobri.
Po koncu predstave so bili vtisi zelo različni. Najmlajšim je bila predstava zelo všeč, ker je bila namenjena bolj njim; zato nekoliko starejši niso preveč uživali. Bili pa smo si enotnega mnenja, daje bila predstava zelo dobro odigrana.
Špela Oblak, novin. kr., OŠ Rovte
"Valovi šumeči te, Urška, žele...'
Ponovna nagrada za pravljičarja Miha Šimenca
V četrtek, 5. februarja, so učenci razredne stopnje naše šole, ki so se odzvali natečaju za najboljšo pravljico, odšli v Cankarjev dom na Vrhniko. Tam so za vse otroke pripravili zabavno prireditev z belim medvedom, predstavili so organizatorja, podjetje Smart-tcam, ogledali so si tudi igrico o snežakih in še in še.
Nagrajeni pravljičar Miha Šimenc.
Potem pa je prišla na vrsto podelitev nagrad. Polna dvorana otrok je željno čakala na rezultate, in ob vsakem nagrajencu seje zaslišalo bučno ploskanje. Na končuje svoje dočakala še šola iz Rovt, ki je tudi imela nagrajenca Miha Šimenca (taje nagrado dobil že lani). Med zelo velikim številom pravljic si je njegova prislužila tretjo nagrado. Če vas zanima, kaj vse je dobil za nagrado, pridno pišite pravljice; morda boste drugo leto tudi vi srečnež, ki bo izdal knjigo.
Seveda, veliko pravljičarjev je bilo razočaranih. Vse skupaj je morda predolgo trajalo, in so bili otroci žc precej utrujeni. Seveda, pa bodo drugo leto spet pridno pisali pravljice.
Špela Oblak, novin. kr., OŠ Rovte
IŠST" Roški dnevi v Celju
V torek, 23. marca, seje v Celju zbralo kakih dvajset mladih literatov iz. cele Slovenije. Mladi pesniki in pisatelji so na natečaj poslali 59 del, izbranih pa je bilo trideset, izmed teh pa še sedem najboljših. In med njimi je bila tudi učenka naše šole Špela Modrijan, ki je že mnogim znana kot ena izmed zmagovalk Sivih celic.
Izbranci so imeli po ogledu mesta literarno delavnico. Zvečer je najboljših šest literatov prebralo odlomke svojih del, med njimi tudi Špela. Poleg nagradne knjige in priznanja so prejeli še knjigo, v kateri je objavljenih 30 najboljših del. In pomislite; ta knjižica ima naslov po Špelini zgodbi V štirinajstem.
Seveda, ji   kot naši pridni članici   iskreno čestitamo.
Člani novin. kr. OŠ Rovte
Iz sveta mladih
Marsikateri mami se je orosilo oko
V sredo, 24. marca, smo učenci osnovne šole in KD Žarek pripravili prireditev predvsem za naše mame. Najmlajši so zaplesali in zapeli Ob bistrem potočku je mlin, učenci drugega razreda so zapeli Jaz imam pa goslice; ogledali pa smo si tudi gibčne ritmičarke. Četrti razred seje mamam predstavil z igrico Mamica, čakamo te; dekleta iz petega razreda, Skokice, pa so zaplesala na glasbo Britncv Spears. Tudi malce bolj izkušena dekleta osmega razreda, Smrklje, so zaplesale in požele bučen aplavz. Na koncu so zaplesali še učenci sedmega in osmega razreda, ki so bolj navdušeni nad ča-ča-ča, kavbojsko polko in rokenrolom. Vsa mladostniška igrivost se je prepletala s simpatičnim recitiranjem pesmi o mamah obeh povezovalk, Nine in Katje, ter z milozvočnostjo citer, ki so pele pod spretnimi prsti Polone Lazar.
Žarek za mamice. Foto: Marija Logar
Pri zaključni pesmi pa so sodelovali prav vsi učenci, ki so glasno zapeli vsem mamam Mamica je kakor zarja.
»Biloje lepo, in marsikateri mami seje orosilo oko,« je dejala ena izmed gledalk.
Špela Modrijan, novin. kr.
