INFORMATOR gorenje GOSPODINJSKI APARATI, NOTRANJA OPREMA, PROCESNA OPREMA, ELEKTRONIKA ŠIROKA POTROŠNJA, COMMERCE, SERVIS, RAZISKAVE IN RAZVOJ, INTERNA BANKA, MALI GOSPODINJSKI APARATI, ELEKTROKOVINARSKA OPREMA, NARAVNO ZDRAVILIŠČE, DSSS SOZD Velenje, 6. septembra 1989 Leto XXIII. Številka 30 Osebni dohodki za avgust 1989 Gn Se/,‘ Poslovodnih delavcev nJ6nia 2S' avgusta 1989 so ^zgovornejši predstavniki , 'ovnih organizacij Gorenja Otovega Velenja in Nazarij, ■ gledali in ocenili poslovan- I, vavgustu. gotovih so, da so bili uresničeni cii?rai vsi zastavljeni poslovni cilji ^išči na domačem in na tujem ja Dobri rezultati poslovan- s, so torej posledica mnogih v tjPnih naporov. Zato so poslo-voi delavci predlagali samou-ni? 'n!' organom delovnih orga-Sll °ij in skupnosti, dvig vredno-enote enostavnega dela za ^gust za 40 %. n°e9 vrednosti enote enostav-vj 9e dela pa kot vemo vpliva na lu'n° neto osebnih dohodkov Ur v število opravljenih delovnih 'n Prispevne stopnje. avgustu je bilo skupnih ur v delovnih organizacijah z gibljivim delovnim časom več kot v tistih delovnih organizacijah s fiksnim delovnim časom. Že v naslednjem mesecu pa bo slika obrnjena, tako, da bo v skladu s terminskim planom več plačanih ur v delovnih organizacijah, ki imajo fiksni delovni čas. Na večkratne spremembe pri prispevnih stopnjah iz bruto osebnih dohodkov se težko privajamo. Pri obračunu osebnih dohodkov za avgust je evidenten največji poseg v neto osebne dohodke zaposlenih v občini Mozirje. Pri tej občini gre za uskladitev nekaterih prispevnih stopenj predvsem za zdravstveno in izobraževalno skupnost ter skupnost za otroško varstvo z ostalimi občinami, ki so to storile že pred tem. Olga Logar rudi pesem jih druži koncu prejšnjega tedna je v J°yem Velenju gostoval me-tn' pevski zbor Konkordia iz ^UngenavZRN. jfs°boto, 2. septembra 1989, so si ^ški gostje ogledali proizvodnih v delovni organizaciji Gorenje ; al! gospodinjski aparati v Nazar-viPln delavcem ob tekočih trako-nzaPeli nekaj pesmi. Zvečer je bil v velenjski glasbeni šoli skupni koncert z mešanim pevskim zborom Gorenje, nosilcem te mednarodne izmenjave, ki jo Titovo Velenje goji s partnerskim mestom Esslingen. Na koncertu so pevci iz ZRN presenetili tudi s priredbami slovenskih pesmi, več pesmi pa sta zapela oba zbora skupaj. H.J. ( 'ste iz ZRN so člani mešanega pevskega zbora Gorenje spreje-9° stari slovenski navadi V laboratoriju tozda Galvana in analitskem laboratoriju DSSS Gorenja Gospodinjski aparati skrbno proučujejo in analizirajo stanje odpadnih voda. Sistem kontrole odpadne vode je zanesljiv. Kemijska tehnica Helena Močenik v laboratoriju Galvane določa koncentracijo cianida s cianidnim analizatorjem. Šaleški ekologi v Gorenju V petek, 25. avgusta 1989, so bili na ogledu proizvodnje v Gorenju Gospodinjski aparati člani odbora Šaleškega ekološkega društva. Pred ogledom proizvodnje v tej največji Gorenjevi delovni organizaciji jih je član poslovodnega odbora Alojz Kovše, podrobneje seznanil z naložbami na področju ekologije. Sicer pa so v Gorenju Gospodinjski