Leio VIII,, šfev. 55. Celle, čelriek 20. mala 1926. Poštnina plačana v gotoilil. HH ^HRI ^^^^^ ____ fl^P^^Hn w^ ^^H^^7 ^^¦¦^^V B^^VH Haročnina Za Jugoslavijo : mesečno 7 Din, letno 84 Din. Za inozcmstvo: letno 240 Din. fosamema števiika I Din. txtiaja v toreH, LemeK In soboto. Redabcija in uprovai Strossmagerjeva ulica 1, pritl. Tel.65.-Rač.p.-č.zavoda 10.666. Oglasl po stalnem cenlku. Iz okoliške občine. Celje, 18. niaja. V nedeljo od 9. do 11. dop. je imcl obekiski »vet Okolice Cel'je redno sejo, katere se je udeležilto 28 obcmekih od^ bornikov. Po odobritvi zapi/snika zad- nje oboinske sejc je obč. odb. Plankar (soc.) prasil župana g. Glinška za po- jasnilo o notiici v sobotnem »Sloven- cu«, češ da je prosvetno ministrstvo ukinilo zidanje novoga okoliškega šof- skega poslopja na Dol'gem polju. Žu- pan j€ izjavil, d.a okoliška občiina v tej zadevi doslej še ni prejeki nobenega dopisa. Cestno-stavbni odsek. Girilu Lo- garju se dovoil stavba gospodarskega poslopja v Zaivodni, Alojzu Pilihu stavba barake v Gaberju, Anton Vre- cerju stavba novi'h sviinjakov v Gaber- ju in" Gregorjii Gobcu staivba barake ob državjii cesti v Sp. Hudiinji. K na- pravi škarpe ob javni cesti v Zagradu pri&peva okoMška obclna 400 Dim pod pogojem, da se tudi tamkagšnji jarek razširi. K popravilu ceste v Pečovni*- ku naj prkspeva občina Svetina polo- vie o, interesenti in okoliška obciina pa po eno četrti/no, delo pa se mora iizvr- šiti pod vodstvom tukajšnjoga občin- skega cestarja. Jarki, ki še nis'o iz- trebljeni, se iztrebijo na stroške za- mudniikav. V odbor za regulacijo Sa- vinje sta bi>l'a izvoljena obč. odb. Stren- čan in Jelen. Pri porocidu ohrlnega odseka sta se obravnavali dve obrtnl zadcvi. Priključitev vasi Lopata k okoli- ški občinl naj se izvede tako, da se do- loci me ja sporazimmo. Vendar pa bo priključitev šele izvršena, ko bo vas Lopata plačevala občinske doki'ade žo okoliški občimi. Obč. odbor je poveril iiz\-edbo tega vprašanja županu gosp. Glinšku^ podzupanu g. Kiikovcu ter obč, odb. Strenčanu, Hraistnikn, ML- helčiču in Fa.zarincu. Sklene se vložiti na velikega žu- pana ugovor radi znižanja občiinsko doklade na osebne avtomobife. Pri> me- stni obč-iini celjski naj se urgjra v za- devi javnoga vodnjaka prL Lastnom domu v Gaberju. Podžupan g. Kuko- vec prečita osnutek začasiie pogodbe za dobavo eloktričnega toka, ki ga je prodložiila mestna občisna. Skl'ene se po- vabili .strokovnjake, ki naj bi proučili to pogodljo. S tern je bid dnevni red zakljnčen. Seja se je vršila tokrat mirno in slvarno. Kronist: Oasilska župa žaiska. V nedoljo, dne 16. maja t. 1. se je vršil v dopoldanski-h urah v gostilni gosp. Fran Pikl-a v Žalcu 8. redni obč- n.i zbor Žalske gasifeke župe, ki ga je vodil mesto obolelega načelnika g. dr. Dr. Bergmanna, pochiačelnik gotsp. Go- logranc, sta,vbeniiik iz Gelja. Gosp. Go- logranc je uvodoma prinesel pozdrave župnega nacei'nika, ki se oprašča, da se ne more icdeležiti obč. zbora. Na- dalje konstatuje, da je od 44 včlanje- nih društev zastopaniih 36 društev po 74 iJi delegati'h, ter omeaija v svojem poročilu, da je nadzoroval v minuleni poslovnem letu z g. Veiignstom 16 ga- silskiili društev. Dosedanji posl'ovodja g. učitelj Kotnik i.z Laškega preeita zapisniik iz- rednega obč. zbora v Braslovčah, ki je ob isti priliiki obbajalo 25-letnico svo- jega obstoja. Blagajniško porocilo istega poro- čevalca izkazuje v iniiiiuilem društve- nem letu 1925./26. 17.195.19 Din do- hodkov, 6.880.7Ü Din izdatkov in 10.314.43 Din prebitka, Denarni promet pa izkazuje 48.222.30 Dim. Poslovodji se prizna ab- solutory. Nato siede samostojni p red log i in sicer a) glede izrocitve častne diplome tov. nacel. dr. Ribard Bergmannu; b) glede vdeležbe ž. gasiJ. župe na slav- liosli v^ Kogaški SlatiinL; c) gfode vde- ležbe Ž. g. rZ. pri blagoslovljenju za- stave in gasil. doma na Ponikvi 6. jun. župni delegat tov. Vengust Gei'je. c) glede vdeležbe Ž. g. ž. pri bla.goslov- ljenju brLzgalnc v Zičab dne 27. juni- ja t. 1. Župni delegat tov. Janko-vič iz Vojnika. d) glede vdeležbe G. Ž. ž. pri blagoslovljenju motorne brizgalnc na Grobljab, dne 27. junija t. 1. Župni de- legati 3 člani načelstva. e) gl'ede vde- ležbe G. ž. ž. dne 11. juliija t. 1. pri bla- goslovljenju zasfave v Ömarju. Župni1 delegat g. Gorogranc; f) glede vdoložbe župe pri 50-letnici Št. Jurskega gasil. družtva dne 8. avgusta t. 1. kjer zasto- pa Zvezo vso stairešiaistvo. g) gtede vdeležbe župe pri blagoslovlijenjoi briz- galne v Št. Lovrencu; h) gsode vde- ležlje žuipe pri blagoslovljenju ga.sil. doma in 25 Ietnica gasil. društva na LaSkom dne 8. sept. 1. 1. Ker je odbormik tov. Josip Jug iz- stopiii' i'z župnega odbora, se voli mesto njega v odbor novi poslovodja g. An- ton Petriček nadučitelj v p. in njego- vim namesinikom pa tov. Henrik Se- tar iiz St. Pavla. Kot odposlanci za občni zbor Ju- goslov. gasilske zveze, ki se vrži dne 18. j'uJija t. 1. v Mariboru so i/zvolijo tovariöi Jemej Antloga — Gotox'J'je, Josip Turnsek — Kaplja vas, Janez Gajzer — Rogatec iai Josip Kožuh — Škofja vas. Pri raÄnoterostidi poroča tov. podnačelnik Golograjic o nadzo- rovanju druistev ter konstatuje, da so najboljša društva v Zabukovci pri Gri- žab in na Babnem. Admimi&trativno nadzorstvo 16 društev je oskrbel tov. Vengust iai na- vedel marsikatere pomanjkljivosti ter želi, da iina visako driištvo članski dnevnik, imventar, kakor tudi dofoče- no o&ebo — člana, ki sprejema pošto. Upozarja tudi, kako je postopaiti:, če nil pripravljene priprege v skičajn po- žara. Tov. Šetor iz Št. Pavla želi kot de- legat gasil. društva na Tarnavi', da so iksto sprejme v gasilisko