te praznikov. diyi ui Habdaja. leto-tbar xxn/ GLA 0 STAVKI M JtiH PROGI Southern -žekenička družba " pač upira povišanju mezde. Washington, D. C.—Southern železnica je navadno zelo pametno ravnala, kadar je imela opraviti z organiziranimi delavci Ampak zdaj ne mara uvaževati zahteve delavcev, ki ao zapgsljeni v njenih delavnicah, za povišanje mezde. Posledica te nepričakovane trmoglavosti je ta, da delavci zdaj glasujejo o stavki. V delavnicah te železnice dela osem tisoč delavcev. Odkar je razsodišče rešilo mezdno vprašanje na Nevv York Cealral železnici in je razsodiščni odlok povišal mezdo za štirideeet centov na dan, ali določil na temelju mezde osemdeset centov na uro; in je pennsyl vanska železnica z oeemnajst drugimi železnicami sledila zgledu Nevv York Central železnice, je nastalo med delavci na Southern železnici gibanje, da se mezda primerno poviša. Delavci na tej železnici so zelo dobro organizirani. Zaradi tega predsedniki lokalnih organizacij prav nič ne dvomijo, kakšen bo izid tega glasovanja. Izid glasovanja bo šele znan po dnevu 31. marca. Med tem se bo ob-^ržavala konferenca zastopnikov železniške družbe in železniških delavcev. Lani dne 10. maja so delavci v delavnicah te železnice že vprašali vodstvo železnice za Izravnavo mezde. Družba je odgovorila, da želi izpremeniti delavni red. Zahtevala je, da se delavni red vpošteva, kadar se iz- PRO v>> glasilo slovenske narodne podporne jednote Chicago, DU torek, 26. marca (March 26), 1929. mar jonu! aa. m«, m um jto S* « o«mm» i s«r* a. mt». SabacripUoa $4.S0 Y«arh lavcev so odklonili razgovor o lavnem redu, dokler so mezde nizke. V mesecu avgustu so bili napravljeni poizkusi, da se zadeva izravna skozi pogajalnl odbor. Koncem januarja 1.1. so se delavci prizadevali, da se direktno pogajajo. Ampak kompanija je ostala trmoglava in ni hotela na ničesar pristati. Trmoglavost kompanije podpira prejšnja trmoglavost kom-panij, ki so zavzemale stališče, ako vladni odbor prisili železniške družbe, da povišajo mezde, tedaj lahko kompanije nastopijo pred meddržavno trgovsko komisijo za povišanje Železniških pristojbin. Zdaj ko delavci glasujejo o stavki, je podala železniška u-prava izjavo, da Southern železniška družba ne mara prostovoljno povišati mezde, da mora mezdo odrediti vladni tribunal. Tako zdaj Stoje stvari. Odbor za izravnavo bo podvzel akcijo, ko bo glaeovanje končano. Najbrž bo stvar t4ka, da se pogajal-ni odbor izreče, da bo železnica lahko dobila zopet od javnosti, za kar bo povišala mezdo svojim delavcem. In tako se bo izvršil kapitalistični obtok. Dobiček ostane zasiguran kompaniji, delavci bodo pa sami malo pomagali, da dobi železniška družba nekaj nazaj od njih radi povišane mezde. Delavci bodo potrebovali živež, obleko In druge življenje potrebščine. Kompanija bo Povišala prevozni no, trgovci pa ne l>odo plačali prevoznine iz svojca žepa, ampak povišali bodo ono življenskim potrebščinam. Uslužbenci bodo torej dražje pla-< < vali življenske potrebščine, kot jih plačujejo zdaj. Železniška družba bo pa Imela takšen dobitek, kot ga ima zdaj. fer at Letalec ne VVaterburjr, Conn., 25. marca. —Amold Rasmusen. vojaški le-tftlec, se je včeraj ubil, ko je s "ojim letalom treščil ravno na dvorišče svoje hiše. Nesreči sta t»la priča njegova žena In triletni "inček. Bentott, HI. — Prohibicijaki •ffontje so v nedeljo zaplenili kotliček In veliko zalogo alkoho-na neki farmi v bližini lastnik farme Arturo milini je b0 aretiran. napori mehiških pnčistov v brezupnem boju za Mazatlan ao izgubili polovico moštva. Mežico CKy, 25. marca.—General Carrillo, poveljnik federalne posadke v Mazatlanu, poroča, da so rebeli umaknili svoje de-cimirane čete izpred mesta in pristanišča v zavetje v okolici. V temi prejšnje noči so pobrali svoje mrliče in ranjence z bojišča ter jih odpeljali v trukih. Ker jih je vzelo dolgo časa, da so opravili to delo, je soditi, da so njihove izgube zelo velike. Večji del rebelne armade se je napotil naproti zveznim četam, ki imajo danes dospeti pod vodstvom generala Pereza na pomoč zvezni posadki v Mazatlanu. Medtem se je odpeljalo več vlakov s svežimi federalnimi četami na zapadno obrežje z namenom, da pometajo z vstaši na o-bali navzgor do ameriške meje. Te čete vodi general Leon Carde-nas. Druga zvezna armada pod poveljstvom generala Almazana, ki šteje okrog 13,000 mož, je odrinila danes zjutraj proti Jimi nezu v Civavi, kjer tabori glav nI uporni vodja Juan Escobar. Vlada je bila obveščena, da so "kristeristi" (Cristeros, to je katoliški banditi) spet aktivnejši v državi Jalisco. Kolikor je vladi znano, se "kristeristi" niso doslej mešali v vojaško revolto generalov._ Delavci solidarni za krapi delavnik Lakom ni podjetniki se upirajo tej zahtevi Pa. — Pred legi- ... določa le 44 ur del____ teden za delavke v industriji. To predlogo podpirajo vsi organizirani delavci, politično ln strokovno. IsHael Mufson, predstojnik delavskega učilišča v Phila-delphiji je rekel: MAko se ne bodo podvzeli drastični koraki, da se dobi delo za na tisoče brezposelnih delavcev, bodo mesta v industrijski Pennsylvanljl kmalu razljudena kot "Zapuščeno mesto" OHver Goldsmltha. Dodal je, da je nastala skrajna potreba, da se delavni čas skrajša. V državi Pennsylvanljl Je dovoljeno obdržati delavke 54 ur v tednu na delu. To daje potuho nezmožnim tovarniškim ravnateljem za potrato na račun delavstva. James Maurer, bivši predsednik Državne delavske federacije v tej državi, je čestital Ženski strokovni ligi, da podpira to predlogo. Temu je dodal, ako kot narod nočemo, da Industrija zastane, tedaj moramo skrajševati delavni čas in izboljševati zaslužek delavcev. Pri zaslišanju so bili navzoči zastopniki drugih delavskih strokovnih organizacij. Vsi so soglašali, da Je treba delavni čas skrajšati. Ako tegs podjetniki ne store porstovolj-no, jih je treba spametovati s postavami.___ Naraatek sto milijonov v dohodninskem davku. VVaehington, D. C. — Zvezna blagajna bo letos za več kot sto milijonov dolarjev bogatejša v prejemkih dohodninskega davka. Do danes znašajo davčna vplačila $141* prejšnjem Utu so znašala ob koncu marca $1,526,068,827. Iz Uga sledi, da bo imela zvezna blagajna samo od teh dohodkov okrog 150 milijonov dolarjev preostanka koncem tega fiskalnega leta. Gkandi v norih škripcih. Kalkuta, Indija, » marpa.— Mofcandas K. Ghandi. vodja nacionalističnega gibanja v Indiji, se mora jutri ugovarjati pred sodiščem, ker je odredil sežiganje Importiranaga platna. Včeraj je ime! Ghandi velik shod. na katerem je ponovno svetoval svojim pristašem, naj setgejo pri verskih svečanostih ves ino-zemsko platno, kar ga morejo dobiti v roke. •f pasta«« stavka »ne* orleansu je 0bvrnjena Kompanija je v zadnjem trenot ku opustila svoje trmoglavo in krivično stališče. New Orleans, La. — Stavka sprevodnikov in motornikov pri New Orleans Public Service kompaniji je odvrnjena, kajti kompanija je zapustila svoje napačno stališče in je izjavila, da je pripravljena se pogajati s zastopniki uslužbencev. Kompanija je seveda isposlo-vala sodnijsko prepoved, ki je organizaciji prepovedovala izdati klic za stavko. Organizacija je pa vseeno izdala poziv na stavko. Zdaj sta pritisnila župan in mestni svet na kompanijo In ta je odnehala, ko je spoznala, da nima več zaslombe pri Županu in mestnem svetu. Glavno sporno vprašanje je kompaaijska unija, ki je poznana pod imenom "Progressive, Benevolent Social Club. Vseh uslužbencev pri kompaniji je 1700, kompanijska unija je pa od teh imela kot svoje člane le osem sto. Unija cestnoželezni-ških uslužbencev je obtožila kompanijo, da skuša s pomočjo kom-panljske unije dobiti kontrolo v lokalni organizaciji; Umazano delo višjih uslužbencev cestnoželezniške družbe je bilo odkrito, ko je predsednik stavkovnega odbora apeliral na župana, da prisili kompanijo nastaviti očmolistene uslužbence. Ko je bil izdan poaiv sa stavko, je divizijski superlntendent obiskal rasne remise in izpraševal uslužbence, ako bodo zastavkali, lni,kompaniji. Tisti, kl so izjavili pogumno, da bodo stavkali, so morali podpisati listke, kl so se izkazali kasneje, da niso bili drugega, kot odpoved službe kompaniji. Zdaj ti superintendenti izjavljajo, da so ti uslužbenci podpisali odpoved, še predem Je pričela stavka in za to niso upravičeni, da ostanejo v službi. Bila je premetena poteza kompanijskih višjih hlapcev, ki je povzročila, da sta se župan in občinski svet zavzela za uslužbence. Mussollnl izvoljen Fašisti in župn|kl privlekli "vo- lilce za vrat l|t za noge na glasoval IšČa. T Rim, 25. masca. — Včeraj so bile "volitve" Sa novo fašiatov-sko zbornico v Italiji in oddanih je bilo 80 odstotkov vseh upravičenih glasov. Bile so volitve nove vrste s eno S|Smo kandidatsko listino. Volilcl niso imeli kaj is-birati. Edina ialoga volikev je bila, da odobre ali zavržejo kandidate, ki jih je postavil Mussollnl. Okrog ' devet milijonov moških državljanov ima to pra vioo. Na glasovnici je bilo 400 imen samih fašistov in na čelu listine je bilo Mussolinijevo ime. Naravno so bili vsi izvoljeni! Krajevni taj liki in drugi voditelji fašiatiči e stranke so se potrudili, da s > šli vsi "volit," kdor je smel; takisto so se potrudili župniki lin kaplani. Prvič v moderni zgodovini Italije je šla vsa katoliška duhovščina na volišče — in sa dušnimi pastirji je capljala čreda, ker ji je bilo tako zapovedano v cerkvi. Škofje ln župniki so povedali vernikom, da glas sa fašiste je glas sa vatikanski pakt, ki ga ima nova zbornici! odobriti. Kdor ne glasuje, ta je proti paktu In proti papežu! Papež in kardinali na njegovem dvoru se niso udeležili glasovanja, ker ne spadajo v oflcl-jelno Italijo, odkar ima papež svojo državo, toda kardinali la škofje v drugrn mestih so vsi glasovali. Na volišča Je šla tudi vsa fašistovs^a aristokracija. Kronprinc Humbert je glaaovsl v Turinu. Natančno At*vilo glasov še nI aaano, ker so bUe va*4Uwml4e poslane v Rim In tu preštejejo glasove ia vso Italijo. Rezultat bo naznanjen v par dneh. DRUŽINSKA TRAGEDIJA. mmmtmm* Mož umoril ženo v prisotnosti 15 let stare hčerite. Chicago. —.Rodhford Cnrison je v nedeljo ustrelil svojo ženo in si nato še sebi pognal kroglo v glavo. Dejanje je storil v prisotnosti svoje 15 let stare hčerke, ki je potem obvestils sosedo o tragediji. Carlson je bil predsednik Ad-vantage Roofing Company, 1087 E. 76 st„ in je domneval, da je imela njegova žena razmerje z drugimi moškimi. Radi tega so se v družini dogajali prepiri, k I so v nedeljo končali s umorom in samomorom. Galeje rimskih cesarjev odkrite. Rim, 25. marca. — Inženirji, ki na Mussolinijevo odredbo pum pa j o vodo is Jezera Nemo blizu Rima, so že isviekli toliko vode, da je jesero upadlo za 17 čevljev ia Iz vode se je pokazal krov galeje, kl je bila lastnina rimskega cesarja Tiberija is prvega stoletja. Na dnu so še druge galeje, kl so se potopile pred več kot dvatiaoč leti. Mussolini pričakuje, da najdejo v teh galejah velik zaklad zlata in srebra. _ Hnec v Kaliforniji! Dočim je bila zadnjo nedeljo po mnogih krajih srednjega zapade prava julijska vročina (v Ho. Louisu so imeli 02 gradov), j« v soboto v rasnih krajih Kalifornije snežilo. Dolino Yosemlte pokrilo 20 pslefv snegn in sneg se je pokazal tudi v Glen-daiu blizu Los Angelesa. Istočasno je v Colorndu divjal tak enoten vUtar, da je bil v okolišu Du-ranga paralizi ran ves promet vsled žametov. tm la aaclloa 1103. Aet of OeC I. HIT. aatl»rls«d m Jbm 14. 