247. številka.
Trst, v soboto 27. oktobra 1900.
Tečaj XXV
„Edinoat
r h Rja enkrat nn dan. raznn nedelj in praznikov, ob 6, uri zvečer.
Naročnina znaša :
Za celo leto........24 kron
ra pol leta.........12 «.
za Četrt leta........ 6 _
za en mesec........ 2 kroni
Naročnino je plačevati naprej. Na nn-rofibe brez priložene naročnine ne uprava ne ozira.	_
Po tobakarnah v Trstu se prodajajo po-Bamezne številke po 6 stotink (3 nvč.); izven Trsta pa po 8 stotink (4 nvč.)
Telefon fltv. 870.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
Ogl&«l
se računajo po vrstah v petitu. Z.a večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd. se računajo po pogode.
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu.. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
V edinosti J« moč!
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravništro. Naročnino in o^lase-je plačevati loco Trst.
Uredništvo i u tiskarna se uHhitjitta v ulici Carintia štv. 12. Upravuištvo. in sprejemanje iiiseratov v ulici Molit* piccoio štv. 3, II. nadtitr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Pran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna kcnsorcija lista „Edinost" v Trst
Državnozborske volitve in stranke v Trstu.
Na občnem zboru pol. društva »Edinost« dne 14. oktobra v Barkovljah govoril g. dr.
O t o k a r R y b d r.
(Dalje.)
G. dr. R v l> -S f je nadaljeval:
Drugo vprašanje je nekoliko bolj težavno in so tržaški Slovenci, kakor sem se prepričal v privatnih razgovorih, različnega mišljenja v tem pogledu : ob vprašanju, kako naj se vedemo o prihodnjih volitvah, s katero stranko naj potegnemo, katero naj podpiramo, in zlasti tudi ob vprašanju, kako naj se vedemo nasproti vladi, kaj misli vlada o nas, kaj o naših volitvah ? !
Prav za prav bi nas moralo malo brigat:, kako misli vlada. Vendar je baš to značilno za naše razmere, da je pri nas o volitvah vlada tako važen faktor, da je potrebno računati s tem, kako stojimo z vlado, ali nam je ista prijateljska ali pa — nekoliko nasprotna.
Mi smo dosedaj, v prejšnjih letih, nastopali pod zastavo, ki ni bila naša, vsaj ne popolnoma naša; mi smo se gerirali kakor patentiran branitelj avstrijske misli. Nastopali smo kakor nekaki zastopniki avstrijskega mišljenja, * kakor branitelji Avstrije proti irredenti.	»	#
Ne vem, če je bilo to prav ali ne : o tem nočem razpravljati, ampak izplačalo se n a m ni !!
Pač, na tribunalu se nam je izplačalo : tisti ljudje, ki so se izpostavljali za avstrijsko misel in demonstrirali za državo, so dobili svoje plačilo na tribunalu in v Gradiški. Pa to bi še ne bilo tako hudo. Boleti pa nas mora dejstvo, da se je italijanski mini-sterski predsednik v javni seji italijanskega parlamenta zahvaljeval za to, da se je tako strogo postopalo proti Slovencem, ki so se bili dali po svojem avstrijskem mišljenju zavesti do demonstracij. Mi vemo, kam so merile tiste besede in bomo se vedeli ravnati po tistih besedah !
Pa še več ! Merodajni krogi pravijo, da mi prav za prav ne moremo zahtevati, da bi se nas upoštevalo, kajti mi da smo manj vreden, inferijoren narod.
Gospoda moja ! (Je govorijo tako, imajo skoro prav. Mi revni Slovenci se še nismo
P O n LISTEK
Zgubljeno življenje.
Slika: Slavoljub P o d s 1 a p i n s k v.
Ali gospa Orsini se ni brigala za take vsakdanje skrbi. In tudi če bi bila hotela, ni mogla umeti soj »rogove skrbi; ost'da je prejšnja ; trošila je naprej in delala račune, katere je moral plačevati njen soprog. A on, vidć, da tako ne more iti naprej, se je jel spuščati v vratolomne špekulacije. To pa je le povspeševalo propad; sfc strahom, z grozo je moral gledati, kako njegova trgovina propada bolj in bolj. Par let že se je vzdrževal le s pomočjo starega kredita njegove firme. In v zadnjem času so s: šepetali v trgovskih krogih, da pri tvrdki Orsini ni vse v redu...
In danes je stari Orsini računal nad svojimi knjigami, računal in računal. Čimbolj pa je računal, tem jasnejša mu je postajala grozna resnica, da je ni več pomoči, da je katastrofa neizogibna ; bil si je popolnoma na jasnem, da je zanj, za njegovo trgovino ban-kerot neizogiben. Mrzel pot mu je t>:opal na čelo ob tej grozni misli. In kaj potem? Tako se je vpraševal prestrašen. Podprl sije glavo in mislil: Kaj zdaj? Ta sramota, ta grozni udarec na moje stare dni ? Ne, tega ne preživim! ......../ ....... ...................
povspeli do tistega vrhunca starogrške kulture, do katerega se je povspel jeden d* Angeli! (Viharn aplavz, ploskanje, vrišč.)
Mi, gospoda moja, smo še v tem oziru daleč nazaj za našimi italijanskimi prijatelji ! (Tu je govornik omenil splošno znan fakt, o katerem pa ga vladni zastopnik ni pustil dalje govoriti.)
Jaz ne vem, ali bi nadaljeval tako, kakor sem začel. Hočem torej skušati, da ne pridem več v navskrižje z gospodom vladnim komisarjem, da-si lahko rečem, da dosedaj še nisem spregovoril nobene laži.
Gospoda moja ! V zadnjih časih ste večkrat slišali, da niso bili zadovoljni s to ali ■ono našo besedo. Nočem imenovati posamičnih slučajev, ker bi me g. vladni komisar zopet pretrgal, a vi vsi veste, da se je pro-sledovalo neko osebo, ki sedi tu na moji desni strani (Spinčic) in da je končno ta oseba še dobila strog ukor. (Klici : Živio Spinčic !)
No, mi nočemo govoriti o tej stvari, ampak na nekaj moram opozoriti, na neko okolnost, na katero me je te dni opozoril neki <•. kr. uradnik sam, da imamo namreč v Avstriji stranko, katera, kakor je javno in povsod znano, škili čez meje naše države. Ne da bi moral misliti o tem ravno na našo irredento, saj imamo na Severnem Češkem \Yolfa in Schouererjevo stranko. No, tisti naši ljudje, ki so se izpostavili v javnosti za avstrijsko misel in ki niso bili — pohvaljeni, delali so na to, da bi se Istra ohranila naši državi in da bi se Bosna in Hercegovina priklopili k tej državi; so delali torej za stvar, katere si moramo želeti mi vsi. Oni drugi ljudje pa delajo na to, da bi neke pokrajine odcepili od Avstrije. Dolžnost avstrijske vlade bi po našem skromnem menenju bila ta, da bi gledala na to, da bi ti drugi ne delali tako kakor delajo! O tem pa mi ne slišimo ničesar, ampak vidimo, tla je neka oblast popolnoma slepa za počenjanje ljudi, ki škilijo preko avstrijskih mej. Na drugi strani pa dobivamo mi še ukore za to, ker smo zvesti Avstrijci ! Po vsem tem nimamo mi torej od te strani ničesar pričakovati in tudi ničesar ne zahtevamo. Mi zahtevamo le, da bi nam vlada bila pravična, <1 a bi gledala tudi Italijanom na prste, kakor gleda nam!
Sedaj vprašate, kako 'se imamo o prihodnjih volitvah vesti proti drugim strankam.
V Trstu imamo od zadnjih volitev eno strani-o več. Tista stranka, ki je popolnoma zaspala, ranjcega in »dobrega« spomina konservativna stranka, ne misli stopiti več v vo-litno borbo. Vendar se govori, da se hoče eden njihovih, g. Burgstaller, zopet postaviti sam za kandidata za tretji kolegij.
Kar se tiče osebe g. Burgstallerja, je to dober človek, ki nikdar nt ničesar zakrivil — denarja ima tudi mnogo — ali, da bi bil kdaj kaj dobrega storil za nas, tega nismo slišali.