OŠ Rovte
r Deset vzponov na Šentjošt ^ - za kolesarje
Brunarica Grič iz Šentjošta nad Horjulom bo v zadovoljstvo kolesarjev tudi letos organizirala že ustaljeno kolesarsko akcijo Deset vzponov na Šentjošt. Osma akcija po vrsti se bo pričela s prvim majem in bo trajala do srede septembra, ko se bo končala s kolesarsko dirko Vrzdenec-Šentjošt.
V akciji lahko sodelujejo vsi ljubitelji kolesarstva, ne glede na starost ali spol; pomembna sta le volja in vztrajanje. Ker je pred brunarico nameščen žig, bo možna evidenca vzponov kadarkoli. Dnevno je možen le en vzpon. Za vsak 10., 25. ali 50. vzpon pa je predvidena posebej izzdelana medalja. Kot je že doslej v navadi, bo moč evidentirati tudi ekipne vzpone. Za katero ekipo boste sodelovali, pa boste najavili, ko se boste prijavili k prvemu vzponu.
Vse informacije o kolesarski akciji dobite na telefonskem naslovu 041 585 294 (Marija Košir). \__Gašper Tominc J
Iz sveta mladih
Ah, ta šola
Gledališki tekst Bojane Levinger so uspešno uprizorili člani Dramske skupine OŠ Tabor Logatec in se z njim uvrstili na meodbmočno srečanje
uprizorijo. Devet dramskih besedil, plesalke, violinistka in recitator in tudi namenjenih mladim gledališčnikom, je čisto prava učiteljica. Sodoben tekst, poln Bojana izdala v knjigi Gledališče v deželi   najstniških dovtipov, slengovskih izrazov,
Predzadnji marčni dan so učenci šole Tabor, ki obiskujejo Dramski krožek in Gledališko pripravljalnico v Narodnem domu prikazali dosežke letošnje sezone. Najprej so si mnogoštevilni obiskovalci ogledali impro predstavo gledališke pripravljalnice, ki jo vodi Darja Merlak, potem pa še predstavo Dramske skupine učencev od 3. do 5. razreda .
Dolga in ustvarjalno bogata je tradicija gledališke dejavnosti na tej šoli. Zadnja leta daje krila ustvarjalnosti Bojana Levinger. Tekste za gledališko predstavo namreč napiše, mladi igralci pa jih že nekaj let zapored pod njeno režijo
Lepo in prav, in mali gledališčniki jo s pridom uporabljajo po vsej Sloveniji.
Zdaj na objavo čakajo nova besedila. Zadnje - Ah, ta šola - je namenila praznovanju obletnice šole. Ob pomoči učiteljic Darje Marlak in Mire Lapanjc Prinčič je na oder tudi režijsko postavila tekst, ki v prizorih slika priprave učencev na praznovanje. Mozaik gledaliških prizorov, v katerih spoznamo preteklost, sedanjost in prihodnost šole, so uprizorili mladi igralci, ob njih še gimnastičarke,
Spet so nam natrosili ubesedenih drobtinic
Učenci podružnične šole iz Rovtarskih Žibrš so februarja letos v svojem glasilu Drobtinice s Planin spet natrosili za polno mizo okusnih drobtinic. Jih velja okusiti: pesmic iz najmlajših src nič koliko, pa drobnih zgodbic iz šolskega, živalskega, zimskega, sanjskega in domišljijskega življenja nič manj; vse pa se sklene z drobirjem nagajivk.
P S   R 0 V T,
Ž 1 B R Š F.
Korenjak
Andrej je korenjak, nihče mu ni enak. Vedno hrabro se drži, pred nobeno stvarjo ne zbeži.
Roke da si pred oči in reče: »Mene ni.«
ŠOLSKO GLASILO februar 2004
Kajpak, so mladi pisci svoje šolsko glasilo tudi opremili z domiselnimi risbami.
Resnično, velja seči po Drobtinicah s Planin.
mAŠ
začinjen s kakšno moralno pripombo in besedno humornostjo, so mali igralci izvrstno odigrali. Njihovo skoraj avtentično šolsko radoživost pa je učinkovito dopolnila minimalistična scena, igra svetlobe in sodobna glasbena oprema.
Predstava je na velikem odru zaživela v vsej svoji polnosti. Všeč jc bila tudi strokovni spremljevalki na območnem srečanju, zato jo je izbrala za medobmočinsko revijo.
