ITJZEJ3KI RAVNATELJ St. 1C6 . LJUBLJANA JUGOSLAV!J poniuliBa «*• C. w TnhL t titrtik, 5. mala HŽ7. »•vtika M cent. Letnik Lil |iat izhaja T»tk dan s)uftra} B meMce L 22.—. pol 1«U L L 6.50 več- — Poiamczn« »Uvik t lirok osti 1 kolon« (58 ma): " ftice, zahvale, poslana. vabila Oglasi na prvi otninai u 1 mwc L y iaosematro mi ta 1 m> proetora oglase L 1-—, « denarnih zavodov L EDINOST Tr- Uradniitvo fal npravntttv« T«t (3|. nUca S. Frncco d'Aadsi Uf« 11-57. Dopisi naj s* potijo fckljtrfno ur.dnUtvu. o*Uri. reklm-iaSe L tmJpi upravniitvn. RokopUi .. n. vračajo NeWdrana ^ na »prejama^o. - L~t. raloiba in ti* TUkarne «Ed^o^ Poduredniltvo v Gorici :uHc. Giomi* Carducci »L 7. L n. - T.Ui it. »7. Glavni in odgovorni uradnik: prof. Filip P««i«. Novi položaj na Kitaiskem Kaj se je pravzaprav■ na Kitajskem po zavzetjul San-ghaja in po nastopu ge- nerala Can^-Kaj-Šeka je težko razbrati Gotovo ]e le, «pn a-jsrscgig Kakor vsa ie tvortio ono desno krilo, Ki se je la Can^-Kaj-Šeka ter osnovalo novo kitajsko vladoTNfflkm elemente, ki bi Jih "S bolie z imenom Mladokitajci. To bi bili torej kitajski meščanski liberalci. lu-uuoluUlstl brez dvoma, ki pa bi radi videli, da bi sedanja revolucija le osvobodila Kitajsko od vsakega vpliva. s strani inozemstv^ medtem ka bi se moral ohraniti tudi v novi Kitajski stari Kvečjemu bi se uvedle kake povrne nacionalno-liberalne reforme po evropskem zgKdu, od katerih pa bi imele korist le gotove klike, medtem ko bi ostal kmet še nadalje pod jarmom fevdalizma. . Levi tabor sestavljajo v na-6protiu s temi Mladokitajci rafalni elementi, ki zasledujejo pri vsej akciji tudi izrazito revolucionarne cilje, ne da bi se moglo reči, da so vsi komunisti Ti so ostali zvesti prvotni vlad južne Kitajske, ki se nahaja y Fankovu. V to mesto v notranjosti Kitajske se je preselila po Stledu nekdanjih ruskih revo iucionarjcv, ki so, kot znano tudi prenesli svojo prestolnico iz obmorskega Petrograda v Moskvo, v srce Rusije, kot ji pravijo Rusi. Ta vlada se nahaja'popolnoma pod ruskim vpU-Uni ki se izvršuje potom znanega agitatorja Borodma. Tako imamo torej na skem sedaj tri sovražne si }yove, namesto dveh, kot je nred odpadništvom Cang-Kaj-Šeka. Kitaj-ta-bilo generala Nanking, njegovo glavno mesto, se nahaja v vojni s Pekingom na severu in 6 Hankovotn, kjer ima svojo vlado, kot rečeno, ruski tabor na Kitajskem, kateri je Z£pet v vojni s Nankingom m Pekingom, a ta poslednji končno proti njima obema. Ti dogodki so sevedai oslabili predvsem kitajski revolucionarni pokret. Položaj ino-zemcev, ki je bil za časa kantonske sloge skoro obupen, se je znatno zbolj-šal in poročila govorijo v zadnjem času naravnost o nekakem tekmovanju posaimezr > kitajskih taborov v zopetneui približevanju k tujcem. Posebno se opaža ta preokret pri «komu-nistični» vladi v Hamkovu, ki izdaja najstrožje naredbe m ob-gežna jamstva za zaščito m varnost inozemcev in njihovega imetja. Razlog, ki je dovedel do tega preokreta, bi tičal predvsem v skrbeh gospodarske narave, ki so nastale radi splošnega izseljevanja inozemcev. Ker so imeli tam velika in važna podjetja, v katerih je bilo zaposleno mnogo Kitajcev, je posledica tega izseljevanja velika brezposelnost. iz katere ni vsaj v prvem hipu nikakega izhoda z domačimi sredstvi. Radi tega da bi lic tel a vlada v Hankovu na vsak način inozemce pomiriti in o-Inaniti njihova podjetja. Mnogo tehtnejši pa je drugi razlog, da namreč hoče vlada v Hankovu zvaliti na ta način vso odgovornost za znane poboje v Nankin-gu na generala* Čan-Kaj-Šeka samega, ki si je tam izbral svoj sedež. Incident z velesilami radi teh dogodkov še ni poravnan in vlade pripravljajo novo noto. Zato se pripisuje nenadni tujcem prijazni preokret zopet ta misli svetovalca Borodina in torej indirektno navodilom iz Moskve. Posebne obzire pa je treba imeti napram Japoncem, kajti na vsak način se mora pridobiti za kitajsko revolucijo blagohotnost Japonske. Po zanes. informacijah iz Moskve so se vršile tudi tam po zadnjih dogodkih na Kitajskem temeljite razprave o novem položaju. Poročilo za osrednji odbor komunistične stranke je sestavil sam Stalin, načelnik političnega urada. V svojem poročilu pravi, da je treba razlikovati v kitajski revoluciji dve razdobji. Prvo je bilo razdobje sodelovanja komunizma in na- cionalizma. To je bila revolucija za ujedinjenje celonarodne kitajske fronte. Meščanstvo je podpiralo revolucijo, ker je hotelo doseči z njo svoje posebne cilje. Toda že 1. 