župo. V tem vprašanjiu se je razviila živabna debata ter je konecno zaliteval tov. podnačei1- nik, da se to društvo sprejme kot član v Gasii. župo žalsko še-le tedaj, ko se podvrže »nepokorna« Tarnava dru- štveni dißcipli/ni. Delegat iz Rogatca poroča, da si ußtanovi steklarna na Straži lastno ga- silno družtvo, in žell kot n,iihov zago- vornik, da se bo sprejelo v Žalsko ga- silsko žuipo. Sprejeto. Ko se še razmo- triivajo vprašanja glede Gasiltske samo- pojiiioči ifii zavarovanja ga«ilcev, za- ključi župni podnačelnik tov. Golo- granc župni občni zbor. Vsi zborovarci so nato korakali pred stanovanje tov. načelnika dr. Rib. Bei'ginanna, b kojemu se je po- dala dvoclanska. deputaciija tov. Golo- granc in Vengust, ki sUi iizročila umet- niško i^vršeno difplomo — delo stro- kovnega učitelija- g. Grašerja iiz Gelja — častnemu članu Gasifeke žnpe žal- ske tov. dr. Rih. Bergmannu, ki se je vidno ganjein zaiivalil na zasluženem odlÜkovanjii. Politika P SKRPANA VLADA. Po rezul- tatu glasovanja v Narodni sknpščini v petek poinoci, ko je Uzunovkreva vlada vsled radieevske nelojaJnosti ostala v manjšini in po dogodkiili, ki so se po- tem odigrali v radikalskem klubu ter po i'zjavail radikalskiih prvakov nihee ni verjef, da se bo kriiza vlade rešila na t&k način, kakor se je zgodilo sedaj. Razvioj krize in njena rešitev je poka- zala, da so radikali raxlicevoem enaki' po morali. Po S-dnevnih pogajanjih z davidiovieevei., o katerib se je nekaj ea- sa sodilo, da vodijo k razškjenju ko- aliicijf>kega sistema, se je siituacija raz- pletla na temelju popolne kapLtulacije radieeveev z neobicaj'no rekonstrukei- jo vlade. Iz vlade je iizstopiil samo Pav- le Radič, kakor se gliasi služl)eno po- jasniil'o, »radi nekili osebnih vprašanj.« Podal je osta.vko, ki je bida takoj spre- jeta. Za ministra agrarne reforme je bi] imenovan dr. Stanko Šibenik, drugi podpredsednik Narodne skupščine. G. Uzunovic je izjaviJ, da se v najkraj- šem času sestane parlajnent in nada- Ijuje delo za sprejetje vainiOi zakonov. — Vendar pa novi vladi Nikole Uzu- novica jiroroknjejo zel(o kratko žiivfje- nje. Splošno je poli'ticna javnost pre- prica.ua, da bo repariraam Uzimoviee- va vlada tako kratka, kakor njegove prejšnjo, če ne morda še krajša. Na- njo gledajo vsi treznipolituki s še več- jirn pesmiizmoni nego na njene pred- nice, ker je sedanji kabinet sestavljen pod posebnim pritiskom, ne na teme, lju svobodnih poga.ja.nj, ampak na podlagi diktata. Zato tudi ne verujejo, da bo Stjepassi Radio iizpolnil' obveze, 7äi katere .sje je moral' pismjeno ol>- vezati. pSRAMOTNA KAPITÜLACIJA RADIÜEVGEV. Pri sestavi svoje nove vlade je Uzunovic tako priti'snil na ra- dieeveo, da jim ni prcostalo druigega, kakor da popolnoma kapitulii'ajo ali pa gredo definitilvno iz vlade, Odločili pa so se za prvo ter so sprejeli sliedeče pogoje za svoj obstanek v vladi: 1. In- terpelacijska debata o korupeiji se sniatra za opravljeno wi radičevci v polnem obsegu pristajajo na radikal- sko resohicijo, za katero se zavežejo gl'asovati, ako bi stvar prišla ponovno 1 pred parlament. SogPašajo s tem, da se pos>eben protikoruprijski zakon se- Em. Lilek. Zgodovinski opis Slovenske Stajerske iu Prekmurja. (Spisal prof. dr. Fran Kovačič.) (Dalje.) Franxjoski poslanik Gremonville je javil 6. novembra 1()64 svojemu kra- ljui, da beneški po.slanik na Dunaju na- .stojct, da pregovori grofa Zrinvskega (Nikolo), da se postavi na čelo Ogrov in da se da izvoliti za kralja, Louis XIV. Pa-mu je na to 12. decembra od- govorii': G' est un malcbeur que les Gonites de Seri:n ne soient pas aymes des principaux seigneurs de la Hon- grie. (Skoda, da Zrinski niso priljub- Ijeni pri najugiednejšili velikašib 6gr- ske.) Iz tega pisina je razvidmo, da niti bami Nikolii, ki se je kot vojak prosla- vil in kot madjarski pesnik, niso me- rodavni ogrski velikasi priznali vod- stva v zaroti, še manj pa po njegovi smrti Petru. Ta je stal' samo na čelu svoje lastn© hrvaške zarote in vstaje od novembra 1669 do 13. aprila 1670. Pe- tra jo hotel državni pravnik v svoji re- pliki proglasiti »pro capite rebel]i- oniß«, ker je sklenil 16. decembra 1666 zvezo s palatinom Wesselenyjem in dvorskim sodnikom Nadasdyjem, ali Zriuski so je v svoji dupliki proti tep oblozbi branM z bosedami: »auf be- gehren Herrn Palatini und Nadasdy (so da primates regni gewest) solches einziiigehen nit woll abschlagen mögen, indeme gesehen, dass sie beedo potiora. capita regni gedachte Verbündt iiuk> noch vorhero iterato geschlossen, und wan ich änderst denen suspicio- nibus entgehen wolle, dises notwendig unterschreiben müssen; dessen aber ungehindert dato, non tarnen concesso, so werden sich die Rom. K. M. aller- gnädigst zu entsinnen ]ialx>n,, dasis ich gleich der erste gwest, so das gedachte Veirbiiaidüius« alisobalden motu proj- prio mein allergnedigsten Herrn ent- deckt, danhero solches mit Kays. und Köngl. begnadigungen .... belohnt weredn sol'len.