A brez ozira na to bi bilo zares čudno, če bi bili baš mi Slovenci tisti, ki bi povzdignili tisto stranko, za katero ves Trst ne mara. Dali bi si sami nekak testimonium paupertatis, ako bi baš mi pobrali zopet stranko, katero so vsi drugi že vrgli v smetišče.
(Zvršetek pride.)
V duši njegovi je vihrala huda borba. Ta sramoti, ta udarec! Ali naj še živi ? Čemu ! ?
In odprl je neki predal pisalne mize, vzel v roke revolver in ga nastavil na čelo . . .
Ko so pa uslužoenci — začuvši strel — prileteli, ležal je njihov gospodar mrtev v svoji lastni krvi...
XIII.
Takoj naslednji dan po samomoru Orsinija so zaprli njegovo trgovino, prišli so tudi in zapečatili vse, kar je bilo količkaj vrednega v palači Orsini.
Gospa Angela je tarnala, pulila si je lase iz glave in hodila je okoli kakor nora, kričaje v jednomer : Berači smo, berači, j!jaz in moji otroci ! V resnici pa si uiti sama ni bila svesta svojega položaja. Zuala je pač, da nima ničesar več, a kaj je to, nič imeti in nič znati, tega se ona ni zavedala, najmanje pa si je hotela priznati, da je vsemu temu ona sama kriva. Ona je pričakovala, da bodo nje prijateljice prihajale tolažiti jo, a čakala je zastonj. Od vseh onih elegantnih ekvipaž, ki so se v prejšnjih dobrih časih ustavljale pred njeno palačo, ko je dajala knežje soareje, vseh onih, ki so se jej klanjali na onih soarejah — ni bilo več ! Pri-
ji in Doiioci pomen ruščine za saše trpvske in obrtne razmere.
V Ljubljani, sredi oktobra.
Po hudem boju in raznih zaprekah se je prebil lansko leto led in letos s 1. oktobrom se je pričel v Ljubljani zopet redni pouk ruščine.
I. in II. kurza pod vodstvom veščega gospoda dr. Ljudevita Jenka udeleževalo se bo zopet lepo število.
V II. kurz zbrali so se vsi učenci in učenke, t. j. čast. členi od lanskega leta, ra-zun istih, ki so morali odpotovati iz bele Ljubljane, a tudi na novo se je odzvalo lepo število ukaželjnih dam in gospodov za I. ruski kurz.
Nekaj se jih je oglasilo tudi za češki kurz.
Slovenci smo postali bolj krepki ter vstrajni in to je dobro znamenje. Saj pa tudi ni takih težav, kakor si jih predstavlja marsikdo, kajti ruski jezik je tako zelo soroden ter enak našemu, da si ga Bleherni razumnik, ako zna le cirilico, lahko priuči v kratkem Času.
In kako domače udarjajo ti ruski glasi na naše uho! Zdi se človeku, da se nahaja med samimi starimi čvrstimi pradedi, kakor da se potaplja v lepšo nekdanjo bajno slovensko minolost, kakor da nam ustajajo preti tisoč leti zamrli očetje in nam govore !
Čakovala jih je zastonj. In celd svojega sina Henrika je pričakovala zastonj. Ko je namreč doznal, kaj se je zgodilo, pobral je, kar je dobil, ter izginil, da nihče ni znal, kam... In njeni hčerki Ema in Klementina, prva osemnajstih, druga dvajsetih let, ki sta bili vzgojeni pač *a salone, a ne "za svet, v katerem se — dela, stali ste tu brez opore, brez pomoči. Imetje je bilo zgubljeno, a delati nisti znali.
In gospć Angele se je polastil tem huji obup. Kaj naj začnem jaz sama, kaj naj začnem s hčerama ? Ha ! Beračica sem jaz, beračici sta oni. In ona si je znova pulila lase, hodila je okoli kakor nora .. . Beračit naj grem, jaz — beračit?! Grozno, strašno! Ali je ui rešitve, ali je ni pomoči? In podprla si je glavo in mislila... O, da, je pomoč, a samo ena pomoč je, katera me ob-varje pred to sramoto, pred bedo...
In potem? Kaj bo s hčerkama ? Hm, jaz jima ne morem pomagati, še sama sebi ne morem pomagati.
In šla je, pripravila je v spalnico oglje, zapalila peč, zaprla okna, zaprla vrata, zaprla dimnik pri peči.
Drugi dan so ulomili vrata v njeno spalnico, ležala je gospa Angela mrtva na di-vanu ...
Da! da! to sorodstvo se ne da utajiti, ne uničiti, ne skriti — mi vsi smo sinovi ene matere Slave!
Mnogo rojakov je še med nami, ki se izgovarjajo, češ: čemu mi bo tu pri nas ruščina! Ali kaj takega bi se bilo smelo govoriti v Evropi tam pred sto leti, dandanes je to drugače.
Razmere so se povsod zelo in hitro spremenile, a tildi nam Slovanom ne na slabše.
In to nam bodi v bodrilo za nadaljno skupno delo!
Dandanes prihajamo pojedina slovanska plemena na površje na vseh koncih in krajih in v raznih strujah.
In le tako krepko naprej v prosveti in omiki ! !
Nekdaj so nas nazivali barbarom, no, danes so se tudi tujci poučili nekoliko o nas, da nismo taki divjaki, kakor so svoj čas iz-vestni, nam sovražni elementi pisali v obče o nas Slovanih : bodi iz zlobnosti, bodi iz nevednosti.
Posebno pa se dvigajo naši severni bratje Rusi — ker so najmočnejše pleme slovansko — nenavadno visoko v vsakem pogledu in na vseh poljih človeškega znanja.
In svet je spoznal kulturni rusko-slo-vanski narod in zatem se je zanimanje jelo obračati tudi še na razna druga slovanska plemena.
Pa kaj bi govoril o tujcih ! Ali smo bili morda mi Slovenci sami kaj boljši "? Nič ! Ali smo pred sto ali več leti znali dosti več o naših slovanskih bratih, nego o jutrovi deželi ?
Zadnji čas — posebno od leta 1848 — obrnilo se je tudi za nas južne Slovane malo na boljše, a še le zadnja desetletja so se jeli oglašati posamični rodoljubi in časopisi, ki so aašemu narodu govorili, tla nismo tako slaboten in osamljen narod, kakor se je mislilo, temveč smo člen velike slovanske rodbine, krepkega in čvrstega naroda, ki se je začel še le razvijati, a ki ima odmerjeno še veliko ulogo v svetovni bodoči zgodovini.
In najpotrebnejše delo je, ne samo za nas Slovence, temveč za vse avstro-ogrske in druge Slovane, da se Jrazumemo in spoznavamo mej saboj.
In s Čem drugim naj se spoznavamo, umejemo in sporazumljamo na vseh poljih,* nego z živim jeziko m, v katerem se za-moremo pogovoriti eden z drugim in se zbli-
Ema in Klementina sta ostali sami. Imeli nista nikogar na svetu. Stariši so umrli, brat je izginil. Bili sta sami, čisto sami, zapuščeni^ pozabljeni. Ostali sta sami, brez očeta, brez matere, brez imetja, a kar je bilo najhujše: bili sta brez vzgoje, kakoršne treba za svet. Oni sta imeli pac sijajno vzgojo, a ta vzgoja tj« bila namenjena za salon, a ne za življenje, i Zdaj pa sta stali tu naenkrat, brez pomoči, j brez opore. Zastonj sta čakali, da pride kateri onih kavalirjev, katerih je bilo vse polno poprej, ko je njijina mati dajala sijajne večerje. Ko je gospa Angela prirejala sijajne domače veselice, bilo je polno kavalirjev, polno dvo-riteljev, ki so so jima laskali in se jima klanjali. A zdaj ni bilo nikogar več blizu.
In hčerki banke roti ranega trgovca, ki sta imeli za sabo sijajno vzgojo, katerih misli so-še pred par dnevi letale visoko, tako visoko, stali sta tu osamljeni, pozabljeni... !