1926. da jehotel general Cang-Kaj-Šek isključiti komuniste iz Kuomintanga. Po Stalinovih besedah je bil to prvi poskus kitajske buržoazije, da zavlada s pomočjo revolucije nad vso Kitajsko. Moskva je stala tedaj na stališču, da se mora v Kuomintaneru ohraniti edinstvo. Cang-Kaj-Šekov prevrnit — nadaljuje poročilo dobesedno— pomeni oddaljitev buržoazije od revolucionarnega gibanja, dalje obrazovanje središča nacionalistične protrrevolucij e. Cang-Kaj-šekov prevrat pomeni, da bosta obstojala od sedaj dalje na Kitajskem dva tabora: revolucionarno središče v Hankovu in središče protirevolucije v Nan-king-u. S tem prevratom stopa kitajska revolucija v drugo razdobje, t. j. fronta, ki je bila doslej internacionalna, se spreminja v fronto delavskih in kmet-skih mas za agrarno revolucijo* Za razumevanje novega položaja je posebno važen zadnji stavek, ki se nanaša na spremembo fronte. Ta ne bo več internacionalna, to se pravi obrnjena proti inozemskim državam, v prvi vrsti proti Angliji, temveč se bo nadaljevala državljanska vojna kot razredna borba za osvoboditev kffcajskih kmetov iz fevdalnega sistema Prehod iz borbe proti inozem-cem k razredni borbi tvori torej oni odločilni vzrok nenadnega preokreta v zadržanju napram inozemcem, ki smo ga zgoraj omenili in ki ni malo začudil vso svetovno javnosti Na dragi strani pomeni ta preokret, da se prava državljanska vojna, ki bo prinesla odločitev in končno razjasnitev položaja, začenja še le sedaj. Kot pa je pokazala razprava o Stalinovem poročilu, je večina Komin-ternaj proti uvajanju komunizma na Kitajskem, ker so tla zanj neugodna. Le opozicija pod vodstvom Radeka, rektorja kitajske univerze v Moskvi, je predlagala in zahtevala, da se ima začeti takoj z ustanavljanjem kitajskih sovjetov. Kot rečeno, je zmagalo stališče Stalina s ciljem agrarne revolucije za osvoboditev kitajskega kmeta in zlom fevdalizma, ki je na Kitajskem še v polnem razcvitu. 8. mdnondno konferenca RIM, 4. (Izv.) Dane® zjutraj je bila otvor j ena v Rimu osma mednarodna konferenca zveze nasprotnikov prohibicije. Konferenco je otvoril generalni ravnatelj zveze poslanec Alinja Armato. Za njim je povael besedo minister za narodno gospodarstvo on- Belluzeo, ki je povdaril v svojem govoru veliki pomen, ki ga predstavlja tr-toreja za narodno gospodarstvo Italije, ki prideluje približno eno tretjino svetovnega vinskega pridelka. Zato, pravi minister, želi konferenci največji uspeh pri njenem delu. Po ministrovem govoru je prešla konferenca k razpravi o točkah, ki so na dnevnem redu. Govorili so profesor Mondini, dr. Kaufmann in dr. Rogint. Jutri bo konferenca zaključila svoje delo, nalkar obiščejo delegati vinorodne kraje v nekaterih pokrajinah. Informacije fflnskeso lista o vojaških dobavah Jugoslavije RIM, 4. (Izv.) Današnji «11 Giornale d'11 ali a» prinaša iz Reke brzojavko, v kateri mu poroča njegov reški poročevalec F. sledeče:: Na podlagi natančnih vesti, ki so došle iz Sušaka, sem izvedel, da je v preteklem aprilu prispel iz Marseille-a na Sušak francoski parnik, ki je Mi natovorjen z vojnim materialom. Pod kontrolo posebne komisije, v kateri se nahaja tudi neki general, je bil materijal takoj natovorjen na poseben vlak, ki je bil namenjen v Beograd. Materijal obstaja iz o-gromnih množin vsakovrstne municije, motorjev, delov aero-planov in celo številnih železnih pontonov za pionirske čete. Sodeč po napisih, prilepljenih na zabojih, je morala odposlati materijal neka velika francoska pomorska in avijatična