« Med zaroiniki ne naj- deino razven markiza Frankopana, brata grofice Katarme, ne enega hrva- škega velikana, in Frankopan se je udeiležil samo zarote Zrinskega, a za to je po svoji izpovedi še le v sredini februa.rja 1670 doznal ter se ji potem pridružil. In tako ni ras, da je Fran- kopan takoj stopil v kolo zarotnikov, še prej kakor Tattenbach. Rački ima sicer mod obelodanjeniini »Izpravami« na prvem mestu: »Spomenica kneza Fran je Krsta Frankopana na moguč- koga izlwrnoga kneza«, ukojoj navoili nezadovoljstva u Ugarskoj s vfadavi- nom Jjeopolda I., ali ta spomenica se niikjer ne spominja med inkriminira- nimi pismi Frankopanovimi, kar bi se gotovo bilo zgodilo, co bi bili držav- ni pravnik dr. Freyen in pa votant dr. Abele o njegovem avtorstvu te spome- nice prepri'cani. Frankopan je imel le- ta 1665. še le 22 l'et. Ni verjetno, da bi zarotniki takemu mladeinu cloveku za- u.pali s&stavo spomenice. In če jo je tu- di sestavi!, njegovo ime se med zarot- niki do leta 1670. ne spominja. Gre- monville omeni njegovo ime prvokrat 27. niarca 1670, v Račkoga Izpravah, izvzemsi spoiinemco, iieremo prvokrat njegovo ime v porociLu papeškega po- slanika na Dunaju, v katerem poroča 15. septembra 1669, da je kraij Leo- pold 1. podelil knezu K. Frankopanu senjsko kapetanijo. Frankopan sam tr- di v svoji obrambi, da uiu je spooetka ban Peter zatajil svojo zaroto, ker ni imel do njega zaupanja. Glede Fran- kopanove uderežbe pri zaroti piše Šišic v razpravl »Posljednji Zrinski i Fran- kopan L'«: . . . poslije sklopljena mira (1664) uistao je žestoko protiv an\strij- ske kuce u jednoj sp omeni ei na lnainc- koga izbornika (1665), ali o uroti nije uopee još ništa znao, dapaee ban je još nedavno izravno svojim pristaša- liia naložio, da mu nemaju ništa o ci- jeloj stvari kazati. Razlog tome bile su neke porodicne razmirice. Medjutim Fv, Fj'aukopaii posao je na put. Putu- juci po Italiji, oženi se necakinjom gfa- sovitoga kardinala Barberinija Juli- jom de Naro«. Tu piše Šižič, da Fran- kopan leta 1665. »ni nista znao o uro- ti«, a v svojem »Pregledu pov. hrv. n.« piše na strani 196: »Nezadovoljnicima stade na čelo ban hrvatski Nikola Zrinski, a uza nj bijahu glavne kolo- vode pal'atin Wesselenyi, nadbiskup ostrogonski Liippay, a docnije državni sudac Nädasdy, to jest glavni velikasi u Ugarskoj, te banov brat Zrinski sa ženom Katarinom i bratom joj Fran- kopan om.« Po Šišicu je Frankopan le- ta 1664. v druibi zarotnikov, a leta 1665. »o uro/ti nije uopce još ništa znao«! V gornjem citatu tixli Šisic, da je bil »docnije uza nj (Nikola Zrmsko- ga) i državni sudac Nadasdy«, a v spisu »Posljednji Zrinski i Franko- pan« pise na str. 320 o Nadasdyju: »Kako je palatial bio bolesta^n], to je sa<- da stao težiti, da se docopa palatinske čavsti. U tu se svrhu tijesno priidruiio clvoru .... usi'ijed toga postade on omražena ličnost te s palatinom Wes- selenyjem i banom Nikolom Zrinskom živio u otvorenom neprijateljstvu.« Kako je ta zgodovinar v gori omenjeni razpravi nezanesljiv, naj sluzijo za do- kaz tega še sledece navedbe. Na strani1 110 piše: »Joe isti je dan sud obje op- tužniice riješio tako, da se one imadu Stran 2. »NOVA DOB Ac Štev. 55 daj ne more donesti. 2. Sprejmejio za- htevo, da nuora minister Pavle Radic radi nelojalnega obnasaaija iz vlade. Vzamejo na znanje, da imajo radikali pravico, izbirati med radicevskimi ka,ndiidati naslednika P. Radicu. 3. St. Radiic naj se ne zadržuje v Beogradu, kor ni poslanec. Zaveže se, da se za da.ljišo dobo, liajmanj za dva meseca uniakne v zatiisje, da v tern času nimia n oben ill zborov in gavorov ter da pi- savo »Doma« tako sp remen ii, da bo ta fist braniI nele iinterese HSS, teinveč celokupne vlade. — 4. Že pripravljeni zakonski načrti se predložijo skupšči- ni nespremenjeni in HSS ima dolž- nost, da se ne le v padamentu, temveč tudi v javnosti v polini meri za nje za- stavi. 5. Kot garancijo, da se nelojal- nosti in nenadni napadi od strani ra- dicevcev iin zl'asti obeli Radicev ne bo- do ponavljali, dajo radioevski ministri preclsedniku na razpolago pismene ostavke, ki se jih ima mini, predsednik pravico v vsakem trenotku posluiziü. p KON EG PREVRATA NA POLJ- SKEM. Po prevratu, ki ga je na Polj- skem povzročil inarsal PLLsudski, se je vrniil' v deželo mir. Gospodar pol'ozaja je maršal Pilsudski, ki namerava men- da postati predsednik republike. Novi revolucijonarni vladi načeluje profe- sor Barbel. Povsod se vračajo normal- ni časi. Vojaško nadzorstvo nad tefe- fonom, brzojavom in pošto je ukimje- no, isiotako je prekli'cano obsedno sta- nje. Žrtev revol'ucije je malo. Mrtvih je menda okoli 200 ljudi. — Nova vla- da je izdala proglais, da se smatra le za zaieasno in da se bo dala takoj na razpol'ago novemu predsedniku repu- blike čim bo iizvoljen. Vlada trdi, da bo streinela za moralnim preporodoni na- roda, silila bo k spoštovanju zakonov, ter se bo borila proti «ocijalniiin krivi- cain, pa tudi proti osebnemu hi stran- karskemu egoizmu. — Zuinanji mini- ster Zafeski je izjaviJ', da bo vodiil zu- nanjo politiko države v smislu svojega prendiika Skrzynskega. Celjska kronika. c REDNI SESTANEK ČLANOV ORG. SDS V CELJU se začne vsako sredo ob osinili zvečer v mali dvorani Celjskega doma. V sredo dne 19. t. in. se bo poleg orgamizaciijskega dela v stranki obravnavala tudi resolucija o socijarnem zavarovanju. Sestaaiek od- seka za siocijaliio zavar.ovanje je ob sedmiih v klubovi sobi Geljskega doma. Člani odseka se poziivajo, da se te seje polnošteviilno udeleže. c REUNI SESTANEK ČLANOV ORG. SDS ZA GELJE-OKOLIGO bo v četrtek due 20. t. m. v Sokolskem domu v Gaberju. c PLENARNA SEJA OBČINSKE- GA SVETA. Prihodnja seja coljskega obckniskoga sveta se bo vrsila v četrtek dne 20. t. m. ob 17. uri. Na cLnevnem redu so porocüla iz razniii odsekov in slučajnofcti. c VRNJTEV OBRTNEGA REFE- RATA MESTNI OBČINI GELJSKI. Kakor cmjemo, se vrne mestni obcini celjski kot poliitični oblasti prve stop- nje v najkrajšem času ves obrtni refe- rat. S tern se v Gelju u'postavi zopet va- zen del mestne avtonomije, obrtniikoni pa se izpolni večletna zel'ja, da odlo- čuje v njihovi'h zadevah avtononnno zastopstvo mestne občin«. c ZGLAŠEVALNI PREDPISI ZA POLIGIJSKI PODROGJI GELJ'E IN PTUJ. Vel'iki župan mariborske obla- sti je odredivl, da veljajo odslej zglaše- valni