Služabniki so odšli, oni pa sta bili postavljeni na cesto. Pustili so jima samo obleko-in nekaj dragocenosti. In oni sta šli in sta si najeli obe skupaj malo sobico. Potem ste hodili tja in zastavljali po vrsti vse dragocenosti. Ko pa dragocenosti ni bilo več, zastavili sti tudi boljšo obleko.'
(Pride še.)
žati na velikem kulturnem delu ? ! Za nas pa je to: razviti, najaorodnejši in obsežnejši ruski jezik.	t	(Pride še.)
Politični pregled.
V TRSTU, dne 25. oktobra 1900
Volilno gibanje. »Obzor« prinaša poseben članek o volilnem gibanju v Trstu in Istri. Med drugim pravi, da v nijedni južnih pokrajin se nimajo Hrvatje in Slovenci boriti s tolikimi težavami, kakor v Trstu in Istri. Neprijatelj je močan in dobro organiziran, a poleg tega mu pomaga tudi vlada. Potem treba uvaževati tudi to, da nasprotniki bivajo večinoma v mestih, kjer so volišča, do-čim bivajo naši zunaj. Naši morajo torej še le potovati na volišče in zgubljati čas. To ne le da je materijalno spojeno s težavami, ampak provzroča tudi občutnih stroškov. Narod pa je siromašen in ga od leta do leta proganjaju slabe letine.
No, vzlic vsem tem nasprotstvom, proti katerim se je boriti slovensko-hrvatsk i stran ki v Istri, se naši vendar jako pridno gibljejo. Volilni odbor v Pulja priredi zopet prihodnjo nedeljo volilen shod v Pulju in dva shoda v okolici. »Naša Sloga pripoveduje, da je izvedela od zaupne strani, da italijanska stranka smatra V. kurijo z a - s e i z-gublj eno toliko v Istri kolikor v Gorici. Bog dal, da bi bilo tako! Samo bi svarili, naj naši preveč ne zidajo na take vesti.
Kdo bo nadškof v Zadru ? Zagrebškim listom poročajo iz Zadra, da je odstranjena nevarnost, da bi bit kanonik Borzatti imenovani nadškofom v Zadru. Namestni-štvo da je slednjič uvidelo, da bi to imenovanje pomenjalo provokacijo. Sedaj smatrajo kandidatom za zadersko stolieo profesorja v tamošnjem semenišču Petra Spaniča. Le ta, <la je dober katolik in prijatelj glagolice.
Znamenje časov. Ze pred nekoliko dnevi so ljubljanski listi prinesli neko vest, ki je morala osupniti vsakogar in ki bo imela na sebi, ako se uresniči, vse znake one animoznosti, s katero minlsterstvo Korber-jevo nastopa proti nam Jugoslovanom. Na Kranjskem namerjajo baje neko reorganizacijo v nadzorovanju šol v tem zmislu, da bo odslej nadzorovanje ljudskih šol ločeno od nadzorovanja srednjih. Vprašanje, da-li je ta reorganizacija potrebna, se nočemo spuščati, ali osupniti nas mora, da hoče vlada to reorganizacijo uvesti znanim — žalostno znanim
—	gimnazijskim ravnateljem Petrom Končnikom iz Celja, s človekom, ki je o vsaki priliki, kadar-koli je mogel, insultiral naša narodna stremljenja. Ta mož da je designi-ran bodočim šolskim nadzornikom za Kranjsko. To ne bi pomenjalo le efektivne škode za naše narodne šolstvo na Kranjskem, ne bi pomenjalo le afront proti našemu narodnemu principu, ampak bi vrhu škode še pomenjalo
—	roganje. To našo trditev podpira tudi okolnost, da se nekdo iz Ijjubijane v »Information«: trudi, da bi u veri l svet, da se je Peter Končnik tudi na vročih tleh Celjskih izogibal političnemu življenju. To je jednostavno drzno zatajevanje dejstev. »Deutsche \\ acht« je vsikdar naj poli valneje govorila o Petra Končnika delovanju — a kogar ta list hvali, ta stoji notri v sredi v borbi proti narodu slovenskemu. Imenovanje Petra Končnika deželnim šolskim nadzornikom na Kranjskem bi bilo na vsaki način znak časov, znak skrajne animoznosti proti narodu slovenskemu.
Tržaške vesti.
Odlikovanje. Čujemo, da je minister-stvo za trgovino imenovalo poštna svetnika dra. Pavla Garimbertija in Viktorija pl. H e v de n b e r g a višima poštnima svetnikoma. Ali poslednji je dobil le naslov in čin višega svčtnika, dočim je prvemu podeljena efektiviteta in s tem primorskim Slovanom — klofuta. Prihodnjič kaj več.
Beseda rodoljubom za predstojoče volitve. »Naša Sloga« piše: »Prepričani smo, da rodoljubje širom Istre delajo in marljivo pripravljajo vse, kar treba za dan bitke, da nas ljuti spopad najde pripravljene, oborožene, da zmaga ostane na naši strani. Ze iz taktičnih razlogov rodoljubi ne obešajo svojega dela na veliki zvon ter v vseh krajih mora izpod navideznega miru kliti živo delovanje. No, kjer morda še ni pričelo volilno delovanje, je skrajni čas, da se naše vzbudi in da pričnejo svoje delo na narodni ajivi. Brat do brata, kum do kuma, prija-
telj do prijatelja, kmet do kmeta, vsaki v svojem krogu, nagovarjajmo, poučujmo, na-potujmo! Prizadevajmo si, da vsakdo pride i do spoznanja, kaj je dolžan sebi in narodu, 'da vsakdo vrši svoje pravo. Sedaj, v volilni dobi, je volilcem dovoljeno shajati se, kadar jih je volja in kjer jih je volja. Tudi niso dolžni prijaviti nobeni oblasti, ni da se hočejo zbrati, ni kje se hočejo zbrati. In nobena oblast nima pravice kaj reči radi tega, niti se vtikati v te shode. Priporočamo torej j našim ljudem v vsakem kraju, naj se shajajo in dogovarjajo, da jih skupni dogovori oso-kolijo in duševno povzdignejo. A kjer imamo inteligentnejega človeka, tam bi se že moglo sklicevati shode v večt-m stilu in pred večim | številom ljudij : ta naj bi v jedni, oni v drugi stvari svetoval ljudstvu, je poučeval in je bodril. Okoristimo se na tej slobodi, dokler trajajo volilne priprave, te slobode za shajanje potem ne bo več«.
Tako govori »Naša Sloga« svojim istrskim rodoljubom, ali nje besede veljajo v polni meri tudi našim rodoljubom po okolici. Na njih je sedaj, da si te besede vzamejo k srcu in se — ravnajo po njih !
»Slovenski Narod« socijalistom v album. Par dni sem prijemlje »Slov. Narod« precej trdo socijaliste. V teh epistolah je marsikatera zlata beseda, katero gotovo rad popiše ne le sleherni rodo- in domoljub, ampak tudi sleherni človekoljub.
V številki od četrtka čitamo n. pr. dopis, v katerem se dokazuje, da ni res, da bi se proganjalo le voditelje socijalistov, da torej ni umestno, ako se vedno govori le o mučeni -štvu socijalistiških voditeljev. Nadalje pravi dopis :
»Sploh pa pritrdi vsakdo, da je velikanska razlika, če sedi Bebel ali dr. Adler v ječi, ali pa kak delavec, kojega je prijela policija o kaki poulični demonstraciji. Prva dva gotovo ne bodeta jedla ričeta v ječi, mej tem, ko delavcu druzega ne preostaja, poleg tega pa še njegova družina, če je slučajno oženjen, trpi pomanjkanje 111 glad. Kljub temu ovija prvima socijalno- demokratična stranka glavo z mučeniškim vencem, na delavca — trpina pa kmalu pozablja. Po smrti voditeljev prodaja socijalno- demokratična stranka celo njih slike, koje proletarci kupuj o za drag denar,
—	češ, če bi teh novodobnih svetnikov, papežev in malikov ne bilo, bi živeli še v istih političnih in socijalnih razmerah kakor pred desetimi leti. Mi pa trdimo, da to ni res, da je to navadna laž, de je navadno sleparstvo, če se ljudstvu usiljuje kak nov kult. Posamezni človek v vesoljnosti je le atom, druzega nič. Vsled tega nikakor ne moremo pritrditi, da so posamezni ljudje uplivali na razvoj človeške družbe, temveč so razmere v človeški družbi uplivale na dejanja posameznih ljudi. Kolo časa se ne da hitrejše vrteti nego z a h t e .v a n a-ravni razvoj, a tudi pridržati s e 11 e d a nazaj. Smelo je torej, če se ljudstvu lepi cilji stavijo v nedoglednodaljavo, mej tem ko se pogostokrat v gospodarskem oziru pušča ljudstvo zbog taktike, ali katerega druzega namena, na cedilu. Gotovo je največja zadaČa, da se narod na gospodarskem polji okrepi, da ne opeša, da ne omaga v boju za boljšo bodočnost. In to pogrešamo pri socijalno- demokratični stranki, ker pogostokrat vsled političnih vzrokov postavlja v ozadje pereča gospodarska vpraŠauja. Stranka, ki postopa tako, ni socijalna, ne ljudska«.