aparati z ekološkega vidika že doslej namenjali kar največ pozornosti sodobnim izdelkom pralne tehnike, hladilnim aparatom z zmanjšano vsebnostjo freona v poliuretanski peni ter kuhalnim in drugim aparatom z manjšo porabo energije. Gostom so predstavili projekt posodobitve proizvodnje štedilni- kov, kjer bo z uvedbo zemeljskega plina dosežen največji prispevek k varstvu okolja, nič manjši pomen pa nima zmanjševanje odpadnega emajla v posodobljeni emejlirnici v tozdu Štedilniki. Člani šaleškega ekološkega odbora so si seveda z zanimanjem ogledali proizvodne linije v največjih tozdih, s posebno pozornostjo pa še centralno čistilno napravo v tozdu Galvana. Tam so se sestali tudi z nekaterimi najodgovornejšimi delavci, ki skrbijo za področje varstva okolja v Gorenju Gospodinjski aparati. Spregovorili so o dosežkih, rešitvah in vprašanjih, s katerimi se srečujejo pri vsakdanjem delu. H.J. Na solidarnost v Gorenju nikoli ne pozabimo! "Delavec Gorenja se je vedno odzval klicu solidarnosti,” je med drugim na posvetu s predsedniki izvršilnih odborov osnovnih organizacij sindikata povedal Vlado Rančigaj, predsednik konference osnovnih organizacij sindikata Gorenja, ko je spregovoril o pomoči prizadetim po neurju v občinah Laško in Šentjur. Tokrat so bili prizadeti kraji v naši bližini in še toliko huje je, ker je vodna ujma pustošila zaporedo- ma na tem tudi sicer gospodarsko manj razvitem področju. Škoda je ogromna in občanom bo morala pomagati širša družbena skupnost in solidarnost vseh zaposlenih. V sindikalnih skupinah in izvršilnih odborih sindikata Gorenja v teh dneh razpravljajo o različnih oblikah solidarnostne pomoči, med drugim tudi o pobudi slovenskega sindikalnega vodstva za prispevek v višini enodnevnega zaslužka. Za cenejšo energijo in čistejše okolje Od začetka proizvodnje v Gorenju Servis so toplotne črpalke opazno konstrukcijsko in funkcionalno izboljšali, hkrati pa je njihova družina postala številnejša. Za segrevanje sanitarne vode in individualnih stanovanjskih hiš s toploto zraka iz okolja so v Gorenju Servis razvili in izdelujejo toplotne črpalke 2, 7 in 10 kilovatnih moči, do konca letošnjega leta pa bodo začeli proizvajati še toplotno črpalko 15 kw moči. V začetku prihodnjega leta nameravajo poskusno izdelati, v drugi polovici leta pa tudi proizvajati prve toplotne črpalke, ki bodo s toploto talne vode ogrevale sanitarno vodo ali stanovanjske hiše. Proizvodna moč teh toplotnih črpalk bo 8, 12 in 18 kw. Novo generacijo toplotnih črpalk, ki toploto zraka prenesejo na sanitarno vodo, odlikujejo manjše dimenzije in teža ter večje uporabne možnosti. Njihova najpomembnejša prednost je ekonomičnost, saj za obratovanje potrebujejo 33 odstotkov energije za oddajanje 100 odstotkov grelne energije, razlika 67 odstotkov energije pa predstavlja brezplačno energijo iz okolja. Toplotne črpalke lahko vključimo v obratovanje v času cenejšega toka, kar pomeni dodatno varčevanje z energijo. V Gorenju Servis pravijo, če bi polovica slovenskih gospodinjstev uporabljala za segrevanje sanitarne vode Gorenjeve