pmlpisi, uveljavljeni za območ- je policig«kega komiisariüata v Mariibo- ru (»Ur. list« z due 16. noveniibra 1925) tudi za podrocje, zii katero sta priistojna policijska oddei'ka okrajne- ga glavarstva v Gelju in v Ptuju. c KONGERTI V MESTNEM PAR- KU. Olepsevalino in tujska-proinetno društvo v Celju bo prirejalo po niož- nosti redn« konoerte v mestnem parku iin to ob nedeljah in praznikih od pol 11. do 12. ure in ob eetrtkih od 18. do pol 20. ure proti mafenkoslni vstopni- ni (1 dinar) za osebo. Prvi koncert se je vršil v nedeljo 16. t. in. Svirala je železnLčairska godba iiz Gelja, ki je oljc'iiiLslvo presenetiia s svojiim napred- koni. Obi^k je bid. za prvo priireditev povoljcn, društvo si pa za bocloče kon- oerte obeta še večjo udeležbo. V cetr- tek, dne 20. maja 192(3 nastopi cefjska »Ilirija«. Za koncert, ki se bo odslej vršiil red no vjsak četrtek, vlada veliko zanimianje. c GVETLIGNI DAN OLEPŠE- VALNEGA DRUŠTVA. V soboto dne 22. maja 1926 prirechi Olepäevalno društvo cvetlični dan. Prosiimo cenje- no občkistvo, da nas s pravim umeva- njem drustvenega smotra pri tej akci- ji blagoliotno podpre z izdatnitni zne- ski. — Odbor. c MATERINSKI DAN bo lctos prvie due 6. juni'ja po vsej državL. Na ta dan naj se povsod vršiijo ])rireditve, posvecene materi kot nasiitefjici žiivlje- nja. Poleg idejne j)roslave naj priiwso te prirediAve tudi sredstev za podporo revnih mater. Po vzpodbudi iz Ljublja- ne je provzelo orgajitzaci-jo te.ga dne v Gelju Kolo jvigoslov. sestor. Vendar pa radi drugih prireditev najbrže ne bo mogoce se držati 6. junija, ampak se bo moral vršiti Materiuski dam zo 3. junija. Natancneja obvesti'la objavi driistvo v eni prihodnjih števiJk naše- ga l'ista. c IZ POSLOVNEGA SVETA. 0 imovini Ludovi'ka Petka, trgovca v Ge- lju, je razgla&on konkurz. Termiaii: 28. maja, 20. junija in 9. julija 1926. — V trgovinski regiister we je viipsala tvrd'ka Samobor, industrija drva. d. z o. z. v Gel'ju (100.000 Din). c RAZSTAVA RISB IN ŽEN- SKIH ROCNIH DEL osnovne in me- sčarmke sole šolskih sester v Gelju bo na binkostno nedeljo in pondeljek v ri- sai'iiiJci in 2. razredu nieščaaske sole šolskih sester. c V VESELI DRUŽBI se spomi- njajte najbednejsih in položiie dar sle- pim na oltar. — Pod porno društvo slepili, Wolf ova ulica 12, Ljubljana. c TRGOVSKO DRUŠTVO V GE- LJU sklicnje za četrtek dne 27. maja t. 1. svoj XVI. redni letni občni zbor, ki se bo vršil v rdeci sobi v Narodnem domu z obiičajnim dnevnim redora. Za- četek zborovanja je ob osmi u.ri zveccr. Za sklepcnost zborovanja je potrebna naA'zocnost tretjilne clanov, sker se bo za slučaj nesklepčiijosti v smi&l'u § 11 d.ruštvenih pravil, vršil eno uro kas- neje na istem mestu in po i/sfcem dnev- nem redu drug obeni zbor. ki bo skle- pal veljavno ob vsakem stevülu navzo- cih članov. c GELJSKE BRIVNIGE bodo na binkostno nedeljo ves dan zaprte, v ])ondeljek pa bodo odprte od sedmih do enajstih dopoldne. c REZERVNIM OFIGIRJEM iz- stavi veliki župan brez naiplacifa tak- se orožne liwte za posest avtomaitske pi- stole in revolverje kalibra 7 do 9 mm, ako pripada to orožje k pnedpisani vojni opremi. Prošnje so tudi koleko- vi.ne proste, priložiti jim je pa Ireba potrdilo pristojae komande vojnega okrožja, da je prosilec res rezorvni ofi- ciir iin da spada dotično orožje k nje- govi vojni opremi. Prošnje morajo vse- bovaiti vse osebne podatke in osebni pop its. Za tkskoviino »Orožni fist« je prilozi'ti znesek 3 dinarjev. c ZA OLEPŠAVO MESTA. Tudi letos kažejo hišni posestniki v Gelju nmogo smi/sla za to, da se popravijo in pobeli'jo nji'liova poslopja na zunaj. Po iiilicali se preurejajo poslovni lokali ter se obctajo fične nove izložbe. Izgleda, da je mesto Celje krizo glede trgovskih in drugi'h poslovnili lokalov že prebo- lelo. Kakor vsako leto se urejajo v me- stnem vrtu.prav okasne gredi)ce, v let- niih kopaliiščih pa se iizvršujejo razna popravLl'a. c PASJA STEKLINA. V tukajš- nji Pasteur jev zavod so pripel'jali iz Metlike decka Ivan a Žuglja, ki ga jo vgrLznida v roko psica kovača Ivana Progonika \ Metliki. Zakaj se proda Bat'a cevljew tiffjveč? Zato, Seer so najboljii, lahki in najcenejSi pri A. Drolenik, Glavna trg- Koncert „Drave4C. Narodno - železmiea.rsko glasbeno društvo »Drava.« v Mariboru je prire- dilo na pra.zn.ik 13. t. in. popoldne koncert v veli'ki dvorani Gel'jskega do- ma s precej pestrim vzporedom. Cnli smo znanega basiista gosp. p. Kamila Kolba iz Zagreba in tenorißta g. Avg. Živka v solospevih, drustveni tercet (violina, čelo, harfa) ter moški, ženski in mesami zbor. S tern vsporedom, ki so ga izvajali do malega sami drustve- ni (Hani, je pokazafa »Drava«, da je v polnern in vsestranskem delavnem raz- mahu. Dasi je treba še marsikaj iz- u roku od četrdesot i pet dan a predali obrane radi obim optuzuiiickna«. Niso se imefcu obtozniice predati v roku 45 dni, ampak »obrane«. Na str. 117 be- romo: »on (Zriinski) je uopoe vise zgri- ješio od drugova svojiii, jer je htiio da bude ono što jo Nj. Veličanstvo, naime vladar Hrvatske«. V votumu je izreče- iio: »dan er unter andern in deme mebr als die andern gesündigt, das er sieb Ir. Kay. May. gleicher als die an- dern machen wollen, nempe prkicL- pem Groatae«. Po sodbi votanta ni Zrinski hotel, da bi bil ono, kar je Nj. Velicanstvo, anipak je žeM, da bi mu bil bolj enak, kakor njegovi drugovi v zaroti. Pravilni prevod lega nemškega teksta mogel je univ. prof. Šiižic najti v liösondorforjovi »Zavjori P. Šubica Zriaiskoga«, ki jo na koncu v litera- turi citira, in pa tudi v Wolfovi raz- pravi »Fürst Lobkowitz«, ki jo tudi onienja. Šižic je tudi iz francoskih in la- tinskih virov krivo prevedol. N. pr. Na str. 42 piše: »Vrativsi se poslije ovih pregovora dne 2. januara 1667 u Beč, Zrinski povjeri Gremonvil'leu, da im se Naxla.sdy pritkljucio«, a francoski tekst se gia.si: »Le Gointe de Serin partit d' itey le 2 du courant . . • Mais, deux jours apres, revint tout expres pour me commjunLquer que le comte Nada- sti . . .