B. Novak
-------
Gledališki večer mladih
Prvega aprila, na predvečer svetovnega dneva pravljic, smo imeli v Rovtah gledališki večer, ki sta ga pripravi la OŠ Rovte in KD Žarek. Najprej so zaigrali učenci od I. do 4. razreda lutkovno predstavo Sneguljčica in šest palčkov.
V odmoru so zaplesala tri dekleta iz 7. razreda na glasbo skupine Lvanscelcnce. Za okrepčilo so poskrbeli učenci 8. razreda.
Sneguljčica išče svojih šest palčkov.
Sledilo je dramsko delo mladinske klasike Erazem in potepuh slavne pisateljice Astrid Lindgren v priredbi Jane Kolarič. Predstava je trajala skoraj dve uri, tako da je treba igralce (mladi od 5. do 8. raz.) pohvaliti za koncentracijo, prav tako pa tudi občinstvo, ki je bilo z obema igrama zelo zadovoljno. Izkazalo pa seje, da bi bilo bolje - zaradi dolžine predstav   igri uprizoriti ločeno.
Tanja Mivšek, novin. kr.
OŠ Rovte
Ne nazadnje
Bralci pišejo
Za novo čistilno napravo gre!
Spoštovani svetniki Občine Logatec!
Pred leti smo imeli v Logatcu navado reči, da »gremo na vas«, ko smo se odpravljali v kakšno izmed logaških trgovin. Tudi danes še vedno lahko slišite koga izreči te besede, ampak Logatec že dolgo ni več vas. Logatec počasi postaja mesto. Če so še včeraj infrastrukturne zmogljivosti zadoščale za potrebe kraja, so danes morda na svojem robu in bodo jutri zagotovo premajhne. Med objekte, ki so premajhni in neustrezni že danes, pa gotovo sodi čistilna naprava za odpadne vode.
Logatec potrebuje novo čistilno napravo in v zvezi z njeno gradnjo se postavlja cela vrsta vprašanj, eno izmed njih je : »Kje postaviti čistilno napravo?« Tehnično najenostavnejše in zato finančno najugodnejše je graditi na lokaciji sedanje naprave, ampak če bi človeštvo vedno uporabljalo tehnično najenostavnejše rešitve, bi se nemara še vedno vozili s konjsko vprego. Kjerkoli že bo naprava postavljena, bo poseg v prostor trajen. Čistilna naprava se ne gradi za obdobje desetih let, gradi se za obdobje štiridesetih, petdesetih let in več. Prostor v bližini športne dvorane ima svojo vsebino, tu se dogaja Življenje:
vrtec, šola, športna dvorana, stanovanjsko naselje, pokopališče. Potrebe v naslednjih letih in desetletjih bodo na tem prostoru narekovale gradnjo športnih igrišč, novega vrtca, nove šole, parka... Treba bo urediti potok in njegove brezine, da se bodo ljudje vračali k vodi, viru življenja, kot so to počeli stoletja pred nami. To je vsebina, namenjena temu prostoru. Čistilna naprava je tujek v tem prostoru, povzroča njegovo degradacijo in zato ne sodi vanj. S svojim industrijskim značajem sodi na obrobje kraja, nikakorpa ne v njegov urbani del. Gradnja čistilne naprave ob stari napravi je vsekakor cenejša in manj zahtevna, kol če bi jo gradili na obrobju kraja, vendar pa bo čar cenejše izbire že zdavnaj zbledel, medtem ko bo nezadovoljstvo zaradi neprimerne izrabe prostora trajalo dolga desetletja.
Spoštovani svetniki, potencial, ki ga ponuja ta prostor, je izjemen. Ohranite ga takšnega tudi prihodnjim rodovom; izberite težjo pot in postavite čistilno napravo na obrobje kraja, kamor tudi sodi.
Jože Herblan
Bralci pišejo
Še o Domu starejših v Logatcu
Naš dom je odprl vrata starostnikom februarja 2001. Za redno in brezhibno poslovanje doma je kljub lepi stavbi in kvalitetni opremi manjkalo še mnogo stvari.