S tega stališča, ki je označeno tu, naj se sodi tudi naš si danji boj proti tržaškim socijalistom slovenske narodnosti. Nočemo pa se dotakniti vprašanja, da-li je bilo vedenje »Slov. Naroda« iz teh zadnjih dni, ozirom na naš boj proti socijalistom in posebnim ozirom na njegova lastna, ravnokar navedena izvajanja, primerno in umestno?!
I11 zopet jedno o domačem prepiru. Pišejo nam : Slovenska družina — slovenska družinica. Slovenci, ljubimo Ruse, Poljake, Čehe, Srbe, Bolgare, Hrvate. Ljubimo jih, iker vemo, da so nam krvni bratje, ker vemo, da jedino v mejsebojni ljubezni — v slovanski vzajemnosti je naša rešitev.
Kako se nam godi pa v slovenski dru-žinici ? V tej družinici je : služabnik, delavec, rokodelec, kmet, uradnik, odvetnik, duhovnik
—	slovenski narod, vsi bratje, vsi sinovi jed-nega naroda. Mislimo si, da bi v tej družinici kmet sovražil delavca, hlapec deklo, gospodar hlapca itd. Kaka bi bila taka druži-
, niča na znotraj in na zunaj ? Kako tčžko življenje bi bilo v taki družini, kjer bi bilo le sovraštvo, kjer bi vsakdo gledal, kako bi brata ugonobil!?
Mislimo si pa to družino, da bi delavec-hlapec ljubil in podpiral gospodarja - kmeta, da bi gospodar kmet ljubil in podpiral de-lavca-hlapca, služabnik rokodelca itd., kako srečno bi živela taka družina, kjer bi vladala ljubezen in bi se podpirali vsi jeden druzega ?
V naši družini pa so nekateri izbežali iz hiše, kjer se ne čutijo več srečne. Nadeli so si ime: socijalni demokratje in krščanski socijalisti, liberalci in klerikalci. Socijalni demokratje so si v laseh s krščanskimi socijalisti, liberalci, klerikalci in narobe, a vsi pravijo, da jim je sreča naroda na srcu ! Mi jim verujemo, a napisali smo jim to v pomislek za slučaj, da bi bili jedni ali drugi kedaj poklicani, da bi morali dajati račun o usodi slovenskega naroda.
Naše prepričanje pa je ono, katero se nam zdi, da je najboljše. Vsakogar po Slovenskem, ki v resnici ljubi slovenski narod, komur je srečnejša bodočnost slovenskega na-j roda v resnici na srcu, prosimo, naj nam do-1 kaže, da je ona družina, v kateri vlada ljubezen in v kateri podpira jeden druzega v bratski ljubezni, da je ona družina naj slabša ! Naj nam dokaže to, —- potem — — pustimo svoje stališče, svoj program in poj-derao tja, kjer bo — boljše!
Dijaška kuhinja! Kdo ne pozna koristi te ustanove?! In če je ne pozna, saj mu i že, ime pravi, kaj je to! Kuha se dijakom, v prvi vrsti okoličanskim in sicer ob ponedeljkih in četrtkih, ko istim radi prevelike daljave ni mogoče na dom. (Sprejemajo se pa tudi drugi slovenski dijaki — nekateri se hranijo tudi po večkrat na teden !) Pomislite, mladinoljubi ! Ti mladiči bi se morali potikati po mestnih ulicah, po javnih shajališčih, v nevarnosti, da zgube veselje do učenja, v nevarnosti, da se priučijo pohajkovanju in drugim človeškim razvadam. A glejte jih, v dijaški kuhinji se vam veselo zbirajo okoli polne sklede — krepčajo se tako telesno — v isti so pa tudi zavarovani pred nezgodami vremena in pripravljajo se za popoldanski pouk. Poleg tega nam je še pripomniti, da iz premoženja dijaške kuhinje prihaja 'lijakom še marsikaka druga dobrota, bodisi, da se bolj potrebnim kupujejo šolske knjige — ali da se kacemu revežu kupi obleka, ali pa da se kacemu nesrečnežu plača šolnina.
Vsakemu je torej razvidno, kako pre-koristna in vsestranske podpore vredna je dijaška kuhinja.
Sedaj pa čujte, kaj vatn sporočam: Dijakov je polno, vedno več se jih oglaša — moja blagajna pa je prazna v pravem pomenu besede. Kaj sledi iz teh (lveh okolnosti? Sledi, da Vam z močnim glasom kličem: Spomnite se me, pomagajte mi ! Ne recite : c Da m že». Hitro dajte, jaz potrebujem sedaj. Če si upate sami poslati s poštno nakaznico, storite to! Če pa ne premorete toliko — združite se po več skupaj, in pošljite skupno ! A tudi majhnega daru se gotovo ne branim, vse rad sprejemam. A čujte, še enkrat Vam pravim, ne čakajte ! Skoro vsak vas iz okolice ima v dijaški kuhinji svoje dijake. Iz vsake v isi okoličanske pričakujem torej podpore. V duhu vas gledam, kako po tem mojem pozivu hitite na delo — v duhu vas štejem — vas, ki imate kaj pod palcem in vas, ki imate dober dar jezika, ki znate tako srčkano drugim polagati na srce. Saj vas poznamo vsi! Torej požurite se! Pričakujem vas.
O vas rodoljubi v mestu, še govorim ne. To ste bolj imoviti ljudje, v velikih hišah stanujete. Za vse narodne naprave imate ! gorko srce in odprte roke. Da bi se Vi ne zmenili za dijaško kuhinjo, da bi Vi malomarno pomigovali z rameni, ko boste čitali moj poziv?! Ne verujem. Glejte, tako blizu ste mi, da lahko kar k meni skočite in mi v roko stisnite denar. Ne! Vi daste gotovo, to vem ; ali prosim vas, ne odlašajte !
O vas pa, duhovni sobratje sem gotov, da me kar obsujete z darili. Poln upanja pričakoval bom dan za dnevom, da mi prinese pismonoša kako nakaznico od vas, bodisi, iz okolice in krasa, bodisi doli iz Istre. Kakor sem že dejal, da mi pošljete, gotov sem. Saj ne prosim za-se, ampak za našo n a d e p o l n o mladino.
Torej še enkrat : Ljudje božji, pomagajte a ne odlagajte!
Frančišek G u š t i n ,
duhovni pomočnik pri sv. Antonu novem, Trst
Za družbo sy. Cirila in Metoda. Zadnjih 14 dni se vedno in vedno povdarja po časopisih, da naša šolska družba sv. Cirila in Metoda je v denarnih stiskah ter da ima ve-
l lik primanjkljaj. Res se tu pa tam odzivljajo I tej žalostni vesti, a dohodki nikakor ne od-| govarjajo tem potrebam. N. pr. naša ženska j podružnica bi rada kaj pripomogla, a sedaj J jej je vzdržati otroški vrtec v Rocolu (ki nas stane veliko denarja) in prispevati za onega pri sv. Ivanu. Dohodkov napram tem stroškom imamo tudi malo.
Sedaj je vprašanje : kako pripomoči naši šolski družbi ?!