baza. Glasom onih vesti sta na potu iz Maraeilleia še dva parnika* ki sta tudi natovorjena z vojnim materij alom. Smrt senatorja FIRENZE, 4. Danes ob 2. ponoči je umrl tukaj senator Izidor Del Lungo v starosti 86 let. Ixidor Del Lungo je bil literat in splošno znan zgodovinar, Slan akademije «della Crusca» :sn priznan dantolog. Zapustil je kakih 300 spisov. proti Ivana Corvtju RIM, 4.11. junija, nepreklicno, se bo pričel pred izrednim porotnim sodiščem, pod predsedstvom comm. Maronija, proces proti Ivanu Corviju, ki je L 1924 tumora fašistovskega poslanca Casalinija Obtoženca bo branil on. Bruno Cassinelli. Vodstvo foilstoosKe stranke Včerajšnja seja v palači Vimi-nale RIM, 4. (Izv.) Danes zjutraj se je sestalo pod predsedstvom on. Mussolinija v palači Viminale vodstvo fašistovske stranke. Generalni tajnik stranke je podal obširno poročilo o položaju stranke .in njenih organizacijah v posameznih pokrajinah države. On. Mussolini je izrazil svoje dopadenje nad delovanjem in močjo stranke ter nad njenim aktivnim sodelovanjem, s katerim prispeva vedno in povsod v dosego vedno večjega dobrobita in veličine države. On. Mussolini je dal umestna navodila za delovanje, ki ga mora razviti stranka na nekaterih postojankah. V imenu vseh članov vodstva je izrazil željo, da bi generalni podtajnik Arpi-nati, ki je že okreval od svoje avtomobilske nesreče, kmalu zopet zavzel svoje prejšnje mesto. Nato je prešlo vodstvo k razpravi o finančnem in gospodarskem položaju, nastalem v zvezi z revalutacijo lire. On. Mussolini je natančno očrta! in pojasnil smernice, katerim na^-merava slediti v tem pogledu vlada Generalnemu tajniku je izrazil svojo pohvalo za sklep kmetskih delavcev iz Brescie, ki so prostovoljno dovolili 10-odstotno znižanje svojih mezd. Ob 14. uri je bila seja zaključena Masaryk v Neaplju NEAPELJ, 4. (Izv.) Včeraj je prispel iz Grčije v Neapelj predsednik čehoslovaške republike Masaryk, ki ga je ob njegovem prihodu pozdravil čeho-slovaški poslanik v Rimu gospod Mastny. V diplomatičmh krogih ni še znano, ali pride predsednik Masaryk, ki por tuje ineognito, tudi v Rim, čeprav se ne izključuje možnost njegovega obiska. Statistični podatki o rojstvih la umrljivosti ▼ Italiji RIM, 4. (Izv.) Agencija «Vol-ta» prinaša zanimive podatke o naraščanju italijanskega prebivalstva Agencija pravi, da je zmotno misliti, da so v Italiji rojstva zelo številna Na tisoč prebivalcev pride v Italiji 27 novorojencev in to število še od daleč ne dosega onega v Egiptu, kjer odpade na 1000 prebivalcev 43 novorojencev, - ali v Rusiji, v Bolgariji, na Japonskem v Romuniji in v mnogih drugih državah. Mnoge države torej prekašajo Italijo v številu rojstev. Na srečo pa je smrtnost med italijanskim prebivalstvom razmeroma nizka, kajti od 1000 prebivalcev jih umre vsako leto samo 17. Po tej statistiki je smrtnost v Italiji v primeri z mnogimi drugimi državami zelo nizka. __ Mednarodni dijaški kongres se bo vršil meseca avgusta v Rima RIM, 4. (Izv.) Dne 18. t. m. se bo vršil v Gorici visokošolski zbor, katerega se udeležijo številna) zastopstva vseh italijanskih univerz. Rimska univerza pošlje 1800 dijakov, neapeljska 2000. V tajništvu fašistovskih viso-košoJcev kipijo priprave za prt. hodnji mednarodni dijaški kongres, ki se bo vršil v Rimu koncem meseca avgusta Kongresa, ki ga bo otvoril on. Turati, se bodo udeležili zastopniki 28. držav. _ Posebni tribuno! Razprava proti desetorici komunistov RIM, 4. (Izv.) Jutri se bo vršila pred posebnim tribunalom razprava proti desetim komunistom, ki so obtoženi radi pripravljanja zarote proti državi in radi raznih tiskovnih pregre-škov. Proti šestim izmed njih o katerih niso znana njihova bivališča, se bo vršila razprava v kontumacijL Tribunalu bo predsedoval general FrerL — Egiptovski kralj Fuad bo meseca oktobra obiskal Francijo. župnik Jakob Aljaž slovenski glasbenik in znan planinec umrl DOVJE, 4. (Izv.) Danes v zgodnjih jutranjih urah je po daljšem bolehanju v 82. letu