Zdaj že odstavljena direktorica gospa Pupis seje trudila po svojih najboljših močeh, da bi vse izpeljala zakonito in v prid nas starostnikov. Žal, imela je slabo strokovno podkovano ekipo, sama pa tudi ni menedžersko izobražena, tako je bil proračun presežen in pokazala seje izguba. Sredstva pa vendar niso izgubljena, saj so se za ta denar oskrbela različna fizio- in delovno terapevtska pomagala, deset invalidskih vozičkov, oprema in računalnik za domsko trgovino, opremil se je masažno-pedikerski salon, montirala seje večja prezračevalna naprava, s stekleno steno 6x3,5 m seje pregradil dementni oddelek in delovna terapija, z drsnimi 4x6 m velikimi vrati se je zaprl bife, nabavili so se senčniki za vrt, in naštevanja še ni konec.
Nas starostnike pa moti, da je bilo pri odstavitvi direktorice važno samo mnenje kolektiva in sveta doma; kljub naši prošnji, da bi nastale pomanjkljivosti odpravili z združenimi močmi, nas niso poslušali. Niti nas niso povabili v dvorano, da bi se dostojno poslovili od gospe Pupis in bi sočasno spoznali novo direktorico.
Zato se Vam, spoštovana gospa Pupis, danes iskreno zahvaljujemo za lep odnos, ki ste ga imeli do nas, starih ljudi, za vsako lepo besedo in toplo dlan, ki ste nam jo namenjali v teh treh letih. - Hvala vam.
Adrijana Zavodnik, stanovalka in članica Sveta stanovalcev v Domu starejših logatec
Bralci pišejo
Zakaj ni sporočil kmetijske pospeševalne službe tudi v Logaških?
Bralci Logaških, predvsem kmetje, pogrešamo v občinskem časopisu sporočila kmetijske pospeševalne službe. Ugotavljamo namreč, da so tovrstna sporočila objavljena v Notranjskih novicah, kar ni nič narobe. Vendar bi pričakovali, da bodo - za kmečka gospodarstva pomembna sporočila kmetijske pospeševalne službe objavljena tudi v Logaških, ki pridejo v vsako gospodinjstvo v naši občini.
Hvala za razumevanje
Melanija Nagode, Ravnik 12
Pojasnilo uredništva
Spoštovani bralki Milani ji Nagode in tudi drugim kmetskim družinam in vsem bralcem in bralkam Logaških želimo pojasniti, da so strani Logaških odprte za vsakršna sporočila, namenjena občanom logaške občine. Prav rade volje bomo objavili tudi sporočila kmetijske pospeševalne službe, samo da nam jih bo zadevna služba posredovala v objavo.
Uredništvo Logaških
ogaške .
5 rt
rt ci
Ne nazadnje
ZAHVALA		
Sem nesmrten v smrtnem,		
neskončen v končnem,		
sem nad končnim.	p -V	
torej smrtjo;		
sem Življenje.		
Nesmrtnost uživam		
z nevezanostjo		
nad nekom ali čem;		
s tem odkrijem		
		
popolno Svobodo.	Zapustil nas je	
Magda		
	Cvetko Kogovšek	
	iz Rovt	
Zahvaljujemo se vsem, ki ste mu ob težkih tcrnutkih		
pomagali in ga v velikem številu pospremili na		
njegovi zadnji poti		
	domači	
Salamiada 2004
v
gostilni Turk v Hotedršici se je na letošnjo salamiado priglasilo 24 pridelovalcev salam. Ocenjevalna komisija, ki ji je predsedoval dr. vet. med. Franc Čampa, je 6. aprila dodelila zlato priznanje Antonu Dolencu
(na fotografiji z zmagovalno salamo), srebrno Jelki Mlinar in bronasto priznanje Francu Dolencu. Zunaj konkurence se je komisija soočila tudi z dobro Zelenčcvo klobaso iz zaseke, še boljšo Dolenčevo panceto in najboljšim Jclkinim pršutom. Več o salamiadi 2004 bomo pisali v majskih Logaških.