« Po Gromonvilleu se Zriaiski ni, 2. januai'ja vrnil na Dunaj, ampak je odpoloval z Duna.ja (d' icy), a dva dni potem se ekspresno vrnil. (Bog. p. 80.) Za krivo prevajanje lathiskega bese- dil'a tudi en primer. Iz Petrovega p'i«- niii z dne 8. oktobra 1670, v katerein ])rosi »Peter od kralja Leopolda I. po- milovanje«, je prevod ei stavek: »Domi- ne clementiissime, leprosae foetus abo- mkiabilis, qudis curebit filiium nieuni, cum sim in tanta diwgratia et odio Ve- strae Maiiestatis?« tako: »Miiostivi go- spodaru moj«, pißao je 8. oktobra. »Od odvjetka (rod) šiiigave ovee svak se ga- di. Tko ce da se brine za mog sina, kad sam u oci'ma vašeg veličanstva omrar- ŽLMi i bez mÜos-ti«; a glaisiti hi se mo- ral: Premil'ostivi gospodaru, gadni ])lotle sugave ovee, tko ce se brkiuti za moga sina, kad stoji'in u tako velikoj nemilosti i nnržniji kod Vašega Veli- čanstva?« KriKäih prevodov v omenje- ni Šišičevi razpravi vse polno mrgoli. Pa ne samo to; Šišič je tudi popačil zgodovhiske vire s samovoljnkn doda- vanjein besed, kateriili ni v viriih, z iz- preminjanjem besed in misfi, ali pa z izpusčanjem vainejših besed, tako da s svojhii citatom naraviiost nasprotno od tega dokazujo, kar avtor pove. Nezadovoljneži z dunajako vlado so biiir po smrti bana Nikole: ostro- gonftki nadškof Lippay, palatin Wesfie- lenyi in Peter Zrinski, ki je bil janu- arja lela 1665. z l.uskavim dekretom imenovan za bana, ali še l'e leta 1668. uvedein v cast bansko. Leto dni pozneje (3. januara leta 1666.) je umrl' Lip- pay. Za njegovega naslednika je bil takoj imenovan ogrski kancelar in ti- tulaniL nadskof Szelepczeny, pristaš dimajske vlade. Po venčanju Petrove heere Jelene z ogrskim knezom Fr. Rakoczjjem sta ski'enila ban in palatin 5. aprila 1666 v Stubiski'h toplicah pismen dogovor, da se hoeeta v tem žalostnem stanju kraljevstva med seboj podpirati. To jo prva konfederaeija na pismenom do- gOAoru. Koncem juliija 1666 vsta pod- piisala medsebojino zvezo palatin in dvorski sodnik. Meseca decembra 1666 je podpisal to zvezno pismo tudi ban Peter. Giouioniviille p or oca svojemu kralju 7. januarja 1667, da mu je ban Peter prijavif pristop Nadasdyja v »njihovo konfetleraciijo«, t. j. v konfe- deraeijo Zrimskega in Wesselenyja, kar ]ki ne odgovarja trditvi državnega pravnika v repliki na prvo obrambo bama Petra. (V. R. p. 441.) (Dalje prih.) Ali ate že poi*avnali naroenino za Novo Dobo a 7 boljsaü in opiliti, je bilo vendar vse iz~ vajanje na taki stopinji, da upra.vice- no prieakujemo napredovanja, ki bo uvrstiilo »Dravo« ob vztrajnem delu med naša najboljša glasbena udruže- nja. — Moški zbor ima vobče prav dober gfasovni materijal, le da razmer- je med posameznimi glasovi še ni po- vsem izenačeno. Tako je bil mestoma drugi tonor proglasen, drugi bas pa tu im tarn premalo jak in mu še manjka krepke niižine. V Adamičevem »Luci- peterbanu« je pokazal zbor že dokaj gibenosti in ga je odi>el z dobro dina- miko. Manj pasrečena se nam je zdela Devova »So še rožce v harteinu žavo- vale«. Vodilni gfas trpi se nekoliko na uglajenasti in jakosti, zbor pa bi moral wsekafcor diiskretneje spreinljati in bi ne smele biti cezure spremljevanja preostre. Tem boljša je bila iistega skla- datefja »Oj Indija«, posebno v intona- ciji in diinamiki, vendar pa se nam zdi, da bi ji nekoliko hilrejši tempo ne skodovaJ. Prvikrat smo slLšali v Gelju Maroltovo »Oj ta soldaški boben« peti v vecjem zboru. Prav lepo in mogoeno je donel prvi del, zato pa je pokazal' drugi), da zahteva od števiilnejšega zbo- ra ninogo toenosti in eksaktnostiš kar je mogoce doseči, sicer težje ko v kvar- tetu, le z vztrajnian vežbanjem. Tudi ostali skladbi je zbor dobro zapol in nas je prav zadovoljil. — G. p. Kolb, naž dobri znanec, nam je posebno uga- jaf s svojdm mogočmifm iin sonornim batsom, ki tudi v vißiaii priijetno in či- sto. zveni. Michlov sa,mo*pev »Človeka ni'kar« je poda;val smiselno iin cuistve- uo. I^e žal, da se je spremljevalka na klavitrju, gdč. Mi/nka Zacherlova, ki je bila sicer tolmicno dobra, premato vžiivela v skladbo Wagnerjevega sloga, ki zahteva na nekaiterili mestih mno- go krepkejšega povdarka v klavirju. Skladba zato ni tvorila ltepe celote in ni zapustila pra/vega vti.sa. V prijetnem sporn in u smo posl'usali Haydnovo ari- jo Simona iz »Letnih casov«, ki smo jo čuli letos že o priliki koncerta ma- riborske Glasbene Matice, navduseno pa je zapd Zajčeve »Mletačke elegije«, tako du je moral p. Kolb stopbti še en- krat na oder in jo dodal arijo iz Lorlzingove opere »Gar in tesar«. — Tenorist g. Avgust Živko stai'no na- preduje in sicer glasovno, v podava- nju in jasnem iizgovoru. Njegovemu. nežnemu, izrazito liricneniiu tenorju sta se posebno dobro prilegali Pro- haszkova »Kak si lepa« ki še bolj Pav- eieeva »Serenada«, ki ju je zapol' meh- ko in euslveno. Zato bi biilo morda bolje, da je ostal pri Verdijovi ariiji iz >Rigol'etta«. kajti Wagnerjevi ariiji iz »Aide«, ki jo je zap ei namesto prve, ni dora.sel, dasi smo jo radi poslušali. — Odkar so nam da.li naši komponisti v zadnjem tasu žeriske zbore s «prem- Ijevanjem klaviija, ima mo te točke več- krat na koncertnih programih. Ven- dar opaiamo, da ne dosezajo posebnih uspehov, ako ni glasovni materijal iz- bran in zelo clober, razmerje gl'asov popolnoma uravnoveseno