toplotne črpalke "Optimal", bi letno privarčevali 700 GWh (gigavat ur) električne energije, kolikor jih bo proizvedlo 8 načrtovanih hi-droelekrarn na Muri. Nič manj pomemben ni tudi prispevek k varstvu okolja. Vključevanje toplotnih črpalk v ogrevanje zasebnih stanovanjskih hiš, kjer bi ugasnila številna kurišča, onesnaževalci okolja, bi bistveno očistilo ozračje, hkrati pa prispevalo h gospodarni porabi premoga v termoelektrarnah, kjer je zgorevanje premoga učinkovitejše in ekološko bolj nadzorovano. Novo generacijo toplotnih črpalk Gorenje Servis predstavlja te dni na sejmu Interklima '89 v Zagrebu, novosti pa bodo predstavili tako v Domusu sredi septembra, v Ljubljani, kot tudi na jesenskem zagrebškem velesejmu. Dušanka Založnik Čiščenje s pomočjo ultrazvoka Kakovost sestavnih elementov v elektronski industriji, spajkanih na tiskana vezja, je v veliki meri odvisna od čistoče spojev. Zato plošče tiskanega vezja čistijo s posebnimi talili. Najboljše je čiščenje v čistilnih sredstvih s pomočjo ultrazvoka v posebnih napravah, ultlrazvočnih kadeh. Nekatere nečistoče se ne da odstraniti le s čistilnimi sredstvi, ampak je za njihovo odstranitev potrebna tudi sila. To silo dobimo s pomočjo ultrazvoka. To je mehansko valovanje čistila, ki se zgoščuje in redči, skratka, nečistoča se odstranjuje s pomočjo mehanskih sil. Ta proces poteka tudi v najmanjših špranjah, porah, razpokah. Takšen način čiščenja elektronskih elementov je še vedno edini učinkovit in zato so se v delovni organizaciji Gorenje Elektronika Široka potrošnja odločili za nabavo nove ultrazvočne čistilne naprave. Nova ultrazvočna čistilna naprava v Gorenju Elektronika Široka potrošnja - boljša kakovost čiščenja elementov, manjša poraba čistilnih sredstev, bistveno manjša poraba freona in nov korak k posodabljanju proizvodnje s površinsko montažo elementov. Nadomestni programi V prvem polletju 1989 so v tozdu Kondenzatorji Gorenja Gospodinjski aparati v Rogatcu in Bistrici ob Sotli uspešno osvojili proizvodnjo žičnega kondenzatorja, povečali so proizvodnjo cevnih izparilcev in termostatov. Ob analizi poslovnih rezultatov so tudi ugotovili, da so izboljšali izkoristek časovnega fonda za več kot 2 odstotka. Žal pa so se v zadnjem času povečale zaloge nekaterih polizdelkov. Zato so v tozdu Kondenzatorji bistveno zmanjšali delovni načrt za II. polletje 1989. Za 275-članski kolektiv pa je sprememba plana povzročila presežek delovne sile. Nekaj delavcev, ki so imeli odločbe za določen čas, je prenehalo delovno razmerje, za ostale pa so strokovne službe tozda in DSSS Gorenje Gospodinjski aparati takoj pristopile k iskanju nadomestnih programov. . Tako so se dogovorili, da Di tozda Zamrzovalna in hladim tehnika prenesli v obrat v Bist' co ob Sotli izdelavo stikam" plošč in signiranje gumbov, tozda Galvana bi prestavili avto mat za izdelavo velike in ma ploščice za priključnico. Prav' ko bi v Bistrico prenesli od k°r perantov izdelavo enostavn setov. Predlagali so tudi prede1 vo nekurantnih kabelskih seto : s čimer bi začasno zapos večjo skupino