mAš
Napovednik prireditev
Četrtek, 15. aprila, ob 16. 30 v Knjižnici Logatec
FRANČKOVE URICE PRAVLJIC IN UGANK. Otroke bo obiskal znani TV-junak Franček. Org. in info: Knjižnica Logatec, tel.: 01 7541 722 Petek, 16. aprila, ob 17. uri v Domu krajanov Rovte REVIJA MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV Org. in info: OŠ Rovte, tel.: 01 7503 024 (Metka Bogataj) Petek, 23. aprila, ob 19. uri v Knjižnici logatec Prem Ravvat: MIR MORAŠ NAJTI V SEBI; videoprojekcija filma z akcijo »Podarimo knjigo«. Vsak obiskovalec je vabljen, da podari knjigo in bo obdarovan. Org. in info: Knjižnica Logatec, tel.: 01 7541 722 Sobota, 24. aprila, ob 19.30 v Narodnem domu LETNI KONCERT PEVSKEGA DRUŠTVA LOGATEC Org. in info: PD Logatec, tel.: 031 769 448 (Tone Jerina) Sobota, 24. aprila, ob 18.00 v Dvorani gasilske šole Logatec POMLADNI NASTOP CITRARK Org. in info: Glasbena šola Logatec, tel.: 01/75 43 304 Petek 30. aprila, ob 20. uri pred Narodnim domom (v primeru slabega vremena v Narodnem domu) KULTURA BREZ MEJA - POZDRAVLJENA EVROPA. Koncert. Org. in info: KD Pihalni orkester Logatec, tel.: 041 585 525 (Slavko Albreht) Vsak četrtek ob 16. uri v Krajevni knjižnici Rovte in ob 16.30 v Knjižnici Logatec
URE PRAVLJIC Org. in info: Knjižnica Logatec, tel.: 01 7541 722
V programu lahko pride do spremembe. Prosimo za razumevanje.. Podatke zbrala: Občina Logatec, Tržaška cesta 15, 1370 Logatec, tel: 01/ 7590 60H
Pepca še vedno rada prepeva
Pcpca Lcskovcc je prijokala na svet v železničarski družini na Jesenicah, od koder jo je pot leta 1952 z možem zanesla v Uotcdršico. Ob skrbi za dom in družino ni bila pesebej zaposlena, je pa doma veliko šivala. Po moževi smrti so živeli od njegove skromne pokojnine in pridnih Pepčinih rok, tako da sta se oba otroka izšolala in zaposlila.
Pepca pri kvačkanju ob svoji singerici. Foto: F. Brus
Pcpca jc letos na jožefovo dopolnila 87 let in je najstarejša pevka v zboru Društva invalidov in upokojencev, ki mu je zvesta od njegove ustanovitve 1987. Tega so se pevke na minulem občnem zboru spomnile s posebno voščilnico in cvetočo lončnico. Vsak teden sicer redno obiskuje vaje, čas pa si krajša tudi s kvačkanjem prtičkov in šivanjem na svoji priljubljeni singerici.
France Brus
Med brskanjem po internetu sem na strani Odraslih skavtov našla vabilo na nočni pohod. Spomnila sem se na lanski podvig dvanajstih navdušencev, ki smo prav na Valentinovo gazili nekaj ur proti vrhu Blegoša. Med njimi smo bili tudi trije člani logaške bratovščine odraslih skavtov. No, za letos so obetali več snega in daljšo pot. Zadnji trenutek sva se dva člana logaškega BOKSS-a odločila, dajo mahneva tja. Zbrali smo se v Školji Loki in se odpeljali do izhodišča - vasice Rovt nad Selško dolino.
Petkov večer, 6. februarja, ob polni luni. Letos nas je bilo dvakrat toliko kot lani; pisana druščina z vseh koncev Slovenije je bila živahno razpoložena. Vodja »odprave« Aleš nam je v razmislek prebral odlomek iz Bojevnika Luči: »Sam sem sc odločil, da bom tod nadaljeval. V tem stavku je vsa njegova moč; izbral je pot, po kateri hodi, in se nima kaj pritoževati.« Tudi mi smo jo izbrali in se polni pričakovanj podali dogodivščinam naproti. Sncgje bil moker in sc jc vdiral, zato smo hodili po stopinjah predhonika. Po nekaj sto metrih smo si začeli slačiti puloverje in snemati rokavice. Pod Koprivnikom pa so nas pričakali plazovi zmrznjenega snega in polomljenih dreves. Proti sedlu Črni kal smo uporabili svoje plezalne sposobnosti. Na sedlu smo si privoščili počitek in
Ne nazadnje
Čestitke za Grčarevčanke
V Grčarevcu bodo Valentinovo, dan žena in materinski dan poslej praznovali skupaj - zadnjo soboto v marcu. Tega dne jc že letos tamkajšnje TKŠD organiziralo na Rudolfovi kmetiji slovesnost, na kateri seje zbralo kar lepo število žensk in deklet, pa tudi moških ni manjkalo. Pogrinjek je bil pripravljen, tulipani s prisrčno čestitko razdeljeni in predstava seje začela.