in izvajanjo vsesttansko ioono in dobro. Žonski zbor je rokazal mnogo dobre volje in bo doscgel broz dvoma še lepše uspehe, ¦posebno ce bo imel na vsporedu hva- ležnejše pcsini. — Zelo prijeten inter- mt-zzo je tvoril drustveni tercet — viio- Jiaa CSkacej;, celo (Vesely) in harfa (Lukež). Vsi izvajalci prav dobro ol>- vlada jo svoje ijistrumente in so podali vse tri locke: Verdallejev »Lairgetto* za c-do in lifirfo, Maisederjevo >Sere- nado« za violin,o in harfo ter Oelschle- gelevo »Serenade« za viofimo, čelo in harCo telmično in dinamiono prav do- bro in globoko občuteno. — Glavno tocko programa je tvorila p. H. Satt- nerjeva kantula »Jeftejeva prisega« za mešani zbor, soli in orkoster. Impo- zuntno sliko naui je nudil koncertni oder, ki je ka?al s številniim zborom ^l orkostrom (izpoj.olnjeii.iim z nekateii- mi chni inarjb. vojaške godbo) vso krepko voljo -:n ambiicijoznost mlade- ga glasbenega društva. Ta mu je dala tudi pogum, da se je lotil obši>rnej«e vokalne in iustrumentalno skladbe, ki je bila ^ obče dobro nastudiratna ter jri zei'a viharno odobravanje. Orkester bi moral nekatera mesta boljse in živah- nejse slikati in pokazaiti spl'odi malo VL-6 dasticitete. Na fortfesimo-mestih pa je bil tako glasen, da je priSel zbor promalo do \ cl*j.' ve. Ta nedasta.telv pri- pisujf:ino tudi odru, ker je stal zbor v njegovi globini. orkester pa do malega v odprti dvorami. G. p. Kolb je bil zo- pet izvrsUi». in je s svojiim obšiimint in Stev. 55. »NOVA DOB A« Stran 3. i-zdatnirn glasom obvladal.orkester, do- bri sta bili !udi solistki ga, dr. "Bergo- ceva in gdč. Čepičeva. Nastavki zbora so bili tocni, le fugato v driugoin delu je bil premalo markanten. Nekolifco zrahljana sta biTa tudi soliist im orke- ster ob koncu skladbe, kar pa seveda nikakor ni motilo lepega vtiisa cel'otne skladbe. — Dirigent, g. prof. Schwei- ger, ki se je pri puHu že dobro vdoma- čil, je vodH skladbo sißiurno in bo pri' nadaljiiem delu pok&zal še lnanj od- ' visnosti od partiture. Ž njini ši je pri- d.obilo društvo kvrstno in nad vse agil- no delavno silo, tako da njemu in dru- štvu iiskreno čestiitamo k lepemu mo- ralnenui uspelm. S svojim nastopom je pokazala »Drava« toliko vrlin, da nas bo vselej vesefid'o, kadar nas zopet po- seti. Tedaj pa upamo, da bo celjsko ob- činstvo liapolnd'lo kancertno dvorano. F + k. . Mess ni kino Celje.. Pozor! Pozor! Od 20, do 23. maja Velika fantastična veseloigra. V glavni vlogi slavni Douglas Fairbanks, poznan pod imenom »Človek iz gumija« in »Človek brez kosti«. Veselo! Smeha polno! Napeio! Zabavno! Za mladino dovoljeno! ¦ ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦«¦¦¦¦¦¦¦*¦¦¦¦¦¦ «a ««¦¦¦¦¦¦¦¦ zoiwo R R O Izvrstna vsebina, polna napetih seen, duhovitih zapletljajev, dovtipov in zdra- vega humorja ter smeha do solz. — ZORRO kot zaščitnik zatiranega prebi- valstva, rešitelj najtežje situacije, Zorro vedno in in pqvsod. — Sijajna igra. — Izvanredna režija. — Bogata oprema. — Pripomnimo, da je ta film dosegel pov- sod, posebno v Ljubljani, največji uspeh in najboljšo kritiko ! PREDSTAVE: v četrtek ob Va7. in x\t% v petek in soboto ob V»9. uri zv., na binkoštno nedeljo ob l!25., Vj7., '/j9. Preskrbite si pravočasno vstopnice v pi- sarni tvrdke Pelle, Kralja Petra c. Tel. 62. Na binkoštni pondeljek se prične S^FKFI v 8'avm v'°L' predvajati monumentalni film ¦ ¦»¦^»¦^J M AC I ST E, nakar se 2e danes cenj. občinstvo opozarja. Sokolstvo. s BRATJE IN SESTRE, ki potu- jejo na vsesokol'ski zlet v Prago hi re- flektii'ajo na vstopnice za gledaiišča itd. naj iste naroče diirektno pri br. Vmcemcu Stepanku, Praga, Tyrsev dom. s SOKOLSKO DRUŠTVO V CE- LJU pozi/va vse one brate, ki se udele- ži.jo vsesokol. zleta v Pragi v kroju, da pride jo v petek, dne 21. niaja ob 20. uri v telovadnico k redovnim vajam. Vršila se bo le še pozneje v juniju ena taka vežba in kdor od bratov ne pride k tern vajam, no bo sines nawtopiti v Pragi v kroju. Udoležba pri redovnih rajah se bo strogo nadzirala. « SVOJE SOKOLSKE KROJE naj dado bratje, ki ne gredo v Prago, ua razpolago onim bmtom, ki potuje- jo v Prago, a nimajo krojev. Bratje, ki Li bili v to pri.'pravljeni, naj to javijo bratu tajni'ku dr. Mejaku. Kino. MESTNI KINO. Od 20. do 23. rnaja bo videti »Cloveka iz gumiija« in »CUoveka brez ko.sti« v fantastični ve- seloigri »Zorro«. Vsebina je iizvrstna in polna napetosti.. KINO GABERJE. V dnevih od 20. do 23. t. m. se nam bo kazal »Kor- zar Pietr-o« v borbi mod gusarsko zve- stobo in ljubeznijo. Sirom domovine. š Rogaška Slatina. Sezona v Ro gaški Slatini je v polnem teku. Po preobratu Se ni bilo nobeno Ieto v tern času toliko gostov v zdravilišču kot letos. 15. t. m. je začela svirati vojaška godba, Dravske divizije kot ena naj- boljših v državi, ki nam obeta mnogo umetniškega užitka. Naročila za sobe posebno za glavno sezono presegajo daleč naročila v prejšnjih letih, tako da smemo pričakovati zelo dobro sezono. Vsekakor se priporoča vsakomur, ki namerava v letošnjem poletju preživeti svoj dopust v tern renomiranem zdra- vilišču. da si že sedaj zasigura stano- vanje. V binkoštnih praznikih nas po- Caste šahovski mojstri, na čelu jim prvak naš dr. Vidmar in bo ta šahovska prireditev brezdvomo najzanimivejši dogodek sezone. 