delavcev. h Nekaj delavcev iz Bistrice 0 Sotli bo prerazporejenih v obr v Rogatec ali v tozde v Tito Velenje, preostali pa bodo naprej izdelovali priključnice z kompresor. Položaj vsekakor ni rožnat, ve dar pričakujejo, da bodo zasta jene cilje kljub temu uresničim Povečan izvoz, doma pa manjša prodaja Prejšnji mesec so v tozdu Pohištvo Gorenja Notranja oprema povsem uresničili zastavljene delovne načrte, izvozni so bili še preseženi. V manj kot mesecu dni pa je na domačem trgu vse manj naročil, glavni vzrok za to pa v tej temeljni organizaciji in tudi v prodaji Gorenja Commerce vidijo v precej spremenjenih prodajnih pogojih. V tozdu Pohištvo skušajo tako na najlažji način premostiti sedanje težave. Ob tem, ko za domači trg proizvodnja ne teče ta- Višja posojila blagajne vzajemne pomoči V juliju je redno posojilo bla- gajne vzajemne pomoči preje- lo 120 delavcev, dvoje je bilo izrednih posojil s potrdilom, 9 pa je bilo rednih izplačil. V avgustu posojil, zaradi kolektivnega dopusta, niso izplačevali, zato so lahko sedaj višino posojila povečali. Tako od 1. septembra 1989 člani blagajne vzajemne pomoči lahko dobijo višja posojila. Redno posojilo je odslej 1.000.000 dinarjev, izredno posojilo na osnovi potrdila pa je 1.500.000 dinarjev. Pisarna Blagajne vzajemne pomoči, kjer prve tri delovne dni v mesecu sprejemajo prijave za posojilo vzajemne pomoči, je odslej v I. nadstropju prizidka tozda Štedilniki, Gorenja Gospodinjski aparati, soba številka 5. ko kot so načrtovali, pa imajo izvoznimi naročili še preveč 0 la. Za zahodnonemškega kup? bodo v naslednjih treh mesen izdelali večje število vrat za ^ hinje G 175 in G 176. Z notrani mi prerazporeditvami delavcev s bodo poskusili izogniti nadur" mu delu tam, kjer je dela prev. • Kljub temu pa bodo v lakir" vsaj občasno morali delavci delo tudi ponoči. Kakorkoli pa se bo obrnilo v Pn. hodnje, so v tozdu Pohi’1;., sklenili, da na zalogo v prihodjf ne bodo delali. Zaloge g°*°. izdelkov, prav tako pa tudi repr, dukcijskega materiala narnr vežejo preveč sredstev. Zato b-do še bolj kot doslej morali spr” korigirati tako imenovane sign ,, ne zaloge materiala, predvse"^ primerjavi s poprečno mei porabo. 0? Sindikat skrbi za ozimnico Na pogovoru s predsed^ • — —~ izvršilnih odborovosnovnif10 ganizacij zveze sindikata v ** lovnih organizacijah in skupi*, stih Gorenja v Titovem Veleli so se odločili za organizira akcijo za nabavo ozimnice. Imenovali so petčlanski od P1, Dogovorjeno pa je tudi, da delavci lahko ozimnico plača'1 dveh obrokih. Odbor si prizade^ da bi zbral po kar najbolj ugodr^ ‘i*8 * cenah ponudbe za krompir m * I za nekatere druge kmetijske r j delke. , S Uspešen prenos znanja bobraževalni center sozda Go- ®n/’e se z novim organizacijs- Klf}) — 1 ■ ... ... ™°delom z izobraževalnimi 0likami uspešno vključuje v Programe sanacije in prekvalifi-ac/ye v posameznih delovnih Ionizacijah Gorenja sozd. 