Ali bi se ne mogla uresničiti prošnja, ki je bila pred par leti že obelodanjena, da bi o priliki, ko slavna družba sv. Mohorja razpošilja svoje knjige, nabirali č. g. poverjeniki j za našo šolsko družbo? Udi n. pr. plačujejo za vozne stroške 8 ali 10 stotink, naj bi to-i rej čč. gg. poverjeniki pobirali od vsacga uda 20 stot. ? Koliko denarja bi se nabralo o tej priliki. Po mojem mnenju najmanje okolo G000 kron. Koliko potem lahko pripo-j moremo naši šolski družbi ?! Od te misli, ako bi se uresničila vsako leto brezpogojno, bi imela naša šolska družba Mep in stalen dohodek. Hocerao-li, da propade ta naša ljubljenka, ko bi vendar lahko pomagali, ne da bi posamičnik kaj občutil. O ne, v svesti sem si, da nam čč. gg. poverjeniki pripomorejo v to, da bo naša družba imela v njih veliko oporo.
Pomagajte torej, pomagajte ! !
R o d o 1 j u b k a.
NB. Želeti bi bilo. da bi vsi slovenski listi propagirali to misel. Saj gre za naš n a r o d n i obstanek!
Mestni svet tržaški je imel sinoči sejo, o kateri spregovorimo prihodnjič. Po javni je bila tajna seja, v kateri so kakim 400 osebam podelili meščanstvo. Tako se pripravljajo, da na prihodnjih volitvah zopet uduše našo okolico in jej ukratijo mandat, ki jej pripada po najpriraitivneji pravičnosti!
Slavnemu pošt 11 em u ravnateljstvu na znanje. Bilo je dne 5. oktobra ob 1'. uri predp. t. 1., ko je neka ženska hotela na pošti na Barrieri oddati znesek denarja s poštno nakaznico. Naslov je bil razločen : »N. N. Št. Vid, Koroško, bolnišnica usmiljenih bratov. Uradnik pa ni hotel vsprejeti te nakaznice, češ, da to ni nič. In ponudil se je stranki, da on napiše drugo nakaznico. In napisal jo je. Da ta nakaznica ni bila več slovenska, smemo sklepati z vso gotovostjo po dejstvu, da ga je ista žena mulo popred prosila, naj bi izpolnil nakaznico, a ni hotel storiti tega; potem pa, ko je prišla s sloven-sko je hkratu postal tako postrežljiv. Pa tudi sicer moramo pozornost slavnega ravnateljstva obrniti na to podružnico. Ce kdo pride s slovenskim naslovom na pošiljat.i ali na pismu, ga zlasti še gospice povprašujejo, da-li hoče slovenski recepis. To je nedopustno. Uradnik mora poznati svojo dolžnost in ne sme še le vprašati stranko, da-li ona zahteva, da uradnik vrši svojo dolžnost!!
Razprava proti Kihardu Camberju.
Sinoči, ko se je zopet začela razprava, je bil naval ljudstva velikanski. Dvorana je bila natlačena. A tudi na ulici je stalo mnogo ljudi, ki so nestrpno pričakovali izid razprave.
Sinoćnja razprava je bila določena govoroma zastopnika obtožbe in branitelja. Državni pravilnik je zatrdil, da hoče povsem objektivno in nepristranski presojati stvari, ne mene se, ali so iste ugodne ali neugodno za obtoženca. Potem je govoril o vsakem faktu posebej. Tu in tam mu je obtožence posegel vmes: To ni res, je krivo. Z ozirom na postopanje Camberjevo nasproti oderuhom je obtožitelj navajal nekatere odloke najvišega soilišča, iz katerih izhaja, da tudi to pomenja izsiljevanje, ako komu, ki je zagrešil kak zločin, žugamo z ovadbo. Dokazoval je, da Camber je zmožen takih činov, kate-, rili ga dolži obtožba. Prav je storil Camber, da je nastopal proti oderuhom, ali se ni smel okoriščati na osebah, napadenih od njega. Zal mu je, da mora zastopati obtožbo proti Camberju, možu toli inteligentnemu, ki bi moral sedeti na klopi branitelja, ne pa obtoženca. Z ozirom na nedolžno družino pa naj sodni dvor le izreče milostno sodbo.
Potem je govoril Camber sara in je o vsakem faktu dokazoval svojo nekrivdo. Nekatere priče so same priznale, da so oderuhi. Zaključil je rekši: Upoštevaje nemoralno kakovost mojih obtoževalcev, in z ozirom na izjave policije o mojem delovanju kakor novinar (te izjave so bile namreč za obtežeuca precej ugodne) pričakujem, da me sodni dvor popolnoma reši obtožbe.
Branitelj obtožbe, gospod dr. Slavi k, je govoril divno, tako, da mu celo »Piccolo«
ne more odrekati priznanja, prizaavaje mu globoko znanje, a »Avanti« povdarja, da je v/lic dejstvu, da je še le zadnji hip prevzel obrambo, izborno rešil svojo nalogo. Njegov govor da je bil odločen v izražanju, kakor ne bi bilo pričakovati od Neitalijana, in njegova logična izvajanja so bila jasna in pre-priče valna.
Uvodoma je rekel, da je prevzel obrambo, ker je vedel, da mu bo, z ozirom na spretnost obtoženca samega, toliko laglja. Tudi on se je bavil z vsakim posamičnim faktom ter je izredno spretno izpodbijal obtožbo. Zahteval je, naj se Camber reši obtožbe v vseh točkah. Camber je morda zagrešil kako ne-delikatnost, kakov nemoralen čin, ali mi, o gospodje — je vskliknil — nismo tu, da sodimo o moralnosti Camberjevi, ampak, da izrečemo le, da-li so čini, navedeni v obtožbi, kažnjivi po kazenskem zakonu. Ker pa to moramo zanikati, moramo rešiti obtoženca brez vsacega obzira na njega moralnost. Zaupa v nepristranost sodnikov, o katerih ve, da so na višini svoje naloge, ter zaupa, da bodo vršili pravico.
Sinoči je predsednik zaključil razpravo ob 9. uri 35 m., naznanivši, da se razsodba razglasi kakor danes ob 11. uri.
Glasom razsodbe je Camber rešen krivde štirih faktov in obsojen le radi jednega fakta: JBletta. Razsodba se glasi na tri mesece ječe. Obtoženec je prijavil pritožbo ničnosti. Na ulipi je čakala velika množica, ki je delala spali r od sodnega poslopja do cerkve sv. Antona novega. Kakih posebnih pojavov ni bilo.
Camberja so takoj izpustili na slobodo in se je isti odpeljal z fijakarjem.
Električni tramvaj'. Danes seje vršila kola vda eij a črt Barriera-Armonia-kolodvor in ulica Conti- Corso- Rojan. Vožnje na teh črtah se baje prično že te dni. Na prvi črti bodo vozovi prihajali oziroma odhajali vsakih 7 minut, na drugi vsakih 10 minut.
llražbe premičnin. V poned., dne 29. oktobra ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici Canova št. 4, hišna oprava; v ulici Boschetto št. 5, kočije; v ulici del Pešce in v ulici Malcanton štev. 2, oprema v zalogi, žganje in hišna oprava: v ulici Solitario štev. 16, konji; v ulici Pozzachera štev. 2, vrtelo.
Vremenski vestuik. Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj 14.3, ob 2. uri popoludoe 17.5 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 7.60.1 — Danes plima ob 10.30 pred p. in ob —.— predp.; oseka ob 4.30 predpoludne in ob 5.28 po polu d ne.
Zborovanje v sv. Križu. Za jutri po-poludne ob 4. uri je sklicalo pol. društvo »Edinost« zborovanje v sv. Kri»u. To je prvo zborovanje tega pol. društva v tej volilni Horbi. Naj bi bil to srečen začetek ! V to naj pripomorejo naši Križani in bližnji okoličani z obilo' udeležbo.
Vukovarski tamburaši, kateri so pravi umetniki na tamburicah in v petju, koneer-tirajo že ves teden v restavraciji »Al Giar-dinetto«. Slovansko občinstvo je te koncerte le malo obiskovalo, morda jim lokal ni ugajal. »Zveza slovenskih trgovskih pomočnikov« je nridobila tamburaše za jutri v nedeljo 28. t. m., ko priredi v prostorih »Slovanske čitalnice« zabavo, in tako bo imelo tudi naše občinstvo priliko slišati umetnike. Vstopnina za nečlene je 1 krona.