Mladi naraščaj društva se je odrezal več kot dobro. Marsikatero materinsko oko seje zarosilo ob recitalu «Mati«. Judita, Nina Tina, Jernej in Janez so pokazali velik talent in srce za recital in igro. Veseloigra »Zobobol« Marcela Štefančiča je navdušila vse prisotne. Erik je s svojim recitalom dokazal, da ima kljub majhnosti veliko srce. Domen je raztegnil svoj meh in prepričal vse, da bo kmalu velik konkurent našemu »muz'kontarju« Florijanu. Vsi nastopajoči so po končanem programu poželi buren aplavz. Zaslužili so si ga, in kar je pomembno: v društvu se ni bati za dramski krožek.
Ko je ploskanje potihnilo, so se mize napolnile z dobrotami iz Tatjanine kuhinje in tudi za žejne plesalce je bilo poskrbljeno. Naš Florijan in voditelj Aleš sta veselo vzdušje samo še stopnjevala. Skratka, lepo uspela prireditev, ki jo je društvo organiziralo za žene in dekleta. Za tiste, ki se praznovanja niso udeležili, vabljeni prihodnjič.
Na svidenje ob prvomajskem kresu!
Vili Černivec
M
okrepčilo. Od tam naprej pa le še vzpon na vrh. Tam sta nas pričakala jasno nebo in polna luna. Prvi smo se lahko nekoliko razgledali; dvigajoča se megla je namreč vse bolj in bolj motila vidljivost. Zadnjo skupino smo počakali za skupno fotografijo, nato pa smo se (kar malce zamrznjeni) spustili do koče. Spust je bil precej težak; steza je bila zmrznjena, vsak korak ob njej pa seje končal globoko v snegu. Ob koči (po dobrih štirih urah hoda) seje spet prilcgcl čaj, sendvič in kak čokoladni priboljšek. Pot nas je potem vodila po drugi strani do Črnega kala in naprej proti Rovtu.
Pogovor jc počasi zamrl, vsakdo je napletal le svoje misli... Malce čez eno ponoči smo se vrnili do izhodišča. Zadovoljni in prijetno utrujeni smo sklenili krog, opisali svoje doživetje in še enkrat razmišljali o Bojevniku Luči: »Tedaj bojevnik luči razume, daje edini namen ponovljenih izkušenj, da ga učijo, česar se noče naučiti.« Zaželeli smo si srečno pot in ponovno srečanje prihodnje leto, ter se odpeljali proti domu.
Naslednje jutro - oblačno in megleno, spomin na nočni pohod pa svetel plamen v duši. Drugo leto spet dobrih sedem uric hoje, pomenkovanja in veselega druženja. Povabljeni!
Miša
Ob polni luni na Blegoš
Ne nazadnje
Kdor kozolca ne spoštuje -ne ve kam s slamo
Kozolce so še ne tako dolgo tega kmetje uporabljali za sušenje žita, detelje, fižola, tudi sena in slame... Dandanes so kozolci so običajno skladišča za kmetijske stroje in orodja pa tudi garaže avtomobilov... Kakorkoli pa so še ostali, so hvaležen spomin zanamcem, zanimiv motiv slikarjem, vse bolj pa tudi etnološka zanimivost svetu, saj je kozolec slovenska posebnost.
Med redkimi, ki želijo ohraniti videz slovenskega kozolca, je tudi Franc Jesenovec, upokojeni kovinar s Čevice, ki mu je oče, lesni delavec, vcepil veselje do lesa. Poleg redne zaposlitve je rad pomagal pri postavljanju ostrešij hiš, tudi kozolcev; in tako seje v minuli dolgi zimi lotil miniaturnih kozolcev. V razmerju 1:15 je »postavil« kar tri tipične kozolce: »topler«, stegnjenj in pokloničeni kozolec. Kritino je oblikoval iz plastike; tako je na »topler« vgradil okoli 5000 »bobrovcev«.