'em času se zaključuje program sposabljanja delavcev za varilce delovni organizaciji Gorenje Fe-č °'z Slovenj Gradca. Program ^kvalifikacije kovačev kos izva-^sntor Oominik Kričej, tehno|°g , ne skupnosti Gorenja Go-Wdinjski aparati. V ta del progra-. a se je vključilo 12 kovačev, ki ao v bodoče delali na programu vin ania nerjavne opreme za ži-'"Sko industrijo. °čobne izobraževalne oblike in °?rame usposabljanja ali prek-, "'kacije delavcev imajo tudi v 6,ralu Keramika tozda Gradbeni n0 rnenti. kjer so delavci odšli na Va čela v obrat Dolopol v Šo- štanj, tozd Pohištvo ali druge proizvodne enote Gorenjevih delovnih organizacij v Titovem Velenju. Prav tako kot v Gorenju Notranja oprema, izobraževalni center sodeluje pri prekvalifikaciji in usposabljanju delavcev v Gorenju Mali gospodinjski aparati v Nazarjah, kjer so na pomoč priskočili tudi strokovni delavci skupnosti za zaposlovanje iz Titovega Velenja. Večina mentorjev in inštruktorjev je iz delovnih organizacij Gorenja. Z usmerjanjem in izmenjavo kadrov Izobraževalni center Gorenja sozd skrbi za prenos znanja med delovnimi organizacijami ter tako najbolje povezuje sočasen napredek Gorenja. Pretok znanja s pomočjo lastnih kadrov je tudi najcenejša, a prav tako najuspešnejša oblika dopolnilnega izobraževanja in praktičnega usposabljanja v Gorenju. H.J. Upokojili so se no?1 y av9ustu se je upokojilo la*af naših sodelavk in sode-V c®v- slu7K0vni skuPnosti skupnih rali ®0renia Gospodinjski apa-r6".Se ie po 15 letih dela v Go upokojil Konrad Meklav. 5'iniki Majda Romih iz tozda Šte- se je upokojila po 15 letih '■ a v Gorenju. ig ^°renju Notranja oprema se ter 6°Zdu Pohištvo upokojil Pe-VetL on’ k' je v Gorenju delal v “k°t 17 let. Tako dolgo je bila |aG°re"ju tj, -'='i|u zaposlena tudi Matil-Hetek iz Gradbenih elemen- tov, ki se je tudi upokojila avgusta. Po 20 letih dela v Gorenju Eko se je upokojil Franc Stropnik, po več kot 16 letih dela v tem kolektivu pa je v pokoj odšel tudi Darko Podpečan. V Gorenju Procesna oprema se je po 19 letih dela v Gorenju upokojil Ivan Irman. V Gorenju Servis sta se upokojila Mevludin Bajič in Martina Oštir, oba sta v Gorenju delala več kot 20 let. Po 25 letih dela v Gorenju pa se je v dsss Gorenje SOZD upokojil Branko Šumer. lanske izkaznice invalidov inv 6.!Vo invalidov Velenje in Aktiv Se- ov Gornja vabita vsezapos-č/a® 'nvelide v Gorenju, ki še nimajo so** izkaznic, da se oglasijo pri Ofoa : * delavcih v svojih delovnih h.r niZadiah lemr hn/in irnrtlnili Poverjeniki Aktiva Invalidov v Gorenju so: tf^fiah, kjer bodo izpolnili Bori*?16 Gospodinjski aparati Goro . gdič, interna 758 ba.:_j,le Procesna oprema G0raka Skaza, interna 692 , *"ie Notranja oprema Leskovšek, interna 257 *6ni«k ci—____At______i._ Gorenje Gospodinjski aparati dsss Boris Magdič, interna 758 Jože Angeli, interna 714 tozd Štedilniki LjudmilaZagmajster, interna 198 Alojz Huell, interna 588 tozd Zamrzovalna in hladilna tehnika Elektronika Široka Olga Bešlovnik, interna 969 obrat Hladilniki (WtKlobčar- interna 328,246 Vikj®nie Commerce Gore • eclvešek- interna 216 Goro iUmer* interna 159 Mar®?Je Raziskave in razvoj G,,,1®” Napotnik, interna 410 fLpi® Interna banka ^•eblovnik, interna 258 Qo»-.ri.eniki Aktiva invalidov