Vukovarski tamburaši bodo udarjali nocoj in v ponedeljek v restavraciji »pri ogrskem kralju«. Začetek ob 8. uri zvečer. Ustopnina 25. nvč. Slavno občinstvo opozarjamo, naj pohiti poslušat te vrle hrvatske goste, da bodo isti obvarovani vsaj materijalne škode.
Veselica »Velesile« v Skednji, naznanjena na 11. pr. m., se je odložila na 18. t. m. in to z ozirom na koncert slavnega virtuoza Kubelika.
Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda uprizori — kakor že opetovano naznanjeno — dne 1. novembra ob 5. uri po-poludne v Skednju žaloigro »Mlinar in njegova hči«, v Barkovljah dne 4. novembra — in ne 2., kakor je bilo naznanjeno.
»Kuski kružok«. Pozivu v »Edinosti«, naj bi udeležniki ruskega tečaja uplačali kupnino za knjige, se je od nad 50 oseb odzvalo dosedaj samo 7, reci : sedem. Ker pa treba knjige naročiti skupaj in ker ne moremo začeti z učenjem, dokler nimamo knjig, prosimo vse udeležence, da prinesejo najdalje
d o 4. n o v e m b r a t. 1. po tri krone ali učitelju g. Siherlu v {»Posojilnico«, ulica S. Francesco št. 2. ali pa v uredništvo »Edinosti«, ulica Carintia št. 12. Sobo imamo, šolsko desko tudi! Začnimo torej že enkrat!
Prijatelj ruščine.
Vesti iz ostale Primorske.
X G n i 1 a v na upravah po Istri. Pred kakimi dvemi leti cel<> poreška »Istria« ni mogla drugače, nego da je začela opozarjati na gnilav na raznih upravah po Istri — zlasti pa na občinskih — in je pozivala veljake svoje stranke, naj store kaj proti | kaj tor" odpotu^ da
Brzojavna poročila.
Peter Končnik — deželni šolski nadzornik na Kranjskem.
DUNAJ 27. (P.) «WienerZeitung» objavlja imenovanje Petra Končnika, dosedanjega gimnazijskega ravnatelja v Celju, šolskim nadzornikom na Kranjskem. Dosedanji šolski nadzornik Šuman je upokojen in je tem povodom dobil naslov dvornega svetnika.
Princ Leopold Bavarski.
DUNAJ 27. (K. H.) Princ Leopold Bavarski je danes jutro prispel iz Godollo sem-nes v Monakovo.
temu zlu, sicer da bo grozna katastrofa neizogibna, in to ne le za dotične občine, ampak tudi za vladajočo stranko, za — italijansko hegemonijo. Z avtoritativne strani seje torej pripoznalo zlo, ki je ima na vesti italijanska oligarhija. In baš proti temu zlu, katerega pa italijanska stranka ne more in ! tudi ne sme odpraviti, ako noče prežagati vejo, na kateri sedi — nje nadvladje, proti temu
zlu ravno - čujte gospod Kristan - je I ^^ g^ m GaKgkem; kjer naperjena borba naše narodne stranke !
Kako opravičena je ta borba, kako glo boko se je že zajelo to zlo, nam priča razprava, ki se sedaj vrši v Rovinju proti blagajniku občine Motovun, Alojziju Corazza. O upravi v tej občini so že čivkali vrabci po strehah, da je — gnila, in govorilo se je o mnogih zginolih tisočakih. Ali vladajoča klika je vedela stvar potaje vati in zakrivati. Slednjič je prišel rečeni blagajnik leta 1897. vendar pod obtožbo radi nekam zginolih 4679 gld. 43 nč.. ali porotniki v Rovinju so
ga rešili, z ozirom na njegovo kesanje,, .. . .	. , .	... ,	,	nunoijacije) nadvojvodinje Marije Rajnerije.
in ker so botri povrnili škodo, predno je so- !	J	J j j
Popoludne ob 3. uri bo v tlssee doznalo o tem.	j	.	.
... . .	, , i • -i i vnanje stvari skupna ministerska konferenca
Ah pokazalo se je kinalo. tla je škoda,	. T	„
. . 1 i« . .i ' J	! DUNAJ 27. (K. R.) Opoludae se jt
Ogrski minister na Duuaju.
DUNAJ 2G. (K. B.) Ogrski minister pl. Szell, Lukacs, Fejčrvvarv in Hegedus so prispeli na Dunaj, da se udeleže ženitnih slav-nosti v cesarski hiši ter skupnih ministerskih posvetovanj.
Grof Golu<bowski na Dunaju.
DUNAJ 26. (K. B.) Minister za vnanje Stvari grof Golucho\vski se je vrnil s svojega
je bival več časa.
Poroka nadvojvodinje Marije Imakulate Rajnerije.
DUNAJ 27. (K. B.) Cesar je sprejel danes predpoludne vojvodo Albrechta Wurt-temberšhega, grofa Alfonza Baserto in wurt-temberškega ceremoniera Brisele v posebnih avdijencah.
BUDIMPEŠTA 27. (O. B.) Minister predsednik pl. Szell in ostali na Dunaju bivajoči ogrski ministri se udeleže ob 11. uri predpoludne v dvoru svečane odpovedi (re-
arije Rajnerije. ministerstvu za
balzam za želodec«. Pristno dobiva se v tukajšnjih lekarnah in glavni zalogi B. Frag-nerja v Pragi, 203. — III. — Glej oglas!
60.000 kron znaša glavni dobitek invalidne loterije, kateri se izplača z 20°/0 odbitkom v gotovini. — Opozarjamo naše cenjene čitatelje, da bo srečkanje dne 10 novembra 1 900.
•MMMMMMm
S poskušnjo se se le prepriča,
da se toči v gostilni
Karla S osič
v Trstu, ulica Komainia št. 20
prve vrste vipavsko belo vino po 44 nvč., istrsko črno pa po 40 ne. — Kuhinja gorka in mrzla vedno gotova.
Gostilna je odprta do polunoći.
Svojim rojakom se toplo priporoča za obilen obisk.

Hermangild Trocca
Barriera vecchia 8
si usoja naznanja slavnemu občinstvu, da je prejel velik izbor
nagrobnih vencev
bisernih, pletenih z bakreno žico, kakor tudi kovinskih s porcelanastimi cvetlicami. Venci s trakovi in napisi za pogrebe, velika zaloga predmetov za pogrebe za odrasle in otroke. — Cene brez vsake konkurence.
Svitoslav (Luka) Mišurac
Šepuri na (Dalmacija)
naznanja slavnemu občinstvu, <la izvršuje naroebe na izvrstna dalmatinska vina v kateri si koli množini, naglo iu točno, bodisi po morju ali |>o železnici.
Natančneje pogoje na zahtevo.
Vabilo
ki jo je uzorno bi a gaj ni ko vanje Corazze pro-vzročilo občini, veliko veča. Iz knjig je razvidno, <la so defravdaeije trajale mnogo . . , ,, i , • ~ , .. , nadvojvodinje Marije Imakulate Rajnerije leti! (jrlasom obtožnice znaša skupna škoda . ,	.	_	___J J
Opolu dne se je vršila v tajni svetovalnici cesarskega dvora o običajnih ceremonijah svečana renuncijacija
— brez one že poravnane — 15.605 kron 54 stot.
Tu imate torej izgled gnilavi istrske, ki se je mogla razširiti in ukoreniniti le tako, ker klika ni mogla in ni smela gledati na prste onim mogočnežem po občinah, ker bi se bila
vsled poroke z vojvodo Robertom Wurttem-berškim.
Svečanosti so se udeležili vsi na Dunaju bivajoči nadvojvode, ministri, dvorni dostojanstveniki in tajni svetniki. Cesar je nagovoril navzoče ter jih pozval za priče, svečani odpovedi. Minister za vnanje stvari
brest njih podpore že davno porušila! Saj i _ _	. .	.
...	, „ . .	.. igrot (jrolucho\vski je p reci tal odpovedno h-
vidinio v tem slučaju, da so se nepravilnosti .	.,	,.