191S. hooveropozorjen na brez poselnost Opozorilo je prišlo ed stavbin aklh delavcev.' POVPREČNO 80 PRNZIJB ZA STARE IN ONEMOGLE i NIZKE. Ne doneŠejo še dvanajet dolarjev na meaec. Waahlngton, D. C,—Povprečno prejemajo stari in onemogli ljudje po $17.87 na mesec pokojnine. To izkazuje 52 okrajev šest držav, v katerih se izplačuje pokojnina starim ln onemoglim ljudem. Waahlngton, D. C. — Svet stavbinskih delavcev je poslal predsedniku Hooverju peticijo, da prične s konštrukcljo vladnih poslopij in zgradb, da se snlža število brezposelnih delavcev v Dlstrlktu Kolumbije. Skozi zimo je bilo okoli dva najst do petnajst tisoč stavbin skih delavcev brez dela v Wash ingtonu. To število brezposelnih delavcev se je dobilo na seji skozi poročila na seji, na kateri so zastopniki stavbinskih delavcev odglsaovall, da se pošlje peticija predsedniku Združenih držav. Young, tajnik Sveta stavbin skih delavcev izjavlja, da se v glavno mesto selijo stavbinski delavci, ki so jih sem zvabila poročila, steljo. Bolezen se Je raspssls po njenem telesu in zdravniki JI niso mogli pomagati. Preden je umrla, Je bila parallzlrans. To js trstja žrtev zaetruplje-nja z radijem med delavci Wa-terbury Clock kompanije v teku treh let. Neka druga žrtev Je mrs. Msrjorle Dumschott, kl kmalu podleže temu strašnemu zastrupljanju. ParalfrA se jo že oprijemljs In njena smrt se pričakuje vsak dan. Na stotine delavk Je še vedno Izpostavljenih zastrupljanju z radijem. Dve delavki kažeta že znake zastrupljenja. Razteleae-nje mrs. Miidred Cardow dokazuje, da Je postala žrtev radija. Radij ji je razjedal čeljusti, del lobsnje, desno laket in štiri sobe. Vsi njeni notranji organi so žol-ti vsled razlrrojevanja, ki je posledica zastrupljenja radijem. Sorodniki U žrtve radija ne morejo tožiti kompanije za odškodnino. Zakon določa, da ae take stvari Izravnavajo v smislu Sovjeteka opozioija nastopa proti Stalin« —. "Pravda- poroča, da Trocklj pri pravlja novo revolucijo v Ru-aljl. Sladkorne racije v Moa kvl. lfcrlin, 25. marca.-~MBerliner Tageblatt," ki je navadno dobro Informiran o položaju v Sovjetski uniji, poroča danes, da situacija v Moskvi postaja kritična. Voditelji desničarske oposlclje —Buharin, Rikov in Tomski — odprto sahtevajo, da mora Stalin odstopiti. Svojo zahtevo so naslovili tu politbiro komunistične stranke ln strankin Isvršnl odbor. v> Moskva. 85. marca.—'Pravda,' oficijelno glasilo ruske komunistične stranke, poroča, da Lev Trockij, kl se še vedno nahaja v Carigradu, shira denar po svojih pristaših v Evropi sa financiranje revolucije v Rusiji. List piše, da 40 kmetje prejeli navodila od trockistov, naj ne plačujejo nobenega davka, kajti sedanja vlada kmalu pade. Kmetje so dalje uverjenl, da Trocklj mobilizira armado v Inosemstvu. Vsled te propagande med kmeti sahteva "Pravda" še ostrejše postopanje' napram troekletom v Sovjetski uniji. Moskva, 25. marca.—Moskovski sovjet je včeraj odredil kontrolni sistem v raspečavanju sladkorja. Pred nekaj dnevi se je rasš^lla vest v Moskvi, da prihaja veliko pomanjkanje sladkorja. Moakovaka uprava, kl vidi v tem kampanjo privatnih trgovcev sa kupičenje sladkorja, Je hitro odredila sistem odmerkov sa delavce In posebne manjše odmerke sa nedelavce, da prepreči resnično pomanjkanje. stopil in sahteval zaščito za de- ■ ■ _ lavce, kl Imajo pri svojem delu m nomrmuh HT tl z radijem, daslravno za JS^SRSSSJrHS 8m S. Lawndale Aft Offlas of PabHoattoai SSST^South Uwmlal« Ava. STEV.-NUMBER 72 i0set0ne 00-jemlje delo godbenikom Godbenikom v New Yorku ni bila dovoljena demonstracija proti mehaniziran Ju gledališč. New York, N. Y. — Organ i -si rani godbeniki v organizaciji American Federation of Musi-cians so imeli v načrtu prirediti demonstracijo brssposelnlh, da dobe godbenikov, da tako opoao-re javnost, koliko jih Je ob delo, ker so gledališčih uvedli movie-tone in vltafone. Policija, ki je vedno na uslugo lastujočemu razredu, jo odrekla dovoljenje u ta pohod. | Joaeph N. Weber, mednarodni predsednik organlsaolje godbenikov, nI navdušen sa pohod, Hsjtl on men|, da ta pohod ne spada v program, kl ga je Isde-lala organizacija, da obvesti ameriško Javnost o škodi, ki so Jo povzročile mehanične naprave gledališčih. Pristal pa je, da je pološaj sa godbenike lokslno ln narodno slab in da Je rešitev vprašanja Isredno tešks, kako dobiti delo sa bresposelne godbenike, poetajs vedno tešav-nejša. Večina godbenikov na more opravljati drugega dela. V New Vorku cenijo mnogi, da je brez dela okoli dvanajst tisoč godbenikov, v dešell pa okfr> II pet In trldeeet tisoč. Weber meni, da so U številke pretirane, ker organttaclja ne šteje tbllko članov. DUALNO RUDARSKO UNIJO V DRŽAVI OH 10. Konvencija je 27, nu sklicana sa rea t. I. Uellalre, Ohl©.—Pat Toohey, tsjnlk takozvane Narodne rudarske unije, sklicuje konferenco sa rudarje države Ohlo, da jih organizira v dualnl rudarski organizaciji. On trdi, da ima Še tri tisoč članov. Nasprotniki organizacije in zagovorniki ln pripadniki stare rudarske organlsa-cije United MIns VVorkers pa pravijo, da js le nekaj komunistov članov dualne organizacije. Konferenca prične dne 27. marca t, I. v Bellalrju, O. žigosali diktstorične ambicije odškodninskega zakona, svojega knezs Louisa, ko ps Js čas Je, da se delavstvo Jeza na shodu prikipeia do vr- |n "hUv* ** * ,f!' hunca, so možje odmarširsli na-1^-trlJe odpravijo aU pa iznsj-ravnost proti kneževi palači. -^a proti z- Med |K>iJo se Jlm-js pridružilo strupljenju z radijem. par sto delavcev in otrok, tako (iM 'Graf I proti je 700 oseb prlmahalo pred Tam Jih je čakala vas policijaka sila monakovsk« kneževine — 40 mož v blestečlh uniformah ln s nabijam i ob bedru. "Revolucionarji" so zagnali velik krik in v nekaj hipih so ležali vsi policaji na tleh. Pot v palačo je bila odprta. Knez, videč, da je brez moči, se je hitro pojavil na balkonu ln izjavil, da prekliče vse dekrete in se pokori padanikom. Nato je "rebdna ar- Aviee, ob francoskem In Italijan sda" veselo odmarširala naaajlakem obrt*Ju, čez Sicilijo, Kn v kavarno, kjer je ves dan med to, Palestino, Turčijo, Cmo mor-pitjem in petjem proslavljala je, Romurljo, BudepeSti*. Du-rcrvoiuclje." Edina izgu- naj in aazaj v Friadrlehahaven, bn so biU policijske uniforme, kamor ss vrne v četrtek zvečer, kl so bile umazane v prahu. > če pojde vse v redu. * > /1 pp«.|in Aziji, j Berlin, 25. mMnM^-Zr*ktq*lov "Graf Z«*pfi»lin" je danes zjutrsj odplul s 80 osebami v kabini na zračno turo proti Mali Aziji. Opelin nosi 82 mož posadk«* in 28 potnikov s tremi ženskami vred. Tura Ima trajati štiri dni In noči In obkrožiti ima 4000 milj, to Je Uko daleč kot v A-, m<*riko. (Vpeli n bo piul preko, moskovski operi njej v čast. STAVKA RAJONSKIH DE-LAVCEV KONČANA. 5500 delavcev sprejelo kompromis s malim mezdnim povtškono. Elizabet ho«, 7snn.-40dflsv-ns stavka 5500 delavcev v rajonski tovarni Amsrlcan Glanz-stoff korporacljs — kl je bila sna najvsčjlh, odkar so začele industrije prodirati v južne dr-tnve — je bila končana 28. marca. HtavkarJI so sprejeli kompromisno poravnavo boja, na podlagi katers so isVojevall nekaj odstotkov zvišanja plače, le majhen del onega, kar so zahtevali. Angleška misija odšla v Moskve. l>ondon, 25, marca. — Finančna misija, kl štsjs 85 mož, pred-atavljajočih vse Industrljs In 0-krog poldrugo milijsrdo dolarjev kapitala, je danes odpotovala v Moskvo, kjer se bo pogajala za novo trgovsko pogodbo. Is tegs pogajanja ss morda porodi tudi pakt obnovo diplomatskih stikov med Anglijo In sovjet!. Delegscijs, kl namerava ostati v Rusiji tri ali štiri tedne, bo gost sovjetske vlade, katera je že aranžirala gala predstavo v 48 mrtvih v povodnjt na jug«. Attanta, Ga. — Velika povo-denj v AUbami, Georgijl In sn-verni Floridi je zahUvaU 48 človeških fIviJenJ v zndnjlh desetih dneit. Pottava za prepreienjf •lllkiza sprejela s ^nasifall t*• tr* SUlkoaa je selo nevarna boleeen la se vedno Mj širi. SiDdbary, Out. ~ SIlikosa, kl je posnsna tudi pod Imenoma rudarska naduha In rudarska Je-tika ae vedno bolj širi tudi v tej kanadski provinci. Zdravniški ekapertl so leto 1027 pronašlt, da se U bolezen vedno bolj širi. Rudniški blroj Je Isjavll, da Ja slllkosa najbolj navadna Indu-strijsks bolezen v provinci On-tario. Očivldno Je bilo, da Je bilo tr+ ba nekaj storiti, da se U bolesen omeji. Provlncljalnl parlament Je vsled tsga sprejel amendment rudniškemu sakonu, da dobe rudniški deUvel, ki obole sa sili-koso odškodnino la sicer do dveh tretjin letnega saslužks ali pa odpravnino od $500 do $1,000. Zastopniki i kovinskih rudarjev so naglašall, še preden je bila postava sprejet*, da se v Južni Afriki plačuje pa sillkosl obole-Um delavcem odškodnina od $1,« 040 do $8,75$, , BRZOJAVNA DRUŽBA MOBILIZIRALA SVOJK USLUŽBENKE. Z njimi upa preprečiti zakon sa skrajšani delavnik. Madlaon. Wla. — Brsgjsvna družba VVestsrn Union Je mobilizirala svojih 800 uslužbenk, da s njimi prepreči zakon, ki določa štiri in štirideset ur dela v tednu. Te uslužbenks pravijo, da nasprotujejo skrajšanju delavnika in zahtevajo, da poeta va prizna izjemo za Javne naprava. ■sadušen mrtvaškim odre«. Pariz. 