lrenju jli Sez,?Vno objavljamo tudi dopolnjen „ Gorparn Poverjenikov Aktiva invalidov * brg snia’ Pri katerih se do 11. septem-|i' iani!,e,lahk° prijavite za tovariško sre-ie, kj^č^nov Društva invalidov Velen-j Slg'.60 v soboto, 23. septembra v Šo- Simon T ešanovič, interna 274 Jožica Ovniček, interna 984 tozd Vzdrževanje Ana Marinič, interna 685 ali 698 tozd Gostinska enota Štefka Čebulj, interna 282 tozd Galvana Franc Sevčnikar, interna 544 Tozd Pralno-pomivalna tehnika Ana Marija Melanšek, interna 423 ali 325 Gorenje Commerce Danica Dobnik, interna 205 Gorenje Servis AnaTurinek, sektortransporta, interna 372 Jožica Justin, interna 330 Silvo Strigi, interna 342 Gorenje Procesna oprema Marjan Sterkuš, interna 262 Gorenje Elektronika Široka potrošnja Peter Štruc, interna 322 6-9. L Srečanje na delovnem mestu Ivan Prelog Povojna obnova in graditev dežele je dopolnila desetletje. Na začetku drugega desetletja je Ivan Prelog zapustil rodne Cirkulane in po razpisu za bolničarja prišel v Šaleško dolino. Bolnišnici Topolšica je ostal zvest polnih 24 let. Živo se jih spominja. Bila so polna pomanjkanja in odrekanj vseh zaposlenih. Toda vsako leto je prineslo kaj novega, boljšega. Pred devetimi leti je bila rojena in uresničena pobuda o strokovnem razgibavanju in masaži bolnikov. Ivan Prelog je bil med izbranimi za to delo. Lotil se ga je predano in odgovorno. Čeprav so bili pogoji v Vrelcu skromni, sta se razgibavanje in masaža hitro uveljavili tudi med kopalci, obiskovalci termalnega bazena. Čimbolj kakovostno delo je narekovalo dodatno strokovno znanje, ki ga je Ivan pridobil v Čatežu na tečaju in v Dobrni v dveletni šoli za maserje. Z delovnimi tovariši pa se je pri delu vse bolj soočal z neprimernimi delovnimi razmerami, po eni in večjim zanimanjem gostov in kopalcev za razgibavanje in masažo na drugi strani. Danes v novem zdraviliško turističnem in gostinskem objektu, v hotelu Vesna, so razmere povsem drugačne. Masaža je nepogrešljiva sestavina ponudbe naravnega zdravilišča, saj hotel razpolaga z boljšimi in večjimi delovnimi in kadrovskimi zmogljivostmi. Dobra organizacija v oddelku medicine dela omogoča nemoteno delo, brez čakajočih vrst, čeprav Ivan meni, da jim še primanjkuje ustreznih prostorov za te namene. Ivan prelog sodi med zgovorne, vedre ljudi. To odkrivajo blage črte njegovega obraza, ki ga nehote preleti rahel smehljaj. Ta blagost dopolnjujejo prelivi naravno svetlih in sivih las, šarm, ki napoveduje, a ne poudarja zrela leta. Takšno je tudi njegovo pripovedovanje. Prešerno, veselo, z nepogrešljivim nasmeškom. Celo, ko pripoveduje kako si je med delom, pred leti, na spolzkih tleh zlomil nogo. Njegovo življenjsko zgodbo in življenje samo preveva ljubezen do poklica in ljudi. Imeti rad ljudi, znati jim pomagati in jih spodbujati h krepitvi zdravja in duha je najlepša stran človekovega značaja in početja. To je Ivanovo vodilo. Ljudje se, pravi, vse premalo zavedajo pomena dobrega telesnega in duševnega počutja za vsakdanje delo. V zdravilišču so velike možnosti za rekreacijo in razgibavanje. Nudijo