starosti umrl duhovni svetnik župnik Jakob Aljaž. Pogreb se bo vršil v soboto ob 10.30 na Dovjem. Pokojni župnik Aljaž se je rodil dne 6. julija 1845. v Za-vrhu v smledniški župniji. Gimnazijo je študiral v Ljubljani, kjer je imel za učitelja petja slavnoga komponista Antona Nedveda. Po maturi se je vpisal na dunajski univerzi za klasično filologijo ter je sodeloval v tedanjem dunajskem pevskem društvu. Po enem letu pa se je radi takratnih težkih dijaških razmer vrnil v Ljubljano ter stopil v lemenat, kjer je kot pevovodjai bcigoslovcev bil vedno v stiku z Antonom Forster- jem. , Pozneje se je pri svojih kompozicijah najraje posluževal Gregorčičevih poezij. Njegovih zborov je devet zvezkov. Najlepše Aljaževo delo za slovensko glasbo pa je «Slovenska pesmarica«, katere prvi del je izšel 1. 1896., drugi pa 1900. 1. med knjigami «Mohorjeve družbe*. Z Aljaževim imenom sta vezani tudi dve najznamenitejši postojanki v Julijskih Alpah: Aljažev dom v Vratih in železni Aljažev stolp vrh Triglava. Pokojni župnik Aljaž je mnogo sodeloval tudi v «Planinskem vestniku», v katerem je od leta 1922. dalje priobčeval svoje planinske spomine. Jugoslovanski kralj tn kraljica odpotovala iz Beograda BEOGRAD, 4. (Izv.) Nocoj je ob 23.30 s topčiderskega kolodvora odpotoval kralj Aleksander v Vrenj eučko banjo. Kraljica Marija pa je odpotovala v Marijanske Lažne, kjer ostane krajši čas na odmoru. Seja novinarjev Mala antanto BEOGRAD, 4. (Izv.) Danes se je vršila plenarna seja centralnega komiteja novinarjev Male antante. Na tej seji se je pripravilo gradivo za novinarsko konferenco Male antante, ki se bo vršila iste dni, kot bodo seje zunanjih ministrov Male a tante v Jahimovu. Razen jugo-slovenskih novinarjev eo bul prisotni tudi romunski , in čeho-slovaški zastopniki. • Tvomioo vagonov v Brodu v Kiuppovih rokah BEOGRAD, 4. (Izv.) Današnje «Vreme» poroča, da prevzame tvornice vagonov v Brodu s prvim oktobra znano Krupovo podjetje. Tovarna se bo preuredila za izdelavo lokomotiv. V to svrho pridejo nemški inženirji iz Dortmunda, Duisberga in Essena. Za generalnega ravnatelja bo imenovan dr. Leon-hard Malek, ki je zmaji kot eden glavnih zaupnikov Krupovega jodjetja.__ itollJansKo-mndžarsRfl pogodba pred madžarskim parlamentom BUDIMPEŠTA, 4. Zunanji minister Valko je predložil vče- nacrt Govor predsednika coolldsea 3. vseameriškem kongresu WASHINGTON, 4. (Izv.) V svojem govoru, katerega je imel pred 400 delegati na tretjem vseameriškem kongresu, je dejal predsednik Združenih držav, da gre politika Združenih držav za tem, da izrabi bogastvo južno-ameriških držav, toda ne v svrho izkoriščanja, ampak v svrho gospodarskega razvoja ornih držav samih. Medsebojna zavisnost med posameznimi državami tvori podlago vseame-riSkega gibanja, katerega člani se nahajajo v položaju popolne enakopravnosti. Po kratkem o-risu zgodovine trgovine in industrije, s pomočjo katerih so postale Združene države najvažnejši trg za južno-ameriške surovine, je predsednik Coolidge zaključil svoj govor s sledečimi besedami: Prirodno bogastvo naših sestrskih republik ne predstavlja že sedaj samo velikanske vrednosti, ampak se nahaja v neprestanem naraščanju, vsled česar se lahko reče, da je svet v veliki meri odvisen od njihovih pridelkov, ki jim zagotavljajo trajen procvit. Medtem ko prevladuje v Združenih državah želja, da se tudi one udeležijo tega vedno bolj naraščajočega trgovskega in industrijskega gibanja, nimajo Združene države nikakih namenov ustvariti si privilegiran položaj, temveč želijo samo deliti bogastvo z vsemi drugimi državami na podlagi pravičnosti in enakopravnosti. že Mar Jugoslavenska letalca M vračata ▼ domovino BEOGRAD, 4. (Izv.) Do 22. ure aeroklub v Beogradu ni prejel nobenega poročila o nadaljnem poletu obeh jugoslovenskih avijali-kov, ki se vračata iz Bombaya nazaj v Jugoslavijo. Sedaj letita namreč preko ozemlja, kjer divja velik peščen vihar, takozvani Sa-mun-Hamdina, ki lahko traja tudi dva meseca. Preko velikih