...	, ... stino, kar je storila potem tudi nadvoivodmia,
vršile mnogo let, da je ves svet znal o njih, ...	_	J
,	. .» i	it-	ki je precitala tudi dodani) prisego ter pod-
a vendar se ni ganil noben prst, da bi usta- ..... mi- . . r. , . , ... . ,, T_ ,	, v pisala listine. 1 udi vojvoda Robert ie pod-
*st, ki ie — jemal! Kako vse drugače . , .. . ,	„	., . ,
v. .	. , r, .. , 'pisal listine, katerim sta zarocenca pndejala
i>ajo z našimi upravami I Zaradi vsake .	1
na občni zbor »Kraškega vinorejskega
društva V TomajU < dne 11. novembra t. 1. ob .-». uri pop. s sledečim vspori
1.Nagovor	začasnega predsednik
2.	Poročilo tajnika in blagajnika o. Volitev novega predsednika ;
4.	Premenitev J? 42. zadr. pravi
5.	Predlogi in nasveti glede <>:■ vanja društvenega vinograda i prave nove društvene kleti.
T oma j, 25. oktobra 1900.
ODBOR.
dnin
a :
;krbo-n na-
vil pr postopaj i
, \ . , . \	, „ ... ,	svoja pečata,
malenkost. — k. pa je v mnogih slučaj,h le	Nesreča n a železnici.
naravna posledica raznim oviram, ki se do-	PONTEBA 27. (Iv. B.) V če raj šn i br-
sledno stavljajo našim upravam, in zlasti ši-;	zovlak Benetke-Dunaj štev. 102 je imel za-
za~	miulo, kakor poročajo semkaj, vsled tega, ker
kaniranju od strani deželnega odbora
radi vsake malenkosti se uvajajo preiskave, gla prj Coneglianu trčila dva vlaka. Nekoliko raz puščaj o uprave in imenujejo komisarji. Ko j ogeb je bilo ranjenih> urarl ni nihče. bi bili poklicani činitelji obračali italijanskim	Vojna T južni lfriki
upravam le deseti del one pozornosti in strogosti, kakor jo obračajo našim
gnilav ne bi bila mogla doseči
CA PST A DT 26. (K. B.) Reuter javlja:
upi a vam, gurj go vze]j Jacobsdaal po odločnem od-takih di- '	1
menzij
Ali danes moremo zabeležiti še en slučaj take gnilavi. Upravitelj mestne bolnišnice j v Pulju je zbežal, ker so prišli na sled, da je poneveril 2600 kron, katere bi bil moral izplačati mlekarjem, pekom itd. »Piccolo« pravi sicer, da so v blagajni našli vse v redu, J vendar pa govori o primanjkljaju 2800 kron j
poru garnizije, 52 mož kolonijalnih čet. Angleži so zgubili 84 mož.
Ustaja na Kitajskem.
RIM 26. (K. B.) «Agenzia Štefani »javlja iz Pekinga dne 24. t. m. : Voj z živili, katerega je spremljalo 12 pomorskih vojakov italijanskih, je dne 20. t. m. pri Matau naletel na četo bokserjev. Poslednji so morali
»o poco pili« — (ali malo več). Torej vendar ne more biti vse v redu, ker sicer ne bi mogli umeti, kako je zgornja svota 2600 j narasla na 2800 »o poco piti« ! Čudno je le, dvojno: da »Piccolo« ne imenuje Otavija Desimoua — tako se namreč imenuje mož !
I bežati ter so zapustili na bojišču več mrtve-
cev in ranjencev.
POSLANO*)
Zaupen, poziv.
Po dovršeni slavnosti svečanega odprtji«
— signora in da noče povedati, od kje je ta | »Sokolske dvorane« dne 22. septembra t. 1.
j fj	I došli so nekateri udeležniki v spremstvu ne
tnoz < oma	{žnega spola v gostilno »Nuova Abbodanza«
X Slikar Anton G v a i z je bil ob j v uljei Torrente> kjer so se okrepčali z je-
prihodu eesarja v Gorici za svoji kompoziciji ^jlj jn pijačo.
»Kras« in »Furlanija« odlikovan z zlato sve-| Ko jim je natakar napravil račun, po-tinjo. Grof Corouini ga je tudi predstavil ce- segel je vmes lastnik gostilne, ter je ukazal
svojemu podložnemu, naj napravi še enkrat račun in točen.
Ker bi pod pisani rad osebno govoril z enim ali drugim onih gospodov, ki so bili oni večer v rečenem lokalu, prosim uljudno, da se mi blagovoli kateri njih prijaviti. Pri-* Osebne vesti. Učiteljem na ljub- j pomnijam, da stvar nima druzega namena, nego ljanski obrtni nadaljevalni šoli so potrjeni : izvedeti čisto resnico v tej zadevi.
V TRSTU, dne 27. okt«bra 1900.
odpre jutri v nedeljo
s^ojo kremo
Točilo lio najboljša domaća vina.
Kuhinja bo tudi prav dobra !
Pridite se prepričat da je res !
Vinopivcem!
Podpisani točim v svoji gostilni j Buoni Amici < na Belvederju črno vino po 40 nvč., belo po 44 nvč., in držim dobro kuhinjo. Vino oddajam tudi v rodbine v množinah od 10 litrov naprej po 36 nvč., v sodčekih pa po dogovoru.	Ivan Fernetid.
sarju ter ga je poslednji jako pohvalil.
Vesti iz Kranjske.
realčna profesorja Fr. K e 11 e r in ces. svet. Ivan Franke, učitelj risanja K. W e r n e r, telovadni učitelj F. B r u n e t in ljudskošolski učitelj Iv. K r u 1 e c.
* Brzojavna postaja v Poljanah. Dne 25. oktobra t. 1. se je odprla v Poljanah, političnem okraju Kranj, nova brzojavna postaja z omejeno dnevno službo sdružena s tamošnjim poštnim uradom.
Janko Trošt, upravitelj »Edinosti*.
*) Za stvari pod tem naslovom uredništvo ne odgovarja.
Slabi nasledki bolezni, kateri se navadno izcimijo iz prav neznatnih želodičnih slabosti, obvarujejo se popolnoma s pravočasno vporabo domačega sredstva »dra. Roze
jtiartin jKarc
priporoča slavnemu slovenskemu občinstvu svojo gostilno
„AM'anfica lavandaia"
W ulica Imlustria št v.
pri Sv. Jakobu ;
toči izvrstno istrsko in dalmatinsko črno,
vipavsko belo vino ter Koslerjevo pivo.
Izvrstna kuhinja, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili.
OBUVALA!
PEPI KRAŠEVEC •
vri cerkvi sr. Petra (Piana Rosario pod 1] odrto šolo)
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Poštne naročbe ee izvrše v tistem dneva. Odpošiljatev je poštnine prosta.
Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo ia točnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojn« naročbe se priporoča
Josip Stantid
čavlj. mojster
Tržaška posojilnica in hranilnica
legistrovana zadruga z omejenim poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, I. n.
(Slovanska Čitalnica).
Hranilne uloge se sprejemajo od vsakega. Če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4°/0-Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam.
Posojila dajejo se samo zadružnikom jn sicer na uknjižbo po £ 1/s°/0, na menjieo po 6 °/0 na zastave po 5 V*°/o-
Uradne ure so : od 9—12 dopoludne in od
3—4 popoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11—12 dopoludne in vsaki četrtek od 3—4 popoludne.
Poštno Hranilnični račun 816.004.
\\cc0lip^. ' Blag. gosp.
Gabrijel Piccoli
r	dvorni založnik Xj. Sve-
tosti papeža Leona XIII.
v Ljubljani.
Podpisanec si usoja naznaniti Vašemu blagorodju, da se je doposlana mi tinktura za želodec rabila z
-_. .	dobrim vspehom pri želod-
'''aDuP"	čnem ter črevesnem ka-
taru kakor tudi v boleznih na jetrah in obistih. GRADEC, dne 2. februvaija 1897.
Bolnišnica usmiljenih bratov
Provineijal : F. Emanuel Leitner. višji zdravnik. Blag. gosp.