med drugim različne vrste masaž: suhe, vodne, terapevtske, športne. Vsaka blagodejno učinkuje na telo; pospešuje krvi obtok, blaži napetost ali bolečine v mišicah, okončinah, v hrbtenici ali vratu. Nepogrešljive so pri postopera-tivnih reanimacijah in rehabilitacijah. Delavci v medicini dela v naravnem zdravilišču so strokovnjaki na tem področju. Njihove sposobnosti vse bolj upoštevajo gosti iz tujine, ki pogosto zaradi zadovoljstva s storitvami podaljšajo bivanje v hotelu. Zato je nekoliko čudno, da prebivalci Šaleške doline z zdravstvenimi napotki odhajajo v Dobrno, Čatež, celo prebivalci Topolšice morajo na razgibavanje v Velenje, v termah pa so vsi klimatski, prostorski in strokovni pogoji na razpolago! Po vključitvi Naravnega zdravilišča Topolšica v Gorenje je čutiti, pravi Ivan, novo vzdušje, nov slog vedenja in vodenja ter organizacije dela. Tudi pomoč Gorenja jim je bila dragocena. Občutek varnosti jim daje nove moči. Ker je Gorenje Naravno zdravilišče Topolšica po letih in duhu mlad kolektiv, so tudi ambicije zaposlenih polne mladostne zagnanosti, poguma in optimizma. K tem ljudem se je vredno vračati- Dušanka Založnik Interna 133 Prednostna lista Na vprašanje, kdaj bo objavljena prednostna lista za dodelitev, zamenjavo ali nakup stanovanja, so v oddelku za stanovanjsko gospodarstvo povedali, da bodo prednostne liste sestavili takoj, ko bodo komisije v delovnih organizacijah končale z reševanjem pritožb. Samo za delovno organizacijo Gorenje Gospodinjski aparati mora komisija rešiti okrog 70 pritožb, kar pomeni ogled stanovanjskih razmer in podobno. Računajo, da bodo delo končali v dveh tednih in tedaj bodo lahko dokončno predlagali prednostno listo v potrditev Svetu za stanovanjsko gospodarstvo. H.J. Delovna organizacija, tozd, dsss Število zaposlenih 31. 7. 1989 Prišli Odšli Število zaposlenih 31. 8. 1989 Skupaj Stopnja izobrazbe 1 (Z) Stopnja izobrazbe 1 II III IV V VI VII. I II III IV V VI VII. GORENJE GOSPODINJSKI APARATI 5.415 38 23 12 11 1 1 32 18 1 8 4 5.421 Štedilniki 851 31 9 12 10 4 4 877 Pralno-pomivalna tehnika 893 3 1 2 891 Zamrzovalna in hladilna tehnika 1.531 1 1 5 5 2 1.525 Galvana 240 240 Kondenzatorji 290 16 9 1 4 2 274 Kompresorji 163 3 3 166 Vzdrževanje 384 384 Gostinska enota 108 1 1 109 dsss 955 2 1 1 4 2 2 955 GORENJE NOTRANJA OPREMA 596 6 3 2 i 590 Pohištvo 291 1 1 292 Gradbeni elementi 212 4 3 1 206 dsss 93 1 1 92 GORENJE PROCESNA OPREMA 571 1 1 572 GORENJE EKO 587 4 2 1 1 583 GORENJE ELEKTRONIKA ŠIROKA POTROŠNJA 449 2 1 1 3 2 i 448 GORENJE MALI GOSPODINJSKI APARATI 491 3 2 1 1 i 493 GORENJE COMMERCE 1.055 602 2 2 2 2* 1 V 1 1* 1.035 600 GORENJE SERVIS 1.524 494 6 1 1 1 3 2 1.518 493 GORENJE RAZISKAVE IN RAZVOJ 71 1 1 72 GORENJE INTERNA BANKA 71 i 1 70 GORENJE NARAVNO ZDRAVILIŠČE - 109 5 5 114 GORENJE DSSS SOZD 95 1 1 94 Legenda: * - število zaposlenih v Titovem Velenju Udarniško na Kredarici Finale v tenisu V petek, 8. septembra, se bo ob 16. uri pričel finalni turnir za prvenstvo Gorenja v tenisu. V finalni del so se uvrstili Alojz Be-netek, Milan Puklič, Zoran