peščenih puščav Mezopotamije, Arabije in Sirije ju vede pot, ki je najtežja in najnevarnejša posebno v čašu, ko divja peščeni vihar. Aeroklub je izdal nocoj naslednji komunike: «Tekom današnjega dne je aeroklub prejel od komande letalstva Petrovaradinu tale komunike: Ob 17., v času izdaje tega komunikeja ni bilo sprejeto nobeno brzojavno poročilo o potu v etapi Diask-Bagdad. Omenja se, da je naša letalska posadka v šestih etapah iz Pariza v Bombay preletela 8450 km in to v 8 dneh, kar pomeni povprečno 1400 km na dan. Ako se ta povprečna brzina primerja s povprečnimi brzinami, ki so jih dosegli inozemski avijatiki kakor n. pr. letalski polokvnik markiz Epi-nazzi, ki je pri razdalji Sicilija-Bucnos - Aires (12.831 km) povprečno letel v 24 urah po 713 km, se vidi stvarni uspeh, ki sta ga pri svojem prvem poskusu dosegla na ša mlada avijatika.» Kakor se vidi iz tega poročila od 3. maja, ko sta jugosl avijatika poslala poročilo iz Diaska, ni aeroklub prejel nobenih novih vesti. Prijatelji obeh avijatikov in vse beograjsko meščanstvo je v skrbeh, ker je etapa Diask-Bagdad najtežja in najopasnejša. Vendar pa poznavajoč sposobnost obeh avijatikov, njune energije in vztrajnost pričakujejo z zaupanjem, da bosta pre letela tudi te najnevarnejše kraje Da ni poročil o njunem poletu, je razumljivo tudi vsled težav, ker na tej etapi ne moreta dobiti zveze s svetom, kakor se je dogodilo tudi že pri drugih poletih Aeroklub opozarja da bo potom komunikejev pravočasno poročal o prihodu obeh avijatikov« — Čete generala Čang-Kaj- so aretirale katoliškega raj parlamentu zakonski nacrt za ratifikacijo prijateljske, travne in arbitražne pogodbe, sklenjene med Italijo in Madžarsko. V svojem poročilu je minister naglašal, da so se dobri odnosaji, ki so obstojali pred vojno med Italijo in džarsko, obnovili kmalu po tna-nonski pogodbi. Italija jer večkrat pokazala dobro voljo in prijateljstvo napram Madžarski ter jo je podpirala pred mednarodnim forumom. Prijateljstvo, ki veže oba naroda mora zadobiti trdno podlago v mednarodni pogodbi Pogodba vsebuje tri važne določbe: 1) vzdrževanje trajnega miru in nekaljenega prijateljstva med obema državama; 2) obveznost poravnavne procedure glede vseh nesporajzum-ljenj, ki jih ni mogoče rešiti di-plomatičnim potom; 3) obveznost arbitražnega postopanja v vseh onih slučajih, ki niso pravne narave in pri katerih >oravnavna procedura ni ime-a uspeha__ Škofa Tsuja, enega izmed petero kitajskih škofov, ki so bili posvečeni pred kratkim. Posredoval je francoski konzul. AngleSkl parlament Razprava o sindikalnem zakonu LONDON, 4. Razprava o zakonskem načrtu glede splošnih stavk in strokovnih organizacij se je nadaljevala včeraj ves dan spodnji zbornici. Razprava je precej živahna, kajti vlada je trdno odločena, da kljub upiranju laburistov spravi ta zakon pod streho, čeprav je pripravljena sprejeti razne dodatke in emendamente. Včeraj bi bil moral govoriti ministrski predsednik Baldwm, a tega ni storil, češ da je bolan, Med drugimi je včeraj dobil besedo poslanec Spencer, ki je bil tekom splc.šne stavke izključen laburistične stranke, ker je samovoljno sklenil konkordat med delodajalci in delavci sindikata, kateremu je on predsedoval. Med viharnimi protesti laburistov in ob ploskanju konservativcev je Spencer trdil, da so voditelji delavcev tekom zadnje splošne stavke v privatnem krogu izjavljali, da jim ni mar za delavstvo, marveč da je njihov glavni cilj povzročiti socialno revolucijo. Ker se laburisti omejujejo sedaj samo na formalno obstruk-cijo, bo sedanja razprava potekla bolj hitro kot je bilo predvidevati. Glavni boj se bo vršil pri tretjem branju, ko bo parlament moral podrobno razpravljati o posameznih členih zakonskega načrta. _Proti komunistom, ki delajo živahno protidržavno propagando med vojsko, je sedaj ostro nastopila francoska vlada V zadnjih dneh je bilo aretiranih mnogo komunistov, med njimi tudi glavni tajnik Delavske zveze. poplave o Severni Ameriki Koliko