558 š Petrovičev «Vozel» v Petrovčah. {Dopis iz Žalca). V lično prenovljeni in povečani dvorani g. Antona Vodenika v Petrovčah je priredila tamošnja CM. podružnica v nedeljo dne 9. maja t. I. gledališko predstavo. Diletantje, po večini domačini, so uprizorili Petrovi- čevo veseloigro «Vozel», ki jo je režiral g. Danilo Gorinšek zelo zadovoljivo ter je zajedno igral tudi glavno vlogo Ste- vana Jeliča visoko nad povprečnim diletantizmom skoraj, pretenperamen- tno. V istem smislu mu je sledil po maski vrlo posrtčeni Bojkin snubec Periša Vujič, kmečki fant (g. inž. Teržan), ki se je povsem vživel v mentaliteto naroda. Stevanova Žena Ranka (gdČ. N. Goršekova) mi je bila zelo simpatična, niena igra predvsem naravna in nepri- siljeno domača. Njena sestra Bojka (gdč. učiteljica V. Medica iz Žaica) je, če tudi odrska novinka, nastopila sigurno in dala svojemu fantu Vujiču tečno sliko neodoljivega nagnjenja. Mitar Perič (g. Br. Wudler) ni sprejel zanj najboljšo vlogo, vendar je igral svojega starca . dejanskim razmeram primerno. Njegova žena Marta (gdč. N. Kopriva) se je znala lepo prilagoditi poteku dejanja. Splošno moram podčrtati, da so lepi narodni kostumi znatno povzdignili pozornico. Dejanje je bilo vrlo živo in je vladala na odru ves čas napretrgana zaposlje- nost. Prirediteljem, p. t. režiserju in diletantom čestitamo! — Kronist. š «Morgenblatt». Z 15. t. m. je prenehal izhajati zagrebški «Morgen», istočasno pa je končal s svojo samo- stojno eksistenco tudi stari «Zagreber Tagblatt». Oba lista sta se namreč združila v nemški dnevnik pod imenom «Morgenblatt». Lastništvo tega lista je v rokah posebne delniške družbe. Večino delnic imajo razni zagrebški veleposes- tniki in industrijalci. š «Delavskapolitlka» izhaja odslej samo dvakrat na teden. š Papirnati droblž se ne sme več Izdajati strankam. Ker je kovanega že dovolj, je poštno ravnateljstvo odre- dilo, da morajo pošte do preklica v neomenjeni količini sprejemati od strank papirnati drobiž po 25, 50 in 100 par, ne smejo pa ten novčanic več izdajati stankam, tudi tedaj ne, ako bi jih kdo zahteval. Namesto papirnatega drobiža po 25 par bodo izdajale poSte kovane novce po 10 in 5 par, dokler ne pride v promet kovani drobiž po 25 par. š ODLIKOVANJE NAJSTAREJ- ŠEGA NAREDNIKA. Kralj je odiMko- val z zlato kolajno svojega doma s kro- no najstarejsega narednika v naši dr- žavi, VelLniiirja Viisi'ca, ki je nastopil vojaSko shižbo že 21. avgusta 1871. in sUužL torej v vojiski že celih 55 let. Vi- šiic se je udeležiJ med torn ca<.som vself vojn in je sedaj v službi na dvoni. a IZ ZBORNIGE ZA TRGOVINO, OBRT IN INDUSTRIJO. Minister za trgovioio in induis'tri'jo je potrdM izvo- lKev g. Ivana Jelačrna za predsotlnika Zbornice za trgovkio, obrl in iindiLstri- jo v Ljubljani. Š TUG LAŠKO POSTANE ME- STO. Občimski odbor trga Laško je so- gla-wno sklenih storiti potrebne korake, da dobi dosedanji trg znacaj in pravi- ce masta. Prebi^valstvo je skl'ep obein- skega odbora z zadoščenjem pozdra- vilo. š NOV POMOŽNI ŠKOF V ZA- GREB U. Na me»bo pokojnega poinož- nega škofa dr. Langa je iinenovan za poinožnega škofa v Zagrebu kanonik, baron dr. SalLs-Saevi«. š SMRTNA KOSA. V nedeljo je umrl' v K a mn ik u znani tamkajšnji ti- skai'nar, g. Anton Slatnar, ugleden niescan, ki se je od priprostega ti^kar- I skega vajenca s svojo marlij.ivostjo in sposobnostjo povspel do ugleda sanio- | stojnega podjetniika, ki je tiskal tudi lepo število našMi knjig in drugili lepo- slovjiiih de\. š SMRT 1IRVATSKEGA KNJI- ŽEVNIKA. V Varaždilnu je umrl v 81. letu starosti hrvaiteki književnik Higin t)i-agošič. š ZA TAKOJŠNJO UKINITEV VIZUMÜV. V Ženevi se je vršHa dru- ga mednarodna konferenca o organi- zacijii potnih Tistov, ki se je izrekki za takojsnjo splošno uki'nitev potniih vi- zuinov. Konferenca je bila ninenja, da je splošno ukittijonje vLzumov inogoce v današnjih razmerah in da se küiko na dornest i.jo s pogodbarai mod posa- mt?zniimi državami. Š ZOPET BANČNI P0L0M V BEOGRAI)!'. V petek 14. t. m. je na- ]K)Vüdala konkuiv, beograjska hii]>oto- karna banka (ne državna!) z 4,752.585 dimarjov akti'v hi 6,104.041 dinarjev pasiA-. iš SMRT IIRVAŠKEGA UCENJA- KA. V Zagreibu je pj^'iuinul po sedem- kHnean trpljenju znani hrvaški uce- njak in vsoik'. profesor Miiliael Kispa- tic. I^okojnik je bil tudi v inozemstvu poznan kot prvovrsten mijnerafog in petrograf. Objavid je v steviilni'li znali- st venMi revijah nebroj razprav o mi- neraJoskih ill petrografskih razmerah na.šo države. zlii«ti Hrvaske. s USTANOVITEV POLIGIJSKE DJREKCIJE V MAR1B0RU. Notra- nje mijiistrstvo je odrediik), da se usta- novi v Maj'iijoru radi. njegovega porno- na kot obmejno mesto nameHlo polLcij- skega komiisari'jata policijska diirek- cija. Razgled po svetu. r SMRT ZADNJEGA TURŠKE- GA SULTANA. V San Remo je umrl bivši sultan Mohamed VI. Zadela ga je kap. M oh aimed VI. je bis poslteduji turskii su/ltan in je bil odstavljen tokom zadnje revohhcije na Turškem. r BERLINSKT REKORD V SA- M0M0R1H. Pretekli pondeljek si je vzelo v teku dveh popoldansk^h ur pet oseb. zivljoaije. Veema samomoriteev je storifa ta korak radi slabega gmotnega sta.nja. r KONSTRUKTER SVETOVNO- ZNANIlt 42-GM TOPOV UMRL. V Monakovem je umrl prof. dr. Raufen- bci'ger, biivši ravnatelj tv,ornic:e Krupp. Umrli profosor jelo in rjavo platno, cefiri in gotove 21 različne obleke itd. pri Ivan IMastnaku, Oelje^ Kralja Petra c, 15. tnanufalitura in lastna izdeloValnica oblcH- Izurjena, samostojna prodajalka vešča za slaščičarno, se takoj sprejme v slaSčičarni «JORA» v Celju. 