Gajšek in Tone Gorogranc, rezerve pa so Branko Blagotinšek, Zlatko Roškar in Uroš Marolt. Dvakrat Triglav Vsem tistim, ki na 2864 meW> kem Triglavu še niso bili, je na menjen tridnevni izlet na tega našega očaka. Avtobus bo od peljal izpred Rdeče dvorane petek, 15. septembra 1989, 0 4. uri. Izhodišče vzpona bo rW juka, od koder bomo krenili 0 Vodnikovega doma in od tu na prej do Triglavskega doma n Kredarici, kjer bomo prespaj: Zgodaj zjutraj se bomo povzp® na vrh, sestopili do doma P|al1 ka in naprej do Koče na Pre ^ davcih, kjer bomo prenočili-nedeljo zjutraj bomo pot nadalj vali mimo Triglavskih jezer Komarčo v Bohinj. . Za izlet, vodi ga Slavko Nap0 nik, morate biti dobro fizično P pravljeni, potrebna pa je tudi r polna planinska oprema za 015 k°g°rje. . Osnovna organizacija Zveze dikata v tozdu Gostinska eno Gorenja Gospodinjski aparat'P pripravlja za svoje delavce dv°" nevni izlet na Triglav. Na pot0 do odšli v petek, 15. septem^ 1989 v popoldanskem čas1 Odpeljali se bodo na PokljuK | kjer bodo prespali. Zgodaj zju” bodo odšli proti Vodnikove^ domu in domu Planika in ,6 povzpeli na vrh. Sestopili d0., do Tržaške koče na Doliču, W bodo prespali. V nedeljo zju' se bodo po Dolini Triglavskih! zer spustili čez Komarčo v ° Izlet bodo vodili vodniki Plan'^, ke sekcije Gorenje in Planina11 ga društva Titovo Velenje. Grossglockner Z izletom na 3797 visoki Gr°a glockner, najvišji vrh Avstrije, mo zaključili letošnje planin5 izlete v visokogorje. Na potD mo odšli v soboto, 23. sep,en,. bra 1989 ob 1. uri izpred Pd(t dvorane. Za izlet je potrebni polna planinska oprema zimske razmere, tudi dereze- let vodijo vodniki planinske s# cije Gorenja in Planinski društva Titovo Velenje. . ., Prijave za vse izlete spreje1^. Milan Kretič, I. ATC intet" 206. Malica Četrtek Petek Sobota Ponedeljek Torek - Sreda Četrtek Redna Pečen ali ocvrt piščanec, solata; Polnjena paprika, krompir, pecivo; Zrezek na žaru, zeljna solata; Vratovina, paradižnik; Kareji po vrtnarsko, krompir v kosih; Piščančja obara, pecivo; Golaž, testenine, hruške; Skupina 9 delavcev Gorenja Servis je od 18. do 20. avgusta bila na Kredarici, kjer so tudi letos opravili več delovnih ur pri ureditvi skladišča ob pristajališču za helikopter. Dietna Pečen ali ocvrt piščanec, solata; Polnjena paprika, kromPl,, pecivo; Zrezek na žaru, zeljna s®1 j Posebna salama, paradiž'1 Telečja pečenka, kromP" v kosih; Piščančja obara, pecivo; Dušena govedina, testen' hruške; INFORMATOR, list za obveščanje delavcev delovnih organizacij in skupnosti Gorenja v Titovem Ve'6^ Gorenja Mali gospodinjski aparati Nazarje in Gorenja Naravno zdravilišče Topolšica. Družbeni orga"1' Jutri pa bo na tradicionalni izlet na Triglav odšla večja skupina ljubiteljev planin, zaposlenih v Gorenju Servis. dajateljski svet. Ureja Uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko-. klada 9650 izvodov. Grafična priprava, tisk in odprema: REK DO Tiskarna Titovo Velenje. Oproščeno r metnega davka po sklepu 421-1/72 z dne 23.1.1974. Poštnina plačana pri pošti Titovo Velenje- 16 16 di 8k