škode so povzročilo dosedanje katastrofe NEW-YORK, 4. Trgovinski minister Hoover je poslal predsedniku Coolidgeu podrobno poročilo o sedanjem položaju v poplavljeni dolini Mississipija. V poročilu navaja, da bo glavni naval voda šele čez sedem dni dosegel morje. Ker bo voda radi tega tudi na drugih mestih lahko prestopila bregove, bo šele v prihodnjem tednu mogoče u-stvariti si pregledno sliko o povzročeni škodi. Do sedaj je voda poplavila kakih 24.000 kvadratnih kilometrov zemlje, na kateri prebiva 300.000 oseb; od teh jih je moralo 200.000 zapustiti domove in so sedaj nastanjene v taboriščih. Mnogi niso hoteli ali pa niso mogli zapustiti svojih bivališč in žive v zgornjih nadstropjih in na strehah hiš. Vojaštvo in policija skrbijo za prehrano teh nesrečnežev. Večina beguncev živi v skrajni bedi. Pomožna akcija je sedaj v polnem teku. Nobenega po-plavljenca ni, ki bi ne dobival hrane in drugih primernih podpor. To pomožno delo bo treba nadaljevati še kakih pet ali šest tednov. Ko se bo voda odtekla, bo treba spraviti begunce spet na farme ter jim preskrbeti vse potrebno: semena, poljedelske stroje, živino, hrana itd. Tedaj se bo pričela šele obnovitev. Položaj v državi Louisiana postaja medtem skrajno kritičen, kajti tudi reka Arkamsais je prestopila bregove in voda poplavlja sedaj vzhodni del Louisiane. Bati se je, da bo voda predrla nasipe pri \Vicksburgu in Nat-cliesu, kar bi imelo katastrofalne posledice, ker tvori Natches strategično točko vseh napisov. Drobne vesti _ Polkovnik De Pinedo se vneto pripravlja na nadaljevanje svojega velikega poleta. Iz Ne\v-Yorka bo najbrž odpotoval že v pondeljek. _ Rimska vedeževnlka «gro- fica Aurelia» je umrla predvčerajšnjim. Dedičem je zapustila štiri milijone. Njeno pravo ime je bilo Rosa SaporittL V Rimu je bila splošno znana. _Iz fanatizma je verska sekta Behai v Perziji usmrtila na barbarski način 30 oseb. Žrtve, med katerimi je bilo tudi nekaj žensk in otrok, so najprej raz-rezali na kose ter nato sežgalL _ Hada letalska nesreča se je pripetila v Virginiji. Neko a-meriško vojaško letalo je padlo na tla in zgorelo. Med plameni sta našla smrt dva častnika. Itarololte „Edinost" H. c EDINOST* V Trstu, dne 5. maja 1927. DNEVNE VESTI Smrtna ko m Jože! Gulič iz Skopega je bil kraška skala, trd, kremenit. V mlajših letih je bil tudi pevec v domačem druStvu, a zadnja leta se je ude jstv oval posebno v gospodarstvu. Vedno in povsod je nudil tvojo pomoč in nasvet, a zapustil nas je: kruta smrt nam je ugrabila zavednega, delavnega druga, družini pa skrbnega, dobrega soproga in očeta. Včeraj, dne 4. t. m. zjutraj je po kratki bolezni preminul ter zapustil ženo s štirimi mladoletnimi otroci. Iz Maribora nam sporočajo, da je umrl v Borovnici železniški inspektor g. Dravo Gabrijel, poznan med našim ljudstvom posebno po svoji soprogi, sedaj vdovi iz znane družine Medic v Šempetru. Jako poznan je bil pokojnik tudi v okolici Divače, kjer je služboval več let kot postajenačelnik. SOJA Pred meseci smo pisali, da se nameravajo delati poskusi s sojevo moko, ali bi ne bila dobra za izdelovanje kruha kot primes k pšenični moki. Vprašanje soje zadobiva vedno večji pomen in v Rimu se je vršil te dni sestanek posebne komisije, ki ima proučevati pridelovanje soje v Italiji. Ko se je uvajala lansko leto tu v Trstu nova moka (82%) in se je ukrepalo o izvajanju zakona o enotnem kruhu, se je govorilo na eni seji pokrajinske komisije za živila tudi o poskusih uporabe sojeve moke. Kot najprimernejši kraj za te poskuse se je označal Trst. Potem pa so glasovi o soji utihnili. Sedaj pa se misli na večjo akcijo v nacionalnem obsegu, da se čim bolj razširi sajenje soje v Italiji. Gre pa pri tem gotovo za to, da se pridelajo v državi čim večje množine soje za potrebe industrije, medtem ko se je misel na kruh iz sojeve moke najbrže zaspala. LJUDSKO GLEDALIŠČE »TRGOVSKI DOM». V soboto zvečer 7. t. m. in v nedeljo 8. t. m. se uprizori v Gorici Bernsteinovo najmočnejše dramatično