Gabrijel Piccoli
Ljubljana.
| Že mnogo časa svetujem vsem onim, kateri □ trpijo na bolečinah v želodcu in nerednostih v Ij črevesih, da uporabljajo Vašo izvrstno želodčno tinkturo, kojo sem jaz sam uporabljal s prav izvrstnim vspehom. Ž odličnim spoštovanjem Momjan (Istra), <>. oktobra 190U.
Don I'eter Francescliiiii,
duhoven.
JAKOB KLEMENC zaloga manufakturnega blaga
v Trstu, ulica sv. Antona št. 1.
priporoča častitini svojim odjemalcem svojo prodajalnico, preskrbljeno z vsemi manufak-turnimi predmeti, združeno s krojačnico za gospode.
Sokolska obleta
kotnpL
Haveloi nepremoEljiv
od 10 do 16 gld.
Velik izbor
snlcnega in bomtiažn. blaga za možKe obleke, srajc iz žide, volne, lawn-tennis, platna itd., zapestnic, ovrat-niKov, perila za možKe, ovratnic v vseli tiarvali in lormafi, nogo vic, rut, jopic vsei vrst, posebno za tonriste in Kolesarje, modnih predmetov, roRovic i i nitij in Kože ter dežnikov in solčniKov.
VELIK IZBOR
narodnih in avstrijski!) zastav, transparentov
in trakov za vence v različnih barvah, po najnižjih cenah.
I
Dr. Rosa Balsam
---\M
Praško domače zdravilo
iz lekarne B. Fraper-ja v Praji
je že več kakor 30 let obče znano domače zdravilo vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavljanje krepi in ohrani.
Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več.
^varilo! Vsi deli embalaže nosijo zraven stoječo, postavno položeno varstveno znamko.
je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane ciste, vnetje in bolečine olajša in hladi.
V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več.
S!
Glavna zaloga:
Lekarna B. Fraper-ja c. io kr. dvornega zalaptelja „pri črnem orlu'
Praga, Malastran, (»gel Spornerjeve urice. Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v Lekarnah : C. Luofani, E. Leitenburg, P. Prendini, Serravallo, A. Suttina. C. Zanetti, A. Praxmarer.	jpj
n
iixxxxxx

Fondo Coroneo
ulica Coroneo in ulica Fontana (blizo javnega vrta)
o°o Panoptičen muzej, o°o
lastnina Erneste Lifka
Muzej je mehaničen, zgodovinsko zanimiv z bogato razstavo visokih oseb v naravni velikosti in zgodovinskih bajk. Vsi razstavljeni predmeti so izdelani od voska in se gibljejo kakor bi bili živi.
PANORAMA
obsega nad 150 slik iz najlepših krajev sveta. Muzej je otvorjen vsaki dan od 9. zjutraj do 10. zvečer.
voc
Svojo zahvalo
izrekava prav toplo vsem nam naklonjenim poznanim in nepoznanim p. n. odjemalcem, zlasti pa velespoštovanemu ženstvu, katero s tako odločnostjo po vseh prodajalnicah naše testenine zahteva.
Z vsem spoštovanjem
Žnideršič S Valenčič
II. Bistrica v oktobru 1900.
Na zahtevanje pošiljajo se nzorci vseh vrst z dotičnimi cenami, poštnine prosto
Trov.-obrti reostrovana zaflria
z neomejenim jamstvom.
A' GORICI, scnil'llišku ul. št. 1., I. nadstr.
--
%
H *
X *
sc
3*
ari Greinitz Jteffen
Na Corsu štev. 33. podružnica Trst. Piazza della Legna 2.
I
Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki s. nalože za najmanj jedno leto po 5°/0, navadne po 4V2°/0 in vloge na Con to - corrent po 3.60°/o. Sprejema hranilne knjižice družili zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga sama.
Daje posojila na poroštvo ali zastavo na Dietno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru.
Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6.15°/0.
Vplačevanje vrši se osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842.366.
Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne.
X
&
K *
H
n k x
Železo in razno železno blago na drobno in na debelo.
Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo
predmetov za stavbarstvo "^S
traverze, zaklepe, železo za kovače in fapon, stare železnične šine, držaje
in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč
peči in štedilna ognjišča
MnjsKo, namizno in irišuo opravo, železne metale m pred ognjem varne blapjue
nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt.
X
X
n x u x
X X
x
X X X X X
n
H X X
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXK
mesec
Vojaških invalidov velika
zlata in srebrna loterija
Glavni dobitek : G^hOOO KR°N
v gotovini z 20% odbitkom.
INVALIDNE SREČKE PO 1 KRONO
PRIPOROČAJO: Josip Bolaffio, Mandi & C.ie, Mercurio Triestino, Ign. Neumann. Henrik Schieffmann.
Zaloga
olja in kolonijalni;! hlapi.
Podpisan« ima Čast javiti slavnemu občinstvu, da ima v
ulici pega št. 11. v Crstu
veliko zalogo od navadnega do najfinejšega olja, kisa. mila. kave. sladkorja, riža -itd.
Bogat izb.ir mila za perilo. Prodaja na drobno in na debelo ter prevzema poštne pošiljatve od f> kg. naprej proti povzetju.
Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča udani
Alojz Tre vi san.
GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA
registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici
Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr
v lastni hiši.
-^
Hranilne vloge sprejemajo se od vsacega,. če tudi ni član društva in se obrestu-jejo po 4l/2°/o» Iie da bi se odbijal rentni davek.
Posojila dajejo se samo članom in sicer na menjice po 6 °/0 in na vknjižbe po o1/*0/©*
Urad nje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure popol. raz ven nedelj in praznikov.
Stanje Iren. vlog leta 1899. okroglo K. 1,400.000. PoštHo-hrau. račun štv. 837.315.
Novoporočenci pozor! ™
vsakovrstnega pohištva, mebljev, okvirjev, ogledali stolic za jedilne sobe, blazin z različnimi tapecarijam, in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko »padajočih del" Anton Hrešeak, Gorica, Gosposke ulice štv. 14. Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke.
Staro in preskušeno sredstvo (mašilo) za jacenje in krepljenje kite in mišice človeškega života je
Kwizde fluid &
Znamka kača (tekočina proti trganju)
To tekočino rabijo hribolazei, kolesarji in jezdeci z vspehom za oja-Čenje in okrepljenje po velikih naporih
Cena 1 steklenice l gll, V* steklenice 60 nt.
ter se dobi prietua v vseh lekarnah.
Glavna zaloga
v okrožni lekarni v Korneuburp
pri Dunaju.
Noto tržaško Dogrobio pOitlA
L- Mozetič
vodju,: L. Montanelli Via Torrente (Ponte della Fabbra)
Izbor bisernih in porcelanastih in nagrobnih vencev, trakov, črk, spominov itd.
One naše gosp. kupee ki pošiljajo po blago z vozom, prosimo
naj opozorijo voznike
<la smo se preselili v	ulico
Commerciale štv. 3	(v bli-
žini dobro poznane k a v a r n e F a b r i s.)
J. PIPAN & C.o
Zaloga kave, riža in olja.
XXXXXXXXXXXXXXXX
M. AI TE
Trgovina man i fakt urnega blaira
Trst. — Via Nuova — Trst.
vogal Via S. Lazzaro št. 8.
Č ast mi je javiti slavn. občinstva in eenj. odjemalcem, da sem prejel bogat izbor raznovrstnega blaga za jesen in zimo in sicer : sukno za m«>~ko in ženske obieke. flanelo. perkal za obleko in bluze v najnovejšem risanju, barvan in bel barhent. piket za perilo, maje od volne in bombaža, odeje s pod vleko ali volne itd. Bogata zaloga raznovrstnega perila na meter, nadalje srajce, ovratniki in ovratnice najnovejšo mode, namizni beli in barvani prti: bela in barvana zagrinjala na meter ali izgotovljena.
Drobnarije za krojače, kitničarke in šivilje ter raznovrstni okraski za ženske obleke
Naročbe za moške obleke po meri z največjo, očnostjo in natančnostjo.
Velik izbor blaga za zastave in narodnih trakov za društvene znake.
Vse po najnižjih cenah.
Nadejaje se tudi v prihodnje podpore cen j. odjemalcev in si. občinstva, beležim se najuljuilneje-
M. Alte.