Za pripravo posameznega kozolcaje porabil kakih 80 ur. Kakorkoli, Franc se postavljanju ostrešij še nc misli
Topler, stegujem in pokloničeni kozolec.
odpovedati, saj pravijo, da priden delavec ne jenja, dokler mu sonce nc zajde.
Bine Čuk
mz*i--
™   Gregorjev semenj - živ kot vselej
r
a
Zgodovinski viri.
Doslej še vedno ni ugotovljeno, kdaj je bil v Logatcu prvi Gregorjev semenj. Pisni viri segajo le do »Koledarja svetega Mohora« iz leta 1 884, v katerem je omenjen logaški semenj. Po vsej verjetnosti pa sega začetek semnja daleč nazaj, saj so bili semnji priložnost za nakupe živine in drugih potrebščin. Gregorjev smenj pa je bil namenjen predvsem semenom. V zadnjem obdobju, ko so semnji postali tudi turistična zanimivost ter priložnost za raznovrstne nakupe, pa je logaški semenj odprl vrata tudi kramarjem, običajno na prvo soboto po gregorjevem.
Gneča kot se na semnju spodobi.
Foto:./. Turk
Ne nazadnje
Vzroki za spremembo.
V preteklosti sc jc Gregorjev semenj odvijal sicer v četrtek pred gregorjevim. Letošnja zima pa ni bila od muh, saj nam jc snega trosila kar naprej tudi v dneh pred predvideno prireditvijo 13. marca zato seje občina skupaj s turističnimi društvi odločila za prestavitev sejemske prireditve na 27. marec, ki pa sprva tudi ni kazal najboljšega vremenskega lica
Pa je bil le dan, ki nam ga je prinesel župan.
Tako nekako je nastop župana, ki je navdušujoče pozdravil številno občinstvo, predstavila napovedovalka na na trgu pred cerkvijo sv. Nikolaja, kjer je nato nastopil Pihalni orkester z mažoretnimi skupinami. Potem so sc na vozeh predstavili najprej KUD I lotederšica s predstavitvijo predelave posušenega lanu, nato društvo kmečkih in podeželskih žena iz Logatca z ribanjem zelja in repe ter izdelavo btitraric za krušne peči. Rovtarke pa so predstavile pripravo velikonočnih butaric in žegna. Klub logaških študentov pa je prikazal staro učilnico. Gasilsko društvo Logatec se je pripeljalo s staro črpalko iz leta I8()S,
Tudi igralo in plesalo seje.
pri čemer jc poveljnik hudomušno ocenil amortizacijo tc stare črpalke, ki da bi zadoščala za načrtovano novo cisterno. Prvi del prireditve so sklenile narodne noše. - V nadaljevanju so lastopili šc: folklorna skupina iz Miklavževega vrtca, otroci iz taborskega vrtca »Kururčck« z otroškimi pesmimi ter učenci iz Rovtarskih Žibrš, MiC sv. Nikolaja s dramsko skupino, harmonikarji Glasbene šole, KD Tabor, duo Mir ter Ivanka Urbas z ljudsko pesmijo.
Foto:./. Turh
Veselo po vsem sejmišču.
Na parkirišču pri Kmetijski zadrugi so v kuhanju golaža tekmovali kuharji gostilne Zvonček in kuharice Društva kmečkih in podeželskih žena. Ni bila pomembna zmaga v kuhi, prava zmagovalka jc bila soorganizatorka na prireditvenem prostoru Kmetijska zadruga Logatec katere direktor seje šc pozno popoldne zadovoljno smehljal zavoljo množičnega obiska in veselja na prireditvi.
V blišču folklore.
Foto:./. Turk
Kaj, da ne, ko pa so ob plešočih parih igrali »Prifarski muzikantje« in skupina Samokres. Tudi drugod na sejmišču jc bila pestra ponudba pijač in jedač, od gregorjevih ptičkov, drobnega peciva in potic do ponudbe pivskih paviljonov, kjer so bili gostje predvsem moški, žene pa so imele tako čas brkljanja po stojnicah. Po sejmišču je bilo resnično za vsakega nekaj, tudi za najmlajše z baloni in za one na vrtiljaku. Kajpak, ob letu se spet vidimo.
Albin Čuk
Bo zelje zadosti kislo? Foto: F: Brus
Pomagali so priklicati pomlad. Foto:./. Turk
Semenj je bilo še najmanj.
Foto:./. Turk