delo «Tat». Bernstein ni pesnik, njegove stvari tudi niso velike umetnine, vendar je pa tako dober poznavalec odra in človeške duše, da se mu človek kar čudi. Spretno kot malokdo gradi in stopnjuje dramatično snov do silnih višin in doseže na ta način najmočnejše efekte. Zato so njegove stvari, stalno na programu največjih gledišč. «Tat» zahteva dobrih igralskih moči. V Gorici bo igran «Tat» v lepi zasedbi. Glavni ulogi bosta v rokah Ter-čiča in Stepančičeve. V ostalih ulo-gah nastopijo še Sila, Gvardjančič, Cesar in Kreševičeva. Igro režira Terčič. Sobotna predstava začne točno ob 9. uri, nedeljska pa ob 3. uri popoldne. Prireditve v nedeljo 8. moja Rihemberk 1. Milgrene «Iz šole« mešani zbor 2. Ferjančič: «V jutranji zarji» mešani zbor. 3. Adamič E.: «Kaj drugega ho-čem» mešani zbor društva «Ognji-šče». 4. Vodopivec Vinko: «Ena ptica priletela» mešani zbor. 5. Lajovic: «Pastirčki» mešani zbor. G. Volarič H.: in si tam poišče delo. Posvetoval se je o tem z bratom zaročenke svojega brata Turcovi-ehem, ki mu je stvar odsvetoval. Pač pa mu je ta dejal, naj že počaka, ponči sestro in. pripravi vse potrebno, da se potem skupno izselijo v Ameriko. Za uresničenje tega načrta je pa potrebno, da u-mori svojega starejšega brata Mateja in si s tem zagotovi njegov del premoženja. Marmeiich je sprva mislil, da se Turcovich Šali, toda ko je slišal o podrobnem načrtu, je začel tudi on resno misliti na zločin. Sklenila sta, da zvabita Mateja v gozd, ga tam pobijeta s sekiro in ga potem vržeta v ribnik. Marmeiich je sam spisal listič, ki so ga našli pri umorjenem. Pripravila sta vse potrebno v gostilni pri zaročenki Marmelicha. Ko je prišel brat — bilo je krog devete ure zvečer — ga je Turcovich povabil, da jima sledi v gozd in jima pomaga tam odnesti neka železna vrata. Na ozki stezi v gozdu je Turcovich dal Antonu znamenja za napad. Marmeiich je tedaj udaril brata s sekiro po glavi in zbežal, čez nekaj časa ga je poklical Turcovich, da mu pomaga povleči bratovo telo v ribnik. «Zjutraj mi je zaročenka mojega ga brata povedala, da so našli mojega brata mrtvega v ribniku® nadaljuje obtoženec. «Šel sem k mrtvemu in se zjokal nad njim.» Predsednik: ^Krokodilove solze, seveda!« Anton je nato šel klicat karabi-nerje. Rekel jim je, da o dejanju ne ve ničesar. Zvečer mu je Turcovich dejal, da ne sme v slučaju, da bo aretiran, ziniti o njem ničesar. On da mu bo pomagal na vse načine in mu pošiljal v ječo po sto lir mesečno. V tej svoji izpovedi prihaja Marmeiich v precejšnja protislovja, toda on vztraja na svojih trditvah in zanika svoje prejšnje. Turcovich taji odločno vsako soudeležbo in pravi, da se ne sme verjeti že sestavljenemu zapisniku, kati on je bil z udarci prisiljen izpovedati stvari, «ki ne odgovarjajo resnici.« Bil pa je priča prizora med bratoma. Koj po udarcu je Turkovich zbežal. Pri ponovnem srečanju z morilcem mu je baje Marmeiich dejal, naj se za stvar ne briga. V soočbi si obtoženca skočita v obraz in je potrebna intervencija karabinerjev. Oče umorjenega, Matej Marmeiich pove, da so med bratoma vedno vladali bratski odnošaji.' Odno-šaji njegove družine s Turkovich em so bili nad vse prijateljski. Zasliši se še Katarina Turcovich, zaročenka umorjenega, ki ga je videla zadnjič malo pred zločinom. Antonija Sancovich je nafila telo umorjenega v ribniku in pozvala ljudi. Zaslišijo se še Matej Dorcich o značaju umorjenega, karabiner Paskval Toscano, Marija Sancovich, Andrej Marmeiich In Josip Rusnjak, kateremu je v zaporih Marmelicb priznal dejanje in ko-vedal, da bo zločina obdolžil tudi Turcovieha, da zvija lastno odgovornost. Državni pravdnik in branitelji so naznanili brambne teze In predstavili vprašanja. Branitelj Marmelicha odvetnik De Marini bo govoril o omejenosti in pijanosti. Odvetnik Robba naznani, da bo ▼ Izrednem slučaju zahteval za svojega varovanca Turcovicha, da se mU prizna pijano stanje s tre-notku zločina. Obravnava so nadaljuje. " i . L. ■ vodstvo Savez sodnikov. (Poročilo se je 26. 