2-2 Mala hiša s sobo in kuhinjo ter drugimi pritikli- nami, z lepim sadnim vrtom in njivo se proda. HiSa se nahaja Pod vrhom 66, pošta Braslovče. Poizve se pri A. ROJNIK, Celje, Ljubljanska cesta 6. Naznanilo povecanja čevljarne. Svojim cenjenim strankam iz mesta In dežele vljudno naznanjam, da sem svojo čevljarno it Celju., Zzl Ptr»©sijo štev. 5 istotam premestil v večje prostore, tako da zamorem vsem zahtevam najhitreje ustreči. Zahvaljujem se vsem cenjenim odjemalcem za izkazano dobrohotnost ter prosim, da me tudi v bodoče počastijo s svojimi naročiji, katere bom najskrbneje in najhitreje izvršil. Z odličnim spoštovanjem FRANC VOLFERL, Jos. Lavtarja nasl. čevljarski mojster, CELJE, Za kresijo 5. Stran 4. >NOVA DOBA« Štev. 55. W 1 Pupilarnovaren in javnokoi*isten denarni zavod celjskega mesta Meslna hranilnica celiska Ustanovl/ena Ieta 1864. — Pod trajnim državnim nadzorstvom. V Xastiiri jsalaoi jpxri kolodvopu. Vslhranllničnlposllsefzvršujejo najkulanlnefe, hitro intoč- no. Ugodno obresiovanfe. Pojasntla In nnsvetl brezplačno, Vrednost rezervnih zak/adov nad Kron 25.OOO.OOO*-. Za hranilne vloge jamči mesto Celje s celim svojirn premoženjem in z vso svojo clavcno mocjo. i__________________________________________________________________________________i BELAK & INKRET Celje, Ppešernova ulica stev. 3 ELEKTRIČNE instalacije, telefonske, zvončne in signalne naprave. Radio antene. POPRAVILA transformatorjev, generatorjev, motorjev, raznih apa- ratov i. t. d. I VODOVODNE instalacije, naprava 1 moderno- higijeničnih kopalnih sob, 1 klosetov. Toplovodne naprave, cen- I tralne kurjave. POPRAVILA central- I nih kurjav, kotlov, armatur, sesalk itd. I Tudi vsa druga v to stroko spadajoča poprayila se izvrše točno, solidno in z večletno garancijo. Cene konkurenčne. Informacije, proračuni in načrti vedno na razpolago. Zamenja se lepo sfanovanje Naslov v upravi lista. P**oda se : starinska omara, omara za knjige, stenska ura (Biedermaier), 2 bakroreza (Wagner, Beethoven), salor.ska obleka. Kocenova ul. 7, I. nadstr. 3-3 SLRŠČIČAHriA I^Rt^L pMflTEL, CELJE, ===== Gosposka uliea 14 — priporoea dnevno sveže prvovrstno pecivo. JSlaroeila fcort in vsa v stroko spadajoea naroeila f* se izvršujejo toeno in najeeneje. Postrežba soiidna. ^ Zaloga pohištva, Celje, BImjIJfb FRANJO VEHOVAR tovarna pohiStva Celje, Kersnikowa uliea Specijalna delavnica za najfinejše in umetno pohištvo, kakor tudi za vsa druga mizarska dela. Postrežba točna in soiidna. Cene konkurenčne. IVAN STRELEC 2Os tapetar CeSje, Sawiosfanska us. se priporoča za izdelovanje žimnic, divanov, otoman in drugih tapetniških mobilij, kakor vseh v tapetarsko stroko spadajočih del. Popravila iz- vršuje točno in po zmerni ceni. Tapetarske potrebščine nazalogi. bflRdi itt jsb iris Razlagova 7 V Celju Razlagova 7 Telefon 67. Ustanovljena 1906. Lastnl kamnoloml. Izdeluje vsakovrstne nagrobne spomenike \z marmorja, gra- nita, sijenita i. t. d., nagrobne plošče in okvirje, garniture za spalne in jedilne sobe, obzidne plošče, mozaik in vsa v kam- noseško stroko spadajoča dela. Prodaja tudi na mesečne ob- roke. Stalno velika zaloga spomenikov od najpriprostejše do najmodernejše oblik'1 Za- htevajte načrte in proračune. I^ocix'iazMLiogi, vr TjpTboTgljali. Lepy vESok LOKAL na prometni ulici v Celju, se z vsem inventarjem, t. j. pudl, stelaže, pisarna itd., takoj odd a. Ponudbe pod značko »Bodočnost 26« na upr. lista. Mizarski pomočnik samski, vešč dela pri mlinski opravi, dobi stalno delo v tovarni barv Alojz GoriČar i drug, Mozirje. Delaj, nabiraj in hranil I n H_> — II if 52 v- U ¦i:l Popolnoma varno naložite denarne prihranke prj zadrugi LASTHI DOM stavb. in kreditnl zadr. zom. zavezo v Gaberju pri Celjn Obrestuje hranilne vloge po 6%- Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. ¦ Pri naložbl zrieska po_20^ DJn^se dobi ¦ nabiralnik na dom. Jamstvo za vloge nad 1 milijon 250.000 Din. Pisarna v Celju, Prešernova uliea St. 15. CO or? Es -i ft < 7? O Čas je denar! Inserlrajte v „NOVI DOBI"! « Tedensfei izkaz mestne klavnlce o klanju in uvozu od 10. V. do 16. V. 1926. Zaklana živina Uvože/10 mesfl V kg I m e ..- „SfSS-lcdljI-l««! Opomba C5— rt~— -5*-»N N « i; .E O N N ott:oi_P'ooJI(li > > o o ^m>^hhwOyy(2jh co o ^ ^ Dečman Ferdinand-----3:-----22------------HO— — — 7 Esih Matija ....------31------2 1--------------107 - — — -Friedrich Ivan . . .-------------1 2 - —------j— 49 — — — — Gorenjak Josip . .----------2— 3------— — — 45 — — — — Hohnjec Viktor . .------1—1-4----------94 79 - -__ Janžek Marija . . .-----------------4----------1— — — — — — Junger Ludvik . .----------2------5----------— — — — _ — Kroflič Alojz . . . .------2!------5------------------224- - _ -Lapornik Ivan . . .------2----------1—- 3 — 215 45 — — — Leskošek Ivan . . .-------------i_ — _ — __ 48 — — _ — Lopan Jakob ...---------------------1— — _— — __„ — Pennozer Anton . .-------------------------_ — __ — _ __ _ _ Rebeuschegg Franc -— 614— 4 — — — — 256 — 126 — _ — Urbančič Adolf . .------21— " 1 1 2 - - - — 129 — — _ -Voisk Rozaiija ...------11113 — -_— — — — _ — Reicher Ivan . .---------- 3~ 5 - ^ — - - 59--------_ -. Zany Viktor . . . .----------2------8 ----- - - - - -Zavodnik Alojzija------2----------1 - —-------158 - - - -Leskošek Jakob . .---------------------30 — — — — — — _ — _ Bernardi Drago . .-----------------1------— -_ 49 __ _ __ _ Pilih Ivan.....-------------2-1 ----------------- _ _ - _ Lebič Fani ....---------------------1-------— —------------- -Plešivčnik Ana . . —----------------------------— — 219 — — — — Robek Ant. ... —------'-----------------------------— 58 — — — Berger Franc . . ,—------_---------------------_ — __ _ — — Skoberne Fric . > , l Trškan Alojzija . . 25 - — slanine Reberšak.....-----------------------------------— — — — — — Žumer Josip . . .----------------------------------------67 — — — — Skupno . . . 1------22 24 7 3160------4|35O|l646 292 — - 7 Zvezna tiskctrna v Celju ----------——^——_————.-------------^^^^^— —^^-^_^—_— ---------- izvršuje v§a v tiskarsko stroko spadajoča dela solidno, okusno in najnitreje Cen