25. marca. — Ena ba Je blls zadušena do smrti ln več drugih težko ranjenih v strsšni gneči pred slavolokom Zmsge, kjer Je včeraj čes 100,-ooo ljudi navalilo, da vidijo truplo maršala Foeha na Javnem mrtvaškem odru. Petnajst ur neprenehoma so korakala množica mimo krste. — Medtem« ko leži Poch na mrtvaškem odru. Je ps umrl še general Sarrail, kl je vodil obrambo Verduna in kasneje savrcnlAke četo na balkanski froati, po vojni pa je bil vo-jaškt guverner v Siriji. • •^HMMi PRGSVETA GLASILO SLOVKNRKB NARODNE PODPORNI JEDNOTB LASTNINA ILOVRN8KE NARODNE POD<*ORNE JEDNOTB Cmm oftuoT po doffororn. < Rokopisi m m ml*jo. Naročnina: Zodinj«* drtsrs (Iitm Chi««*a) $6.00 aa leto. UjM u H I«*.' Ckkago in Cicwo |7AO na teto, $8.7» m pol tet*, is m t* f1*! i Naafev m "PROSVETA" LavaMi Avmmm, pMnp. THE ENUCHTENHENT* OMMiMrf tk* B Iot— Kad—«I len«flt §->«7 Owb«4 by Us BtevoM N Aivsitisinf rntoaoc Bubšcrtption: U ni tod StaU« (Mcopt Chicofo) and Canada $6.00 par r«ari Chicago $7J0. «n*t for*tg^funtri>fJ) !><>»«* vSSTSlSS n« »u.lovu da va m j« s ton dnsvom potoki« naročnina. Pononto Jo pravoča«eo f "ggSJtt-.--■- KLEKIKAL1ZKM IN CERKEV NE POMENITA ENOINISTO. Sofisti la klerikalni demagogi trdijo drugače. Rofteom prav gotovo n« pom«g« nobanomu. rum onim, v intoroou kato-rih dob sofist nopaeno in varljivo tokljudko, so prodstovlja kot vslik ui«njnk ln modrijan, aH P« njomu omamil. ki sf predstavijo kot *lava prod onimi, ki stvari n« roaumojo in m tndovoljijo s votonjom ofrdb v Intorosu njih stvari. „ U rrlk« jnodrlJ«n« Platon In Aristotol sto postavite softetiko v pravo Ob listom času so bili sofisti p<*n«nl kot IJadJ«, ki hočajo a dosdsvno znanostjo in umnostjo dokazati, da so učonjakl, ki učo pravo in nakaljono s nanosi. • | Soflstika jo umotnost. ako so sploh moro imonovati umotaost. ki skula s dvoumnostjo ustvariti napačno, varljiv« *«klju*k«, napolvsrjstno argu mont« in dok«««. K«d«r duhoven piio proti socteltemu sli a«gov«rJ« klariksliaam, j« pri «akov«ti od nj«*« logike in rssnlc«. Ako duhovon n« v«, da je socteliaom kot tok s»olj gospodarski nauk tn da j« *love*ko drutbo te todaj nuurodt dvigniti na višje moralno in etteno stopnteo, ako vsi IjudJ« šiv« v en«kih gospodarskih rssmersh in da j« «n«k« fospodsrsks pravica priiinana aa vs« ljudi. tod«j j« j«sno kot beli d«n, d« j« vs« *gr«i«no, kar tak duhov.n pod-tika socialiamu e noetlčnsgs in protlkultumega stoMMa. Kdor hoč« v javnoatl pokatatl, da flode teh v proton j r«s nekaj *na in raaume. mora saj to vedeti, da je sociallaem gospodarski nauk In da J« «te-vsftko drutbo te tedaj mogoto dvigniti na vMiJo moralno in stteno stopnico ako vsi ljudje itve v enakih gospodarskih ra«m«r«h In j«." vsf ljudi maka gospodarska pravica. O. J. M. Trunk j« aekako pr«d štlrisafrt dn«v1 s«pis«l v MAm«rik«nsk«m Slovencu"; "Zdi ae, da je čiankar pač hotel napolniti proatnr, prikazati klerlkaiisem v najslabši luči, to je bUo glavno, ia Je zapisal nekaj fraz, ki ao mu ravno prišle pod pero. a ae niti najmanj nI zmenil, ali flapieaao odgovarja tudi r ranici. In reanld ne odgovarja, kakor vidi lahko vaak, komar Je le količkaj za resnico. In noče slišati le fraser-ekega zabavljanja čez neki—klerlkaiisem. ~ I ••■'■M* Pribijem. da fi izraz "klerlksllzem" enako golo fra-zeratvo, da ae vzbudi erd do duhovnlštva, dasi Je latlnlto vse naperjeno prošl katoliški cerkvi kot taki." t N« vemo, «li J« g. Trunk. ki im« selo dobre sposobnosti a« korektorja v tiskarni pa nU vef, sapteal to is nevednosU ali namenoma, kor to kar jc sa pisal ni te soflstlk«. tomve« Je tudi pr«vo klerikalno demagogstvo. ki kliče katoličane na odpor proti soetelismu ln socialistom. ftospod Trunk je gotovo hodil v šol«, V nji s« j« nsudil gotovo vol kot litoU in pls«U. Proden Jo postal duhoven, je moral gotovo dovriitl aemenfMe. Ml sicer n« vemo, b«J v s«msnl**u uče. ampak vemo to, ako ae g. Tnink ni nou«il v semenišču, kaj pomenit« beeedi klerlkaiisem in cerkev, da W se bil lahko o tem podučil, ko je dokončal semenlAke Atudij*. Pogledal hi bil lahko Meyerjev kooservacijskl leksikon in vedel bi. da sto dve besedi In imata tudi dva rasllčna pomena. Ko J« prilol v Ameriko in se naučil malo angleččlne in če ni v starem kraja pogledal v Mejrerjev leksikon sa raatago teh besed bi bil lahko v Ameriki pogledal v veliki Websterjov "Novi mednarodni b«. sednjefc." saj ga imamo v vseh Javnih knjilnioah. pa bi vedel,.da cerkev ne pomeni kterikallsma. klerlkaiisem pa na cerkve. Ako gospod Trunk nI im«! 4aaa pogledati v starem kraju v Mcy«rjev leksikon, v Ameriki pa ne v Wob* sterjev besednjak, bi lahko ls praktičnih rtkuftonj vedel, d« J« človek lahko klerlkater, pm nI čten cerkve, lahko je navid««nl pohotnJak, ki ne d« aa cerkvene obredf.ln predane počenaga groto, pa Je vnet klerikalec. Lahko Jo človek čten crifcve p« tudi klerikalec. Lahko Jo človek goreč podpornik ki«-rikalisma, pa > br^verec. Ako Je to vae mogoče, todaj cerkev in kterika* llsem ne pomenita enoisto. To Je tako rasumljlvo, kakor da aa deftjem pride solnce, sa soinrVm pa doA, aa aočjo dan, la dnevom pa noč. še veliko bolj ga Je polomil g. Trunk v besedah i MAk« vera. religija« bolj toča«, eerfce* . . * ker se trudi dokosati, da besede ver«, religij«, k ter I k«li«em in cerkev pomenijo enoisto. s«J tako Je g. Trunka rasumeti la njegovih IsvaJanJ pred temi beeedami. in sa njimi, ker to isvajanja s temi tvorijo prvi del članka v &1. t tov. "Amerikanskega Slovenca," ki tvori nekakton uvod k drugemu dtlu njegovega članka, ki Je laiel v 5t. Itev. "Amorlkan skege Slovenca" In v katerem tvori krono njegovega modrovanja odatovek f ------- ~ V. Pspeš Le<»n XIII. je še pred desetletji lajsvll. da Je azrok delavakega problem« v tem. ker "m Javni savodl In zakonodaja nama poltenih na stran staro vero,** In ao bIH radi tega dela ve! porinjenl pod "trdo trdoartneet delodajalcev." dalje pod "Jarem brezmejnega tekmovanja.** pod "grabeftljlvo nkopuštvo." ki. "daai Je bilo več ko en-krat ohoojeno od cerkve." še naprej grabi "pod različnim plaščem ... po grabešljlvlh ln roparaklh ljudeh." Nekoliko pozneje Je še dodal: "Socialno vprašanje ... Je pred-v aem moralno In versko." GLASOVI IZ NASELBIN Jo papel l«en XIII. isdal encikliko ' Te rum nova ako bi »slaI« praarscai le deset let )a preden rum.M m soriab.tl trdili In učili. aH bi ostal« pralfrscanstvo čist« In neska IJeno. kot »o g« učili prvotni osnan)evalri kr«čan»tva. in bi klerlkaiisem naredil It prafcrAčanstva tega, kaj Je danes, bi bilo socialno vpračanje le ro-tone, Ihsdatva M bila na veliko viijt moralni Hi etični stopnici in moato kru tlb bojev, ki dene« pretreeajo narode in Isvtrajo 1« goepodarstv«, bi po« ne 11 le boje aa najet*)«, pelmo kulture. Tudt papeto%a enctklika ni bile nič dtugega kot tmeda. s katero se od. vrnejo IM»ke meso od aahteve po reSitvi socialnega \pračan>a- trn g. Tmnb tega ne verjame, aaj čtta agodmlm. i„ no«el bo v nji na stotin« dokaoev de > Ml klerlkaiisem skoti stotetje cma Je bil primeren, moralni in gmotni uspeh pa naravnost preaenetljlv; udeležba je bila impozantna. Ob tej priliki amo zopet po dolgem čaau uprizorili večjo igro z dobrim uspehom. Kmalu nato jo naše agilno dramsko in pevako društvo "Bled" priredilo koncert z bogatim programom, ki pa ni bil dobro obiskan. Vzrokov je bilo več, ki jih bo vod-atvo v bodoče akušalo odstraniti. Tretja večja prireditev z mešanim programom se je vršila v korist Cankarjevega spomenika v Ljubljani. Uapeh je bil sijsjen, zastopane so bile vae alov. organizacije, vse struje in vsi sloji. — Zatem sta naa po-aetila alov. slavčka ga. Lovše-tova in g. Sabelj. Koncert se je vršil popoldan, kar je noviteta v Detroituf Optimisti so pričakovali mnogo večje udeležbe, kdor pa pozna naše razmere, ae ni Čudil. Na koncertu je bil navzoč "cvet" naroda, ki je z velikimi ovacijami sprejel odlična goste. Milo proseče in zopet cinično grozeče so odmevali glasovi svetovnih oper. Ponesla Rta nas v daljne tpje dežele, kjer vroča ljubezen ne pozna meje. Postali smo sentimentalni. Uptim, da bo odaiej naša publika znala bolje ceniti našo peaem. V nedeljo 17. marca nam je pa vprizorilo dramsko in pevako društvo "Bled" Cankarjevo dramo "Kralj na Betajnovi." Mojstersko delo, ki zshteva iz-vežban« moči. Ob napovedani url Je bilo komaj polovico dvorane zasedene. Vodstvo Je obupa valo, toda po prvem dejanju je bila dvorana nabito polna. Stara navada, da se eno ali dvo url "namnkne" ae mora opustiti. Točnost se naj vssj pri kulturnih prireditvah .upošteva. Igralo se je nepričakovano dobro. Kantor (Cesnik), Hsna (Mra. Kant), in Maka (Sterle) ao ao v gotovih prizorih celo od-1 (kovali. Tudi tehnika je bila izvrstna. . Občinstvo je ^ledilo igri z mešanimi občutki; je to pač drama, ki jo odlikujejo krepko začrtani karakterji, ln zato mnogim težko razumljiva. Velik moralni ln gmotni uspeh Je dal povod, da ae igralci zopet pridno vežbajo za izborno komedijo "Cigani" v treh dejanjih, katero uprizore 19. maja ln, kot zagotavljajo, še z mnogo boljšim uspehom. V nedeljo 21. aprila se nam obeta pa zopet prvovrstni umetniški užitek. Ta dan namreč gostujejo pri nas najboljši slovenski pevci v Ameriki. Louis Belic in Frank Plut, oba iz Cle-velmula. Prvi je Izvežban tenor ln drugi bariton. Belle se je šolal v Clevelandu ln Plut v PennayYvanljl. Oba posedujeta kristalno čisti glaa, ki pride tudi v višini do avoje veljave. Z njima pride znani komik Anton Eppich, ki bo a svojimi kabaretnimi točkami izborno za baval občinstvo. Na avojl koncertni turi žanjejo povsod mnogo uspehs. Koncert, ae vrši v Slov. dol. domu na ArtUlery ave. pod avapicijo istega. Polovico čistega dobička ostane v Domovi blagajni. — Tako imamo v Detroitu poleg borbe ss delegatske stolčke prih. konvencije SNI M tudi precej duševnega rasvedri-la. Gospodarsko In politično ae le «labo ndejatvujemo. toda naselbina je še nova in novi ao tudi ljudje. Prihaja jih vedno več, posebno turojene mladine is drftav Kansaa in Pennaylvanl Je. ki pa naaelbini a avojlmi pretepi in pijančevanjem po dvoranah ne delajo posebne čaati. sicer ao pa tudi tu častne Izjeme. — C . . s jednote. To omenjam zato, ker me zadnje čase vprašujejo ljudje, da zakaj več ne pišem v Proaveto. Torej vzrok je le ta, ker vem, da je bafi sedaj v ProsVeti prostor zelo omejen radi razprav, priporočil, nasvetov in kritik o tem in onem. Ts pojav v Prpsvetr, da je napolnjena z dopisi vsaki dan, je posledica predkonvenčne dobe. Saj se v maju vrši konvencija naše največje organizacije, in ni čuda, da se nje članstvo tako zanima za to in ono. Da je ta organizacija v resnici demokratična, ki daje njenemu članstvu svobodo, sc psč lahko vidi iz Številnih dopicov, ki se bavijo njenim poslovanjem in prav vsem, pa če stvari, ki jih razpravljajo, razumejo ali ne. Dne 19. marca je v Frontena-cu, Kansad. preminul br. Frank Kocjan, član Slovenake narodne podporne jednote, v starosti 54 let. V Ameriki, in to le v drža vi Kansas, je živel 33 let. Doma je bil iz vasi Zagfad št. 15 fara Skoejan, Dolenjsko. Springfieldu, 111. zapušča enega brata, v Kansasu pa dve sestri ter v starem kraju brata in ae stro. - Bolehal je okrog šest let na sušici. Bil je marljiv delavec v tukajšnjih premogokopih kjer je bil uposlen kot prižiga lec min v rovu. Dne 17. marca se je vršil pogreb sestre Marije Impere, članice SiNPJ. Stara je bila šele 38 let. Podvrgla se je operacij J katerim posledicam je podlegla. Blag spomin obema! Matija Pogorele. Razpravi o pravilih SsNsPJs 8 peta. Zadnje čase Je proetor v Pro. •veti odmerjen, največ za dopisnike. ki razpravljajo o pravilih Slovenske narodne podporne jednot« (a o priporočilih deveti redni konvenciji te jednote. I*vrta konvencija SNPJ se vrši meaeca msjs v glavnem stanu Naznanilo in zahvala. Jere, W. Va. — Kakor je bilo že poročeno v Prosveti, je dne 5 marca bil v eksploziji v rovu u-bit moj ljubljeni moft John Dra šenovich. Delal je v rovu, ki je laat Michel premogovne družbe V Ameriki je biva* 17 let, rojen Je bil leta 1892 v solu Brinje na Hrvatskem. Tu zapušča mene žalujočo soprogo in tri nedorasle otroke, katerih najmlajši je star šele 19 Mesecev. Pogreb se je vršil dne 8. marca v Morgantovvnu po civilni obredih. Pokojni je bil član in tajnik društva št. 388 SNPJ. On je veliko storil za društvo jednoto. Spadal je tudi k HBZ in k Moo.su. Hrabro se je bor v prošli premogarski stavki 29 mesecev. Dne 17. januarja t. 1. je spet A t* I na delo in dne 5. marca je postal žrtev nenasitnega kapitalističnega sistema. Na tem mestu se najiakreneje zahvaljujem vsem rojakom ?n rojakinjam, ki ao nam stali ob strani v uri globoke tuge. Hvala članatvu vaeh treh organizacij in njenim uradnikom za izkazano naklonjenoat. pomoč in bratsko ljubesen napram mojemu umrlemu soprogu. Hvala vsem za mnogobrojne šopke cvetlic ln vence. Zahvaljujem se iz dna srca vsem. ki so se udeležili pogrebnega sprevoda za mojim nepozabnim soprogom! Dragi soprog ln oče, ki si naa tsko nenadno zapustil, počival v miru v ameriški zemlji. Ohranili te bomo v trajnem spominu kot zvestegs mois in skrbnega očeta. Žalujoči ostali: Rosie Drašenovič, soproga, Virginla, hčerka. Joc In Charlie. sinka, ter v starem kraju tri bratje. Rovi« Draaenovich. Box 7, Jere, W. Va. Chicfgo, IIL — Ker se me hoče v javnosti prikazati kot nekakšnega razdirača oziroma "trouble makerja," je potrebno, da nekoliko odgovorim gl. tajniku br. Novaku na njegov dopis. Naj omenim, da n|mam pri rokah "Proevet," v katerih so razni dopisi in pa zapisniki sej, da bi mogel trditi ravno tako in tako je bilo. Br. Kopach je v enem dopisu povdarjal, da je pri jednoti ali recimo, da je .pisal v tajniškem uradu zaposlenih 30 judi. Fakt pa je, da je pri jednoti zaposlenih 30 ljudi, ki žive naravnost od jednote. V tajni-ikem uradu dela celo ena "začasna" moč približno eno leto. Kaj je vzrok, da ni razpisana stalna služba? Mogoče ima pa br. Kopach prav, da bodo ev Evropi; ne pojdejo v novo sve- ropske dežele v nekaj letih IK tovno banko, ki se snuje v Evro- ^ne kolonije, ki bodo docela oc pi —- ne pojdejo nikamor ts A- vIsne ^ Amerike. Evropa mor merilce. priznati novi center in priti Središče svetovnega kapitaliz- Ameriko po navodila! ma je danes v Ameriki, ni več v Ameriški džingotski imperial Evropi. Središče svetovnih fi- 8ti tudi dobro vidijo, da se evro] nanc in mobilnega kapitala je gfce dežele ženejo v njihovo pai danes v Ameriki. In denar je s svojo razkoaanoetjo, s svoj sveta vladar! Kadar se Evropa nacionalistično epidemijo. Povo, zbudi in pošlje še sedež Lige na- na Evropa je politično največj rodov v Ameriko, pošlje svetov- spaka v zgodovini. Moderne eki no sodišče iz Haaga v Washing- nomske razmere zahtevajo čii ton, pošlje načrt za novo svetov- večjo organizacijo političnej no banko v New York, skratka: kakor gospodarskega življenj izroči mandat prvenstva Ameri- Organizacija, koncentracija i ki de jure kakor je že de facto, centralizacija!)' tedaj bo vse v redu. Ameriški kapitalistični gosp Tak je "Tribunin" članek bi- darji vse to vidijo In—razumej stveno. Evropa bi si lahko pomagala Kdor zasleduje razvoj kapita- klešč, pa si noče — zato je pra listične družbe v bistvu, ne bo da podleže. Svetovni kapitalize presenečen glede teh zahtev ame- mora izvršiti svojo zgodovinal riških imperialistov. Ameriški nalogo, potem pa pride naloi kapital sledi ameriški zastavi! delovnih ljudstev, ko bodo d To se vrši Že petdeset let v Me- volj organizirana in dovolj izc hiki, Centralni in Južni Ameri- ražena. Za svobodo vesti in prepričanja Stališče proletarakih svobodomi- 3. Vse premoženje v drži slecev do cerkvenih zakonov obetoječih cerkev in /versi in do interkonfeaijonajnega družb naj se proglasi za držav zakona v Jugoslaviji. — NJI- last. Stavbe in predmeti, ki s hova predstavita na ministra žijo bogočastju, naj se prepui za vere in ministra za pravo- dotičnim cerkvam in versk sod je. družbam v uporabo brez odšk< 1 1 ' nine. V ministrstvu ver in ministr- Minimalni predlogi, ki jih stvu pravde se mrzlično dela na našamo, pa so naslednji: oanutkih novih cerkvenih zako- i. Uvedba obligatorične civ nov in interkonfesijonalnega za- ne poroke, kona. Zastopniki raznih cerkev 2. Ukinitev vseh določb, se dobro zavedajo* Arelikega po- omejujejo sklepanje zako mena teh zakonov in zato pri- (braka) med pripadniki razr hajajo v deputacijah v Beograd konfesij in osebami, ki irai in skušajo vplivati na vlado, da višja mašniška posvečenja. LISTNICA UREDNIŠTVA. Johna ton CUjr, III. ~ J. 8. — Prvotno roročilo o smrti rojaka Osolnika amo povzeli iz angleških dnevnikov, dodatno pojasnilo pa je bilo priobčeno v Prosveti dne 20. marca, ki nam ga Je poelal br. Paul Cempre, tajnik druitta št. 91 SNPJ. To naj zadostuje. — Poedrav! Drzni reperji. Chicago. — V nedeljo je vato-pilo pet obopaAenih banditov v ti« tam ko trgovino na «301 S. Halated at. kjer so zaprli upravitelja PW JC. . Lindemans v stransko sobo ln medtem oropali trgovino za ilatnfrno la dragulje v vrednosti $»,000. Roparji «o srečne pobegnili in policija nima nikakega »>edu za njimi. Vrč hodi toliko časa po vodo, da se ubije. > Clarendon H lila. IU.—Ko sem prečital rokopis brata Berger ja. sem si mislil: "Star sem, mogoče so pa res moje, oči tako opešale, da ne vidim več čitati in poiskaJ aem izdajo Prosvete. v kateri je bil priobčen dopis br. gl. tajnika. da se prepričam, ako je vse to res v njem. kar piše br. Paul Berger. Prečitam dopis enkrat, dvakrat, trikrat. Vse zaman. Nikjer ne najdem, da brat gl. tajnik prikazujo br. Paul Bergerja kot nekakšnega razdirača oziroma "trouble makerja." Vpraša) sem samega sebe, zakaj br. Berger trdi v avojem odgovoru: "Ker ae me hoče v javnosti prikazati kot nekakšnega razdirača oziroma 'trouble makerja'. je potreba. da nekoliko odgovorim gl. tajniku br. Novaku na njegov dopis. Zdaj sem šele spoznal, da sem se zmotil, da br. Berger sploh ne trdi, da ga gl. tajnik br. Novak hoče prikazati kot razdirača ozi-roma "trouble makerja," ampak sem se jaz zmotil, ko aem Čital to "blagodonečo" slovenščino Cital sem dalje in naletel na stavek: "Fakt pa je, da je pri jednoti zaposljenih trideset ljudi, ki šive naravnost od jednote." Ci-tal in premišljeval aem U atavek, kaj pomeni. Po premišljevanju sem prišel do zaključka, da je za-poeljenih trideaet oeeb za lenare-nje in da jim jednota za to lena renje izplačuje miloščino. Pogledal sem po svojih tovariših v u-rednlštvu. Če delajo, ali samo sede v uredništvu, čitajo romane pušijo smotke ali ae pa dolgoča eijo z bobnenjem s prsti po mizi ali po oknu ali pa ubijajo čas ns drug način. Ali delali so vsi in bili zatopljeni v avoje delo. Sel sem v tajniški urad. mogoče naj dem Ura ljudi, ki ao zapoaljeni pri jednoti za lena renje In za to lena renje prejemajo miloščino Pa tudi tam ao vsi delali. Take i Dalj« «« strani) bi zakone prikrojila tako, kfkor to prija cerkvam in vrhovnim no> ^ po obligatorični civilni poglavarjem. Cerkveni pogla- roki p0n0vi poročni akt po ob varji zahtevajo, da naj država dih svoje cerkve ali verske dri prevzame v svojo zakonodajo ^ čim največ določb cerkvenih za- 4. Rojstne in poročne mat konov, kar bi pomenilo socijalno naj V0dij0 občine in držav in kulturno zasužnenje državlja- oblasti in naj se izdatki v te s1 nov in če ne drugega, pa vsaj 3. Vsakemu je pa prosto < podaljšanje sedanjega kaotične- tev. he krijejo iz kongrue, oz. da Ako pa bi država ie nada ga stanja, ki ga je v naših kra- _ ____ jih ustvarila avstrijska zakono- plačevala kongruo, potem naj daja, ki nosi na sebi pečat kon- ista razdeli sorazmerno na 1 kordata. poatoječe cerkve in verske dri Interesne skupnosti proletar- t* jn naj K sorazmeren del skih svobodornislecev zahtevajo, datkov v te svrhe določi tudi da v tako važnih vprašanjih brezkonfesijonalce. vstane v obrtmo najosnovnejših g, odprava ločitve zakona človeških pravic , svobode vesti miM jn postelje, ki ne dopui sklenitev novega zakona (brali in prepričanja. __ Vloga, ki so jo proletarski In'uvedba enotne in"popolne svobodomisleci naslovili v tej za- &tve zakonske (bračne) zve devi na ministra ver in ministra* neglede na versko pripadnost, pravde, ae glasi: 6 Enakopravn0st brezkon Goepod minister! sijonalcev s pripadniki vseh di Po informacijah v našem gih vefrizpovedanj. dnevnem tisku posnemamo, da 7. Verska pripadnost otr bodo v bližnji bodočnosti skle- se ravna po verski pripada njeni cerkveni zakoni, s kateri- starišev; po očetu, ako gre za 1 ml se bo uredilo vprašanje odno- konske, po materi, ako gre šajev cerkev do države, in inter- nezakonske otroke. Za ven konfesijonalni zakon, ki bo ure- pripadnoat otrok ločenih zal« dil medsebojno razmerje cerkev cev je merodajna verska pripi in verskih družb. nost onega dela, kateremu Kot državljani svobodnega priaojeni otroci, svetovnega nazora in brez kon- Izatopu očeta, os. matere fesije, ki ps nismo imeli prilike, cerkve slede tudi vsi nedold da bi bili mogli označiti svoje otroci, stališče do predloženih zakonskih 8. , Vsakdo, ki doseže 14. V načrtov, kakor ao to storili pred- starosti, ima pravico svobod stavnikl raznih cerkev in ver- odločati o svoji verski prips«1' sklh družb, si podpissnl dovolju- ati. . Jemo. v očigled dejstvu, da bodo . 9. Breskonfesijonalni «1« ti zakoni globoko posegali v so- vesnl otroci se ne smejo ailitJ cijalno ln kulturno ilvljenje dr- obrekovanju verouka, niti k » žaljanov in države, vloiitl na* ležbi pri cerkvenih in veral slednjo obredih katerekoli obstoječe c predstavila, * kve. v kateri iznašamo svoje poglede 10. Breakonfesijonslcc ■« z ozirom na predloftene zakon- * prisegi ali i*«* r ske osnutke cerkvenih zakonov dejanjem, ki predpostavil In interkonfesijonslnega zako- pripadnost kateremukoli ven na, četudi nam vsebina istih ni povedanju. niti k udeletbi znana: cerkvenih in verskih obr* Principijelno stojimo na sta- Mesto prisege naj se zs * lišču) kon fesi jonalce uvede zaobU' 1. Ločitev cerkve od države * roke onemu, kateri zeoblji In cerkve od šole. isvrši. S. Cerkve in vorake družbe Da bi ee spuščali v naj ae proglase za saasbna dru- drobno utemeljitev zgoraj ni šiva ter naj ae Jim odvzame pra- Predlogov, obračamo vira pobiranja davkov in drugih pešnjo samo na eno vrli* prisilnih dajatev. (Dali* aa t. atraai) TOREK, 2«. MARCA. Vesti iz Jugoslavije w iki n S. čim je bilo dvigalo spodaj. Zapeljala sta v prazen navpičen šaht, voziček se je prevrnil ter potegnil oba delavca za seboj Repov« ae je posrečilo Se, vjeti se za tram, po katerim vozi dvigalo (firenke), Medvešček pa je padel s vozičkom vred na dno Od etaže do dna šahta je 48 m in je bil Medveiček takoj mrtev. Glavo je imel razbito, obe nogi in rokj zlomljeni jSo večkrat Vprašanje je aedaj, ali je bila ob šahtu na etaži zapora ali ne. Ce je ni bilo, kar ne bi bilo pri naših rudnikih nič novega, zadene krivda podjetje. Včeraj pa se je v Rožni dolini pri Ljubljani obesil 15-letni vajenec Maka Glavnik. Popoldan okoli dveh se je vrnil domov s dela. Spotoma je srečal mater, ki je šla v mesto po opravkih Naročila je sinu, naj naseka nekaj drv. Sin je obljubil, da naseka drva in da bo nanesel celo premoga. Sin je odšel dalje domov. Ko je krog pol šestih prišel domov oče, je našel vrata zaklenjena. Metal je sneg v okno, da bi poklical sina. Nihče sc ni odzval. Oče je poklical sosede, z njihovo pomočjo vlomil v stanovsnje in koj ob vstopu zaslutil nesrečo. Vsa obleka je bila razmetana. Ko pa je odprl vrata v shrambo, je od strahu akoro otrpnil. Na vratni kljuki je visel obešen — sin Maka, oblečen v žensko spodnje krilo. Oče je naglo prerezal vrv, a sin je bil že mrtev. Tudi poklicani zdravnik ni mogel dognati drugega in kaj pomagati. Fant je bil mrtev. Fantu se je gotovo omračil um in je v trenotku zmedenosti položil zanko na svoj vrat. RAZl^OKOKE V BEOGRADU. (Izvirno.) Beograd, 2. marca 1929. Uradno poročajo: Po statistiki duhovnega sodišča pravoslavne cerkve v Beogradu je število razDorok sicer lani znatno padlo, ina£ pa *e vedno nad 2600 letno. Največ odpade na Beograd sam. Svoje dni ni bilo toliko govora o razporokah, o nesrečnih zakonih, o "nerazumevanju" zakoncev i. t. d. kakor je to danes. Ne bo to samo posledica vojne kot trdijo nekateri, marveč bo vzrok kje drugje, saj so razpo-roke *in paralelni 'pojavi doma prav za prav v Ameriki, kjer niso čutili direktno vojne. Pojav pa se je v svoji razsežnosti pokazal baš po vojni. Pri nae oz. pri Srbih nosi prvenstvo v tem aziru Beograd. Povprečno 2500 razporok beležijo tam na leto. Za njim prihaja vas, ki je bila zlasti tik po vojni slaba v teh vezeh. V zgornjem poročilu poroča duhovno sodišče pravoslavne cerkve, ki je nadležno za te stvari kakor tudi zai .preiskave napram svečenikom, da so neapo--azumljenj v zakonu krivi prodnem moški. Moški da so bolj likomiselni kot žene, pa da so oni razvadill, da kršijo za-onsko. zvestobo in da prav mo-radi skačejo čez plot. Kot prvi razlog razporok nagajajo člani sodišča, nepoznanje xxlocega zakonca. Dekleta in antje se spoznajo največ po esih, kjer se jim razvnamejo iamo strasti, ki so toliko močne, ustvarijo zakon, ki pa poeta-po par mesecih prava muka, er se šele sedaj spoznata in vi-ita, da nista drug za drugega, osledica: razporoka. Drugi razlog in glavni razlog nezvestoba. Z njo v zvezi je večkrat propad kake družine ali »osameznih članov. Ena ali ruga zakonska polovica živi s om drugim v prepovedanih ve-:eh, se zanaša nanjo, da je bo oročil, ko pa se izvrši rafcporo-a, omahne novi ženin ali neve-in —r "pregrešna polovica" tane brez moža ali žene. Mo-iti delat in vŽivat bedo. Ta-ih zgodb našteva duhovno sodite v Beogradu vse polno. Tudi je mnogo krivo duševno esoglasje zakoncev. In ko ta-ima zakoncema še preneha polna strast, postane njuno živ-jenje prava muka. Sodišče na-laja slučaj, zakonskega življe-ja dveh intelektualcev. Mož ikar, žena inteligentka, ki ata ■ljubila, a nista mogla živeti Kupno. Prišla sta k duhovne-nu sodišču ter povedala: "Ab-lutho ne moreva živeti skupno, [e razumeva se duševno. Nepo-redna bližina nas draži in izzi-prepir. Tega pa ne moreva renesti." In so ju ločili. Ko ta živela narazen in se le včaai ■kujeta, ae razumeta in živeta P). Dalje se vzroki tudi v tem, so gotove Srbkinje, poroče-živele z vojaki tujih armad a časa okupacije Srbije. Po-T 'i«' jih pravi možje, ko so se pnili na svoja mesta, niso ma-ali več. •>'•> - potem ho še vzroki spolne bo-pni, socialna beda, i. t. d. Največ je teh med "pur-■ani." Delavstvo si takih "špa-Dv" "e more špogatL Živi, dela ■Plf ,P°zna takih "duševnih F " Ce pa se pojavijo, Jih prebija molče brez hrupnih pro-pov. ■Kar pa je pravoalavnih popov duhovnikov) se prav tako lahko f Poročijo, zlasti ako mu je fce I nemoralna. Ako razporočijo uhovnifca radi nemorale, izgubi Pn<-m tudi duhovniško mesto. I Prepoveduje duhovniku, *t' nemoralno ženo, ker mora »ti njegov dom dom morale in F1*1*' fisjati s svojim življe-rm drugim krščanski zgled. Kntrt rudarja. — Samomor vajenca. Ljubljana, 1. marca 1929. <" 27. febr. se je v Tr *'J*h «mrtno ponesrečil jam ''j 045 knjig, od teh slovenskih 16.188, nemških 15.737. Znan-stvenih 11%, pripovednih 89*. Obiskovalci so torej večinoma sami delavci ali uradniki i. t. d., torej sami mezdni delavci ia dijaki To pribijamo kljub staremu dejstvu, ds bogataši niso obiskovalci knjižnic, najmanj pa delavskih knjižnic. In veste, katerega pisatelja je U publika, ta delavska publika čitala najbolj. Cankarja. tistege Cen-karja, ki gospoda tako rada govori o njem, da ga ne razume, da ni razumljiv ali ps vsaj težko razumljiv. Ta "omejena" delavska publika, ki obiekuje knjižnico Delavske zbornice, je lani največ zahtevala Cankarja. Njegove knjige so se izposodile ns j večkrat ' "Hlapec pravica" in To dejstvo govori dovolj o zrelosti delav-stva. ki presega gnile purgarske možgane. " Dalje so največ Izposojali Finžgarjs, ki pe so gs Izposodili torej dokaj maaj kot Cankarja. Finžgarju slede Jurčič, Pregelj, Remec, Kraigher, Tavčar, Levstik Vladimir, Kersnik i. t. d. Pisatelji drugih narodnosti v slovenskem prevodu se vrste takole: Sinkiewicz (651) je prvi, drugo mesta zavzemo Jack London (558-krat, Železna peta ln Krištof Dinuč), dalje Tolatoj, Dostojevaki, Dumas, Jules Verne, i. t d. Te številke pričajo dovolj, kako bedno je naziranje nekaterih, da so delavci najbolj nerazsodni iu neizobraženi in neumni. Naš delavec je željan izobrazbe, ker ve, da je v tem njegova rešitev. In če ae bori desetletja za oaem-urni delavnik, ve da je deseturni delavnik grobar delavskega čtl-va in da se bori za boljše gmotne življenje, ker je to pogoj izobraževanju. Se eno pribijemo: delavci-Slovenci, ki ao ae razpršili po Ameriki, bo pred kratkim naročili is Slovenije celo zalogo slovenskih knjig in to same res dobre knjige. Naročili ao preko delavskega glasila "Proletarca." Brez komentarja! Kako Je v naših dijaških zavodih. Ljubljana, 2. marca 1929. V Muraki Soboti je dijaški konvikt MartiniŠče, kjer so na stanovanju in hrani dijaki ta-mošnjih arednjih šol. Zadnje dni so odkrili, kako žalostne hi-gijenske razmere so v tem zavodu. Razširil se je med dijaki trahom, ki je dal povod preiskavi higijenskega stanja tega zavoda. Preiskava je ugotovila, da žive dijaki tega konvikta v sledečih razmerah: V ne preveč snažnih spalnicah (dve sta) je nameščenih po 20 postelj, ki si jih gojenci pospravljajo sami, in se tako posteljnina nikoli ne prezrači kot je treba. Umivajo se dijaki v skupnih umivalkah, s čemer je najbolj podana možnoet infekcije trahoma, ki so ga baje ugotovili pri 6 nižješolcih. Vsi ti gojenci so Že dlje Časa čutili bolečine v očeh, toda radi pomanj kanja vsake zdravstvene službe v zavodu so se nemoteno kretsll drug med drugim ter tako povzročali nove infekcije. Govorijo, da je ravnateljstvo Marti niSČa zadnje Čase vedelo za tra hom, a vendar nI poklicalo zdravnika, da bi pregledal vse gojence ter dal navodila za razkuženje. Ravnateljstvo realne gimnazije je zvedelo šele po poročilih iz šolskih dnevnikov, na kar je ukrenilo vse, da je preiskava dognala razmere v zavodu. Opasnost je bila tem vščja, ker so oboleli gojenci hodili v šolo že več mesecev in bi se lahko utegnila razširiti bolezen preko mej navadne epidemije. Kakor ee čuje, je komisija odredila, da se vse obolele dijake pošlje ne specialno lečenje v Ljubljano. Stroške pa da naj trpi vodstvo zavoda, ki je zakrivilo razširjenje bolezni. O tej stvari poročajo demokratski listi še s posebnim veseljem, ker je zavod v rokah kleri-kalcev. Bržkone tudi kaj pretiravajo, da pa ni v takih zavodih vae v redu, ne le radi bolezni, to pa prav radi verujemo. Treba bi bilo enkrat pregledati vse take zavode, vse te zaprte šole po samostanih, pa bi našli marsikaj nepravegs. Zakaj napačno je mnenje, da je vzgoja otrok možna le v zavodih, kjer je prva ln glavna zapoved hišni red ln pokorščina prav po vzoru militarizma. Razširjenje zakona o zaščiti države. Na predlog ministrskega predsednika in notranjega ministrs genersls Zlvkovlča, je kralj pod-pisal zakon o izpremembi in dopolnitvi zakon o zaščiti Javnega reda in miru v državi. Stem zakonom se prvotni zakon po-ostruje in določs kateri delikti spadajo pod državno sodišče in kateri pod redno sodišče. — Kdor s tiskom ali na kak drug način draži k razdoru med plemeni in družabnimi razredi ali kdor na isti način Izzivs razpoloženj e za plemenako razdvojenost ali plemenski razdor, se kaznuje z zaporom do enega leta ali Ministrski predsednik, general Zivkovič, sam je še vedno bolan in ne zapušča svojega stanovanja. Kralj je tudi podpisal zakon o dosegi pravice na osebno pokojnino državnih uslužbencev. Pc tem zakonu se določa: Pravico do pokojnine doaeže državni uslužbenec po dovršenih 10 letih efektivne BluŽbe, pravico do polne penzije po S5 letin službe. V slučaja odpusta dobi državni uslužbenec, ki je bil v državni službi šele eno leto, kot odpravnino eno mesečno plačo. Kdor pa je bil v službi več let, a nima še pravice do pokojnine, dobi sa vsaki dve leti službe po eno mesečno plačo kot odpravnino, ni-kdar pa ne sme presegati ta suma Šestmesečnih dohodkov. Kdor pa je odpuščen kazenskim potom, nima nlkake pravice do odpravnine. — Zakon je kralj že podpisal ln stopi takoj po objavi v veljavo. Kruh iz lesa. — Po nekaterih krajih Hercegovine vlada še vedno lakota, da je strah in groza. Predaednlk in podpresdnik hrvatskih kmečkih sadrug, dr. Ca-brajič ln dr. Andrič, sta na svojem potovanju po Hercegovini videla strašne reči. V vasi Lju-botiče v okolici Mostarja sta dobila kruh iz lesa. Pri tej priliki sta v hiši kmeta Galiča vzela kos takega kruha s seboj. Bil je spečen iz lesnih odpadkov. Ker je dr. Čebrajič zdravnik, je kruh preiskal in ugotovil, da je tak kruh škodljiv sa želodec in vse telo, posebno pa še sa čreva. Poneverbe pri beograjski občini. Povodom reviaije blagajn pri posameznih občinskih podjetjih so tekom današnjega dne ugotovili poleg že doslej odkritih primanjkljajev,, spet dvoje poneverb. V eni blagajni znaša primanjkljaj 60,000, v drugi pa 120.000 dinarjev. Izvršenih je bilo več aretacij In uvedena je stroga preiskava. Podrobnosti o teh poneverbah niso znane ker jih držijo tajne. Take stvari namreč zmerom smrdijo ... In riba smrdi pri glavi. Koliko popijejo v Trbovljah. Lani so v Trbovljah v pitju napredovali in so popili več alkoholnih pijač kot pa leta 1927. To je vsekakor slab znak, slab znak za poloŠaj rudarjev. Trbovlje štejejo sicer okoli 20.000 prebivalcev, vendar so Številke precej visoke. Največ so lani popili dalmatinca ln sicer 141.-390 litrov, drugega vina pa 806.960 litrov ali skupno 948. 350 litrov. — žganja so popili 15.360 Utrov, likerja 14.049 In špirita 6638 litrov. — V sosedni občini Dol pa so popili 118.922 litrov vina, 2198 litrov žganja, 1597 litrov likerja ln 4266 litrov špiriU. — To so številke, ki govore mnogo. Po Beogradu hripa, tako da so morale oblast izdati naredbe s katerim prepovedujejo vse, kar lahko razširja hripo. Tako je prepovedan prekomeren obisk kinomaiografov, zabranjeno je kajenje v kinih ter prepovedano prodajanje živil In slaščic po krošnjarjih, ki nosijo robo od hiše do hiše in po javnih meatih ter kinomato-grafih I. t. d. Hripa je zahtevala že več smrtnih slučajev Beogradu. Ljubljanska tobačna tovarn Smrt pri delu.,— V Mariboru je 8. marca zahtevalo nevarno delo pri kopanju vodnjaka smrtno žrtev. Pri gradnji neke nove hiše na Pobrežju je bil 80-letnl delavec Ivan Zelenko zaposlen pri izkopavanju studenca. Potem, ko so gornji del globine Ze lenko še naprej poglabljali vodnjak. Ko pa se je najmanj zavedal, se Je vsul beton na nesrečnega delavca In gs podrl v jsmo. Nato se je vsulo nanj še pol metra na debelo zemlje, tako da Je ostal Zelenko tudi brez zraka. Tovariši ponesrečenega delavca so takoj prihiteli na pomoč. Vendar Je bilo nagromadenega preveč materljela na ponesrečencu, ki se Je zadušil, preden so gs odkopeii. Hm K na kesa. — V Šoštanju Je umri brivce lurij Privšek. — V Ljubljani je umrl Franjo Mer-čina, družabnik tvrdke Mercina la drug. — Po kratki bolezni Je globo do 10.000 dinarjev. — umri v Gornji ftiški Ana Miklav Kdor bi kakorkoli vršil propagando. da bi se nekateri deli države odcepili In združili drugo državo, ali kdor stremi, de bi se spremenjsla sedenje drževaa ureditev ali da se spremeni politični sli socialni red v državi —-ee kaznuje s težko ječo do prtih čičeva, soproga zvaničalka. — V Ljubljani Je umrl v splošni bolnici laž. Fsrdo pl. KIHnmayr. — V Radovljici Je v Si. letu starosti umrl nadiačiteJj v pokoju Janko Cvlrn. — V celjski Javni bolnici Je umrl 57-letal brezposelni hlapec Anton Toplišek z let v kolikor tako dejanje »e' Drenaksgs r^brs ia petletna speda f tod člen I. zakona (ki jHUna Pušnlkova, hčerka Žagarja prepisuje smrt). b Bošoe. Izmed tovaren, ki zaposlujejo mnogo delavk, je v Ljubljani c-na prvih ljubljanska tobačna tovarna. . Na tržaški ceati stoji tovarna, Iz katere pošiljajo letno po več sto milijonov cigaret in cigar sa kadilce. Kako obratuje tovarna? ■ Ves tobak, ki ga imajo v tovarni vedno v zalogi 6 milijo* nov kg, pride v oddelek za sortiranje tobakovlh listov. Delavke vzamejo v roke sveženj ter začno odbiratfi liste po njihovi kvaliteti. Najboljše za fine cigarete, najslabše za slabe cigarete. Najboljše za "višje kroge", najslabše zase. Delavci tobačne tovarne ao deležni pač tolike plače, da ai ahko odkupijo kvečjemu naj-alabše vrste cigaret, ki jih sami napravijo. Po sortiranju listov pride ves tobak v rezalnico, kjer obratuje 18 strojev. Vsak nare-že dnevno 800 kg tobaka, skupno torej 10,400 kg. Is rezalnice pošiljajo tobak po Žlebovih v spodnje prostore naravnoet v stroje za fabriclranje cigaret. Štiri-najzt strojev ropoče tu vsak dan, vsak izmed strojev Izdela dnevno 180,000 cigaret, akupno torej izdelajo vsi stroji dnevno 2,520,-000 cigaret. Od decembra ima tovarna montirana tudi dva nova stroja, ki proizvajata dnevno od 400,000 do 500,000 cigaret. Dalje imajo 13 staromodnih strojev, ki izdelajo dnevno le po 45,- 000 cigaret ln jih bodo vzeli ia prometa. Pozornost zbuja tudi pakovalnica tobaka, kjer obratuje 9 strojev. Stroji sami stehtajo tobak, ga stisnejo ln zspokajo. Poleg cigaret izdeluje tovarna tudi cigarete, ki jih izdelujejo večinoma na roko, le najslabše izdelujejo s stroji. V naši državi je vsega 8 tobačnih tovaren: v Ljubljani, Zagrebu, Senju, Nlšu, Sarajevu, Mo-starju, Travniku in Banjaluki. Največja je ljubljanska tovarna. Uetanovljena Je bila leta 1871 ter se je prvotno nahajala v stari cukrarni na Poljanskem naei pu. Dve leti poznej se je preselila v svoje lastne igradbe na Tržaški cesti, kjer obsega ozemlje tovarne 97,536 štirjaških m. Tovarna ima na tam proetoru poleg svojih tovarniških poslopij tudi skladišča za sirovine, admini stracljsko zgradbo, dve zgradbi za stanovanja uradnikov več šup, kopališče za delavce in svojo d«-laveko kuhinjo. Zadnje čase zi dajo še novo zgradbo za magazin soM. V tem skladišču bo shranjena vsa sol, kolikor jo rabi Slovenija. Letno se v Sloveniji proda najmanj 12 milijonov kg. soli. In kako je z delavci in delav kami? Oni, ki sadijo tobak v Bosni ln Hercegovini, Cmi gori ln im Južni Srbiji, morajo najeti po-J sojilo, da lahko obdelujejo svoja tobačna polja. V tistih krajih (od tam se dovažajo tobačni listi v tovarne) Je prebivalcem edini vir zaslužka gojitev tobač ne zeli, a Je ta dohodek silno pi čeL Država pride zelo poceni do tobačnih eirovin. In kako Je i de lavetvom, ki Iz teh slrovtn izd«* 1 u jejo cigarete in cigare, tobak za žvečenje In njuhanje? Poglejmo samo ljubljansko tovar no. Tobačna tovarna v Ljubi j s ni zaposluje okoli 800 delavk In 800 delavcev, torej 72% delavk iu samo 28% delavcev. Zasek proletarijat pa Je povsod najbolj izkoriščan, najslabše plačan. Vseh teh 1100 delavk In delavcev (vžtevšf inženirje in uradnike) zasluži letno po zatrdilu samega ravnatelja okoli U milijonov dinarjev letno. Ce vzamemo povprečno zasluži torej veak delavec ali delavka letno do 10,000 dinarjev, aH na meeec okoli 833 dinarjev, kar je tako majhna suma, da družina od tega nikakor živeti ne more, vaaj človeško ne. Tudi Je gotovo, da zaslužijo moški več od žensk, da zaslužijo u-radnikl In upravno oaobjs več od navadnih, pa četudi kvalificiranih delavcev, In da je prtemta kem verjetno, da zasluži delavka dnevnlčarka po kakih 500 do 600 dinarjev na mesec. Toliko ravno, da lahko vsak dan spet prihaja ne delo, da pičlo živi In da lahko obupuje nad življenjem. In delavec, ki sedi sa strojem In gteda, kako letijo Is stroje, ki mu streže on, zlate cigarete, ve, da Jih bodo kadili drugi, tisti, ki niti ne vedo, de Useče delavcev pb izdelovanju teh cigaret trpi Mino Tista zlata cigareta bo gospodo za zabave. Ko Je bila cigareta še v stroju. Je trpel ob njej sastrs dan dela ver, ki mu p<4*g tega trpljenje ostaja samo «ne skromna želja: Da bi zaslužil koncem lazprav« o pravilih 1.1.1. J. (Nadaljevanjo i I. itrsnl.) sem Šel od prostors do prostora, šel sem celo doli k tiskarskemu stroju in k delavcem, ki razpošiljajo "Prosveto" ln povaod sem našel pri delu uslužbence jednote In delavce, ki so nastavljeni pod jurisdikcijo svojih delavskih strokovnfh organizacij in po pogodbi, ki je bila sklenjene med tiskarno, ki je last 8NPJ, in sa-stopniki strokovnih organizacij. Vprašal sem zopet samega sobe. kaj je vzrok, da je br. Paul Bor-ger zapisal: "Fakt Je pa ta, da Je pri jednoti zapoaljenfh .10 ljudi, ki žive naravnoet od Jednote.** Lej ga zlomka, sem rekel sam aebi. Berger ni več delavec, ki dela za druge, ampak je postal hotelir, torej pripada med one, katerim pravijo v Ameriki "bis-niški intereei." Mišljenje teh Iju-di je popolnoma drugačno, kot onih, ki opravljajo umeko ali ročno delo za mesdo. Ti interesi pač menijo, da od njih milosti Žive oni, ki delajo sanje, dasl i-majo od njJh dela dobiček. De-lavako mišljenje je pa popolnoma drugačno. In to je menda vzrok, da niaem takoj razumel br. Berger j a. Delavci pač pravijo, da se živijo s svojim umskim ali ročnim delom, sa' katerega dobe mesdo, od njih dela pa i-maJo dobiček delodajalci. čltal sem dopis dalje, ko eem bil glede tega na Jasnem ln sicer: MNadalJe br. Novak pobi-Ja trditev br. Spačeka Is Kaaaas Cltyja, da ni resnica, da je bilo Isplačanih $800 za česurno delo uradniku e plačo $50. Fakt p« je, da Je br. Zavrtnlk dobil približno $275 za čezumo delo za ureditev knjige "Ameriški Slovenci" ln po konvenciji. Mlallm, da se je izplačalo li upravnega sklada. Zakaj dlake cepiti r' Ne vem, ako je bratu Novaku največ lešeče na tem, da poblje trditev br. Spačeka is Kanaas Ci tyja, toda vem, da Je brat Ber ger saplaal neresnico, ko Je sa pisal, da je br. Zavrtnik, najbrž je hotel zapisati Zavertnlk, prejel za česurno delo približno $275, kajti jas nisem prejel sa česurno delo centa, ampak izplačalo se ml Je $271 ss Isredno delo, ki sem gk imel s knjigo "A merlški Slovenci." Letni seji, ki Je odobrils ta račun sa Isredno delo, je prisostvoval tudi br. Paui Bergsr. Csla sadsvs je opisana v zapisniku precej obširno, ki Je bil objavljen dne 10. marce leta 1925. Takrat nist le govorili o izrednem delu ss knjigo "Ameriški Slovenci," ampak tudi o iz-rodnem delu za pravila. In sklenili so, da se sa Isredno delo plača pa dolarju sa uro, se ps za kakšno Česurno delo. Nih» če ni tega skrival. Seja je bila Jsvna In oela sadeva Je presoj razumljivo opisana v zapisniku, ki so ga lahko čltali vsi člani SNPJ, ako so ga hoteli čitati, Ako ima br.!'. Berger tako sls>> spomin, da ss ne spominja več dogodkov na letni seji dne 9. februarja 1926, bi bil lahko stopil v uredništvo, saj stanuje sraven poslopjs HNPJ, pa bi lahko v za pisniku čital vse podrobnosti v tej zadevi. Ali misli br. Berger, ds ima članstvo BNPJ tako slab Mpomin, da se ne epominjs več, ksj je čltalo pred tremi leti, de je bilo treba pošte — Chieago via Kansss Oitjr-HChieago, da se članstvu HNPJ prav na neroden način osveži spomin in SipA dlsko? Končno povem br. P. Berger ju, da imam malo saupanja * njegov spomin, ker je člaiM* o plačah isšel komaj pred par tedni in je bil tiekan s debelimi črkami, ko čltam v njegovem dopisu: "Ako Uaa urednik pravico Javno pri poročati svlšaajr plače sa deeet dolarjev aa teden gi uredalku, Imam tudi Jaa pra-vteo Javnosti povedati, kar ml shai, da Je v korist organizsriji ae de M aadlegovel našega dele gata." Tudf ti stavki so tako sveriše-nl, ds bo ms rs i kdo mislil, da jr urednik Jsvno priporočal, da s« nsj nJemu poviša plača sa desel doisrjev na teden. br. P. Ber gerju se pa jemlje pravica Javnosti povedsti, kar on misli, ds je v korist organizaciji. Br. P Horger ne more trditi, ds Js to sa pisal po asključju ali pomoti, ampak namen njegovih besed je te: "Člani, poglejte, br. urednik priporoča javno, da se nJemu poviša pleša kar sa deaet dolarjev na teden, meni ae pa ne dovoli, da pišem v korist organizaciji.' Ali nI tako, br. Berger? | Br. Berger Ima smolo, da nikdar nikojrar ne citira tako, kot je pisal. Tudi v tem stavku je napravil pomoto. Urednik ni pri-iHiročal, ds se njemu poviša pla-ča, ampak da se plača poviša njegovemu nasledniku, ker so-danji urednik ne bo več urednik po prvem juliju t. L, ampak bo zopet v vrstah čianatva "rank and file." In še enkrst ponovim, pa magari če brat P. Berger od jeze poči, da naj deveta konvencija poviša mojemu nasledniku plačo sa deset dolarjev na to« den, kajti zmožen urednik teh deset dolarjev povišanja tudi zasluži, pa naj bo urednik Peter ali Pavel. Ce Ima br. Paul Berger še kaj, naj kar pride, ampak ne posabi naj na slovenski pregovor: "Vrč hodi toliko Časa po vodo, da se ubije." Pa nikar ne sameri, br. Hi i ger, radi te malenkosti. — Jože Zavertnlk. ZA SVOBODO VRSTI IN PRE-PRIČANJA. (Nadaljsvaajsli I. strani.) sko aocljslno slo, ki ima svoj Isvor v določbah avstrijskega interkonfesljonalnega sakona, kateri onemogoča ločitev sakona (braka) med katoličani. Tisoči žive dsnes v takosvsnem divjem zakonu, ki se odtesa vsaki kontroli, s vsemi sli posledicami za zakonce ln potomce. Upoštevanje zgoraj IsnsAsnih pogledov pri ustvarjanju nove sakonodaje bl pravsaprsv pomenilo le prošlritev stanja, ki fcnes vlada v nekaterih pokrajinah države, na celo državno osem I Je. Povdarjatl pa moramo, ds nss vodijo pri vsem tem isključno le vidiki splošne koristi, tsko v socijslnem kot v kulturnem po« gledu, stoječ pri Um na stališču, da je svoboda veeti in prepričanja državljanov temelj, na katerem podiva modema država. Prejmite, g. minister, Isras našega globokega spoštovanjs. Maribor, dne 2K. febr, 1929. Osssks vlada padla. Kopenhagan, 25. marca. — Danska vlada je podala ostavko, ko Js bila poražena v zbornici glede budgeta. Nato Je kralj razpustil parlament in raspisal volitve sa sovo sbornlco se 24. s-prila. ___ Poletno vročina ss sreda Je« ike, ds si bo poleg bed-življenja privoščil lahko Uidi eno Ustih najslabših cigaret, ki letijo Is ti jsgovegs stroja. V nsj par "Zet" ali "Havs n. kot najgrša človeka na svetu. "Kako gre, mojster?" ga vprašata humorista. •Ah, etrašno," je dejal Bernard. "Strašno noč sem preživel nocoj." "Ksj se je zgodilo r "Strašne sanje sem imel." "In kaj ste sanjali?" "Vsakomur lahko povem, V vama ne morem in ne smem. Onadva sta ga nagovarjala naj jima pove, da mu bo odleg k> in nazadnje res pove Tristan Bernard, francoaki pisatelj: "Pa dobro. Sanjslo se mi je, da vaa je troje, ne samo dva, kot veju vidim aedsj-le." e Pozabljivost 2ena profesorjeva pride domov in vidi svojega moža-pro-feeorja vsegs mokrega: "Za božjo voljo, ksj si pa počel, de ei vea moker r' "Kopel sem se, pe sem se pozabil sleči." i fsnu. "Razdrobimo še tisti kos na oni deščici. Drugače se bodo ptički eprli." Štefan je pokimal z glavo. V park je prišel elabo oblečen fantek. Njegovi čevlji eo bili tele. Zs lase sta gs zgrabila in vpila: Aha . . . Imamo te, postopač . . . Nepridiprav Klicala sta strešnika. Zbrali so se tadi drugi, ki so bili v parku. Zmerjsli so fsnt-ka. Od mrass poeinell obraz Bil sem mu tsko neviden kskor ds bi bil duh. Mahal sem s roko sempatja, seveda brez učinka. Ko ps je moje premikajoča senca zadele ns njegov obrez, sem mehoma opazil, ds jo je občutil. Njegov obraz je postal bolj napet, ko je skuša! zaznati utisek. Zevedel se je, ds se je bil odzvsl nečemu, ds se je njegovo občutje ssvedslo, ds se je neksj v njegovi okolici Is-premenllo. NI pe mogel dosnsti, ksj je bilo. Nehal sem mahati s roko tsko, ds je ostala senee nepremična. Počasi je premikal glavo nsprej ln nsssj, jo obračal s ene strani ns drugo, sedaj ns solncu, sedsj v senci In tekorekoč otipaval senco, jo prask ušel s občutjem. A tudi jss nisem držal rok križem; skušal sem dognstl, kako se je zavedel tsko neotipljive stvsri kot sence. Ako Je bilo ssmo očesno jabolko prissdeto sli ako njegovi vidni živci nleo bili popolnoma uničeni, je bila stvar jssns. Ako ps je bile stvsr druga, js bil sdl-nl možni sklep U, de Je občutljive kois spo-znala razliko temperaturi med senco ln soln-cem. Ali ps je bil tisti bejnl šesti čut, ki mu Je JevlJsl senco in občutek blizu njege se ns-hejajočege predmeta? Opustil Je nsmero, de bi ugotovil senco, stopil nasaj ns krov In se podal ns sprednji del ladlje, stopajoč tako hitro in gotovo, ds sem se čudil. V njegovi hoji pe Je bil še vedno tisti snsk slabosti in negotovosti, kskor ga js videti pri slepcih. Sedaj vem. kaj je bilo. Jesti sem se in smejal, ko Je našel v pred-ledju moje čevlje ln Jih prinesel seboj v kuhinjo. Opssovsl sem ge, ko je ssnetll ogsnj in sečel kukati. TedeJ sem se splazil v kabino, vse! manneledo in perilo, smuknil mimo kuhinje in bosonog zlezel na obalo, da prinesem poročilo. ^n ) Štiriintrideseto pogtevje. "Hudo je, da je ledlje Izgubile jambore. Odjsdrals bi bile Ishko na njej. Mer ne bi, Humphrejr?" Razburjen sem plenil pokonci. "Red bi vedel, rad bi vedel." sem ponev-Ijal In hodil gorlndol. Meudlne oči so se svetile vsled pričakovanje, ko so mi sledile. Tako vero Je imela verne t In mieel ne to me Je navdajala s sovo močjo. 8pomnil sem se Mtčheletovlh besedi* "Možu. ženi Je kot Je bile zemlje njenemu legendarnemu sinu; treba mu Je samo pasti na tla ln poljubiti njena prsa in sopet Je močen." Prvikrat aem sedaj spoznal čudovito resnico teh beeedt. ZI vel sem jih. Maud je bile meni vse Uy%eizčrpen vir moči in poguma. 8emo pogledati mt Jo Je bilo treba, pomisliti nanjo, In sopet sem bil močen. "Lahko ee stori, lahko se stori," sem mislil ln glasno zagotavljal. "Kar eo drugi storili, lehko tudi Jes; In tudi če niso tege nlkder sto-rili, lehko jes storim." "Ksj. se božjo voljo?" je vprašale Meud. "Bodite vender usmiljeni. Kaj lahko storite?" "Mldve lehko storive." sem popravil. "9fJ nič drugega nego de postevlve jambore ne le-« dljl sopet nssej ln odjadrava." "Humphrejr!" je vzkliknile. Is Jss sem bil Uko ponosen na svoj načrt, kakor de bi ga bil te izvršil. Ampak, kako morrva to storiti T je vprs- odgo- "Ne vem." Je bil moj odgovor. "Vem samo. da sem sedej snažen storiti vse." Ponosno eem ee Ji nasmehnil — preveč ponosno, ksjti povesile je oči in je nekaj "Ampak Um je kspltsn Lsrsen," je ugo-verjsla. "Slep in bres pomoči," sem točno voril. T "Ampak še ima tisU strašne rokel Saj veeU, kako je preekočii odprtino skladišča." "VI pe tudi veste, kako sem se plašil in se mu izumlkel", sem rekel. "Ps sU izgubili čevlje." "Težko ds bi mislili, ds bi se umaknili Wotfu Lsrsens, ne da bi bile moje noge v njih." Obsdva sva ss sasmejsla, neto ps svs pričela resno delati načrt, kako bi posUvila Jambore ns ladij i in se vrnile med svet Megleno sem se spomlnjsl fizike šolskih dni; v zsdnjih mesecih sem si bU pridobil dokej izkušnje v mehaničnih dvigslnih pripravah. Vendar moram povedsti, ko evs se podala k lediji, ds bi si pobliže ogledala nalogo, ki je naju čakala, ds mi je ob pogledu na velike Jambore, ki eo ležale v vodi, mslodene vpadlo srce. Kje naj bi pričela? Da bi bile vsaj ene jambora stala, bi imela vsaj nekaj, kjer bi pritrdila vrvi ln škripce! Tako pe ni bilo nič. Stvsr j^ bils močno taks kskor če bi se človek hotel vzdigniti s pomočjo jermenov pri čevlju. Rssumel sem mehaniko vzvodov, ampak kje naj bi dobil oporišče? Tsm Je ležala glavna jambora, ki je merila petnajet palcev v premeru ob debelejšem koncu, Še vedno petinšestdsset čevljev dolge ln Uhtsls, približno računsno, najmanj tri tisoč funtov. Potem je bils sprednja jambora, ki je imele večji premer in bils gotovo petin-trideeet sto funtov težke. Kje nsj bi pričel? Molče Je Maud sUla poleg mane, ko eem v duhu snovsl pripravo, ki je med morasrji posne-na pod besedo "škarje". Pa dasi je bila znana mornarjem, Jss sem jo iznešel Um ns tisUm otoku. 8 tem da sem naredil križ s pomočjo koncev dveh drogov, jih svesel ln potem dvignil v zrak liki obrnjen V, sem dobil ned krovom točko, kjer bi obesil dvigslno pripravo. Maud je epoenala, de sem bil razrešil nalogo, ln oči ao ae ji sočutno ogrele. "Ksj boste neredili?" Je vprašala. "V red bom spravil tisto mešanico," sem odgovoril In pokazal na zamoUno zmea vrvi ob strani ledlje. EJ, odločnost, sem zvok beeodi je godil mojim ušesom. "V red bom spravil tisto mešanico!" Miallte si Uko dovtlpno ' beoodo v ustih Ven Weydena, kskoršen Je bil pred nekaj mooocl! V mojem glasu ln naatopu je norelo biti nekaj melodrsmsttčnega, kajti Maud se Je nasmehnile. 'Prepričana sem, da sem čitala nekaj takega nekje v knjigah," je veeelo zamrmrala. ♦ Imel sem smisel se sorazmerje ln eem se mehoma zrušil; z mogoč nege nastopa, v katerem sem se delal gospodarje položaja, eem pedel v stanje ponižne zmedenosti, ki Je bile jsko bedne, de rečem najmanj. . Izneneds Je segla s roko proti moji roki "Tsko mi Je žal" je rekle. "NI t robe," sem golUl. "Dobro mi dene. V meni je še preveč šotskegs dečeke. Najina naloga je, da v resnici pospraviva tieto mešanico. Ge stopiU k meni v čoln, ee bova lotila dela in spravile eelo stvsr v rad." Njene neloga je bile obdržati čoln v mir-nem položaju, jes pe sem Imel posla s mešanico. In kakšna mešanice Je bile to — vse, ker vidiš na palubi, je Saorje splavilo semter-tjs. prepletlo In sevoeljalo. Rezal sem samo toliko, kolikor Je bilo potrebno. In ko sem vle-čil dolge vrvi izpod Is okoli jambor ls drogov. Jih rasvoaljeval, svijal v čolnu v svitek In sopet razvijal, de eem potegnil nov vozel skosi, se kmalu premočil de kože. PRODAJA POSESTVA 2AGE. IN rsstrgsni, ds se je videla, kadar Jim je vzbujal eovrattvo in mrž-^ otroško lite,' suhljato, globokimi očmi jin je bilo zlo-čineko. ^ f MarU je glssno govorila: "Da ti ni nič lačnih ptičk? Jaz eem jim prinesla tisto žemljico. Ti pe si jim jo, hudobnež, vzel." Neke goepe, držeče ns vrvici peičks, ga je prezirljivo' ogledovala. "Pfuj . . kako nemarno je opravljeh. In da ga ne sebe, tako obMfenegs?" Stražnik Je prišel. Gospod, ki js držal fsntks za ramena, Jte rekel: "Zaprite ga, Naraščaj zločincev." vr»;T : ~ "Ksj si neredll ?" je vprsšsl stražnik strogo. Fantek *nl odgovoril. Ni znsl, ksj nsj b* odgovoril. Ds je ane-del tisti kos ženijo, ki je ležal ns deščici ss ptice, vender ne nore bitigreh. Ce snejo ptice, sne tudi oa pojesti, ker je lsčen "V psrku je bil," ee Je ogls-sila gosps s psičkom. "In ptičke je pregsajsl in Jemal hrano s deščic." "Tsko pokvarjen," je relds druge gosps. "Ne privošči lačnim pticam drobtin." Fantek je gledal eedsj enega, sedaj drugege, sedaj stražnika. Telo je trepetalo od mraza Obraz je bil vee premražen, si njebled, oči bres otroškega ognja. Strešnik ga je prijel za rame in odpeljel. OsUli so še gledali sa njima in v očeh veeh je bilo: "Pokvarjen otrok . . . Kake je oblečen! . . . Naraščaj zločincev ..." i NA PRODAJ IMAM iz opeke zidano hišo ns lepem prostoru v Clevelsndu, Ohio, katerega veseli živeti v mestu, se mu tu nudi ugodna prilika. Hišs se tudi zamenja za dobro farmo. Za ceno in druge podrobnosti pišite ns nsalov: Ig. H P. O. Bor 968, Ljrnch, Ky. — (Adv.) Proda se posestvo št 46 v Gradecu v Belikrajini na Do-enjskem sestoječe iz mlina žoge, ter dveh hiš in lep vrt Proda se vsled staroetL Posestvo je prosto brez bremen. Posestvo sestoji iz raznih potrebnih poslopij, velik mlin na pet parov kamnov, vodna žaga in veliko drugih ugodnosti, lep prostor zs gostilno ali prodajalno, en pet minut do železniške poeUje Gradec.' Proda ee po zmerno nizki ceni. Kupec lahko Ukoj nastopi. Za pojasnilo in ceno pridite osebno ali ps pišite na naslov: Fran Blatnik, 996 National Ave., Milwaukee, Wis. __(Adv.) POTREBUJEM ŽENSKO. Vdovec, samec, želim dobiti pošteno ženako za gospodinjska dela in pomoč v trgovini, sprejmem vdovo ali samsko v starosti 36 do 40 let, mora znati vsa, nekoliko angleški jezik. Sprejme se tudi vdova z enim sli dvema ot rokama. Plača po dogovoru. Vse ponudbe je poslati na naslov: "Obrtnik", 2667 So. Laimdale Ave., Chicago, IU. (Adv.) TOREK, 26. MARCA NAZNANILO. tajnikom i, črtanih w „ ov članov ia novih član«* In neelove odstu In iaebčenih člaaor npravništvu Prt* da ee lahko točno vredi i* pošiljanje ttaU p^ in nnelove, katere s, te glavnemu tajnika osti Un v arhivu in jih upravni ne debL Torej je zelo vazo, veelej pošljete na nalašč pripravljenih listinah vse s ve nprsvniitvn Prosveta i bej. Pri vneU spremembi, ve nprsvniitvn Prosveta | bej.fPri vsaki spremembi i vs nsj se vselej omeni sU . Upravništvo s da društveni ts in tajnice ta upoštevajo.-^ Godi ne. upravitelj. NAROČNIKI POZOR! AM žellft snatl pravilno pfaati In čiUti slovensko? Naroči si katero je Izdala In haa na prodaj Književne matica S. N. P- J. Vat MdlHij« uredMst U »•Svte ao me Mdl^onj, U M krti, UI M Mlak. norvoien pravi Mr. oOo. Laavitt. abku. Ku» ral mm N«P-I««, la Md*j m« u priporočam Nu, k f la Uirpani." mm m U iakarah, kot | ki m bolni m < h I »lO Mrvocntm roo4c« mol ia mirni ^ Na p «W» u* do Mi i, pjnbtvf. S^Mh odpravi moi in krepka* Muca-Tone okrepi tudi » ia organa. Ur m prodaja r Murna* atvom, da madovolji. { (Fsb. ja 28-29) po- tekle to den. Penevtte je iiMka ksr al Aks je vsi let ple- te, Je Ml isa la ga as ptojnols, Js ■»• goče vstavljen veled napačnega In štvenl tajski Is drugI ki, pri ksterfli c«lo teto J® 96*00 pel leto pk $1*6. Sssrf 8. n. P. J. doplsčajo leto, ss psi Isto «146. Ss nesla Chlsags to sa leto 17.66, psi. Isto $3.71, se leto $1.36. Nemški peenlk Heinrich Hei-ne je moral živeti kot izgnanec v Parizu. Kot meščan meeU Parke se je odpravil nekega leto ne potovanje v Nemčijo. Ne ne-ji je carinik etrašno vestno pregledoval njegovo prtlj*a "Hudiča, ksj ps iščete Uko?" je vprašsT Heine. Cerinik je H usmiljeno braksl po njegovi Prtljagi. . "Prepovedane knjige," Je odgovoril cerinik. "PrijstoU moj, ionu ni pe te-gs niste prsj povedeli." pravi Heine. "Cel kup jih noeln e ee-boj." Cerinik Je vee seisrel od če. "Kje jih ps Imate?" Pesnik ss neenehne in pokaže s prstan na svoje čelo: "Evo, ta en." e Ušel ne je. Zupen vaškemu policaju: Is pred no van je sločinee ušel ali sU popisali njegove peraonelije? Policaj, ki je Inel lloe spraskano: "Pereonelij popleel. peč ps ni je pustil ne obrazu odtleke svojih prstov. Te Ishko fotografiramo." Upravnižtvo "PROSVETA" HI? 11 milili km- OMssgs, M. IZVRSTNA PRIUKA Člani in Ostrice & N. P. J. Sedaj lahko dobite Ust ProsveU vsak den sa smo leto in knjigo AMERIŠKI SLOVENCI, vredno $6.60—sko nun poiljeU bres odbltks evoto $6^0. AM ps tri knjige: SLOV-ANGLKBKA SLOVNICA* vredna $2.00, ZAKON BIOGE-NEZUE, vredna 9L60, to PATER MALAVEN-TURA V KABARETU* vredne «L66f sknpej . vrednoet $6.00 In dnevnik Prosveto ss sno Isto ss evoto $6.30. Te velje ss Osne &NJPJ. sa vsa store In nove nsročnike. Ns fiud plačajo $7.60. i -1 pel leta dnevnik Prosveto to vrednoet! ss $2.60 knjig, n. pr. JIMMT HIGOINS, ZA-' KON BIOGENEZIJE, aH ps ZAJEDALCE la HRB-TENICO In INFORMATOR ako nam poiljete svoto $3.90. Nečlani pošljejo $4JI0. AH ps ss $2.90 psi leU Ust PreeveU in knjigo JIMMT HIGGINB. Neflenl lua Veek nore to nsročils Te vos volje ss store to nove naročnika, poslati celo evoto bres odbitke. Denar peHJIte ns upravništvo na naslov: PROSVETA* 2667 Sa, Lswadale Ave* Chicago, Poifljen $.....____________ Naalev Države... CL ............................................ .,...,.„,.....»»,.,,,. .................................................»MM....... f ............ " V me 1 m. 1 i Tiskarna S. N. P. J. SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Tlaka vabila sa veeetiea in ahoda, viritnioe, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatakem, slovaikem, Mkem, nem-ikem, angleškem jedka in dragih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI anijeko delo prve Ves pojasnlls daje vodstva tisksrns S. N. P. J. PRINTERY MS7-M Sa Lawadab Anmm CHICAOO, ILL. • TAM SC DOM NA iBUO TUDI VBA U8TMKNA POJASNILA