4. 1927.) Priziv M. D. Rocola se zavrne, kljub dejstvom, ki so v prizivu navedena, ker je rezervna Četa zapustila igrišče dve minuti pred koncem tekme. (Seja dne 3. 5: 1927.) Odobrene tekme: Obzor - Tom-maseo 2-0 (forfait); rezerve: Obzor-Rocol 5-0; Prosveta - Opčine 3-0. Preneione tekme: II. div. Sv. Ivan-Rocol; rezerve: Sparta - Sv. Ivan. Strog «kor: Oodlna Emil {Sv. Ivan) radi nekorektnega vedenja., V nedeljo, dne 8. 5. 1917. se ne vrši nobena prvenstvena tekma iz tehničnih razlogov. Finalna tekma XI. divizije! Sklene se, da se vrši prihodnja finalna tekma med M. D. Rocol in M. D. Sv. Ivan v Trstu in ne več v Bazovici in se nato na podlagi žreba določi igrišče Adrije. Tekme v nedeljo, dne 15. 5. 1924. II. div. (finale) igr. Adria ob 16. Rocol - Sv. Ivan (sodi g. Smerdel). Rezerve: igr. Obzor ob 14. Rocol -Opčine (sodi g. Pertot); igr. Obzor ob 16. Obzor - Sv. Ivan (sodi g. Verč); igr. Adria ob 14. Prosveta -Sparta (sodi g. Škerjanc). fi. K. 01ymp (Opatija) in S. K. Sparta (Golica): Tem potom urgiramo odgovor v zadevi finalnih tekem. Redovan j« I. divizije: Obzor 12 9 2 1 37 : 7 20 Adria 12 9 1 2 28: 8 19 Prosveta 12 7 1 4 30 :12 15 Pommaseo 12 7 1 4 21 :16 15 Zora 12 3 0 9 10 : S9 6 Concordia 12---6 :23 0 "Sparta 12---6 : 31 0 Radovanje rezerv: Obzor 3 3--13 :1 6 Prosveta 3 2 — 1 6:4 4 Opčine 2 1 — 1 2:3 2 Rocol 3 1—23:82 Sparta 1--1 0:4 0 Sv. Ivan t--2 1:5 0 V. V. N. - S. S. «Prbaerfe», Presek - «Adrla», Trst 5-1. (1-1) V nedeljo sta si stali nasproti, v prijateljski tekmi, zgoraj navedeni četi, na igrišču Adrie. Tako velikega poraza Adrije ni gotovo nihče pričakoval. Čeprav je Primorje, porazilo Adrio na svojem igrišču, je bilo pričakovati, da bo Adria na svojem igrišču izvojevala zmago nad Primorjem. Da je pa Primorje trda kraška kost ki ne kloni tako zlepa, se je že marsikatera četa prepričala. V začetku tcLnie, pritisne Adria precej močno. Ali obramba in vratar Primorja prepreči ta Adriji vsak uspeh. Takoj nato se polasti žoge napadalna vrsta Primorja, ki pride do vi*at Aurie; obramba Adrije sku£a z iahketo pomesti, ali napadalna vitla Frimorja, s svojim taktičnim tempom, ne dopusti obrambi Adrie nastopa. Sledi par minut kolebanja, na kar se posreči Primorju potom levega krila zabiti prvi goal. Adria, videvši da so njena vrata prebita, pritisne precej močno, ali obrambe Primorja ji je nemogoče prebiti. Opaža se lahka premoč Primorja, ki neprestano napada, kmalu nato pade še drugi goal. Nato sledi več napadov Adrie, ki ne doprinesejo nobenega uspeha, nasprotno, prebije Primorje Ša dvakrat vrata Adrie. Položaj do konca prvega polčasa ostane 4-0. V drugem polčasu postane igra bolj napeta. Adria skuša izrabiti priliko drugega polčasa, ali Primorje pometa s sigurnostjo. Adria ne popusti kljub temu, dasi vidi, da so vratar Primorja dobro zastražena. V 20. minuti pride za Adrio potom njenega napadalnega centra prvi in edini goal. Nato ne mine še drugih pet minut, ko prebije Primorje še enkrat vrata Adrie. Nadaljni potek vidi Adrio v kaki premoči. Na igrišču je vladal red in disciplina. Publike prav malo, posebno mestne! Četa zmagovalka: Sosič, Bizjak, Trampuš, Čuk, Murni II., Lukša, H usu IM Šegina* Milič, Trobec, Hu-su II. Vesti zJioriSkega Planinsko društvo v Gorici. V nedeljo, dne 8. maja 1.1. izlet preko Kromperka-Vitovelj, Krnic na J«»iari)o. Tu kosilo iz nahrbtnika. Povratek če* Trnovo - Podpeč v Gorico. Zbiranje točno ob 5.30 uri na Katarinijevem trgu. Prijatelji narave, vzletite- AJDOVtčDVA. Pred kratkim časom je zapustil lepi ajdovski trg naš priljubljeni goriški rojak, bivši občinski tajnik Rudolf Kolavčlč. Odšel je, da si poišče novo službeno mesto onkraj meje. — Bil je pravi poštenjak, na-rod n jak kremenitega značaja, dobrohoten uradnik in vesel družabnik. — Težko nas zadene izguba enega izmed naših priljubljenih -uradnikov, katerih je ial vedno manj med «<»»' — želimo mu vso srečo v novi domovini. Občani. H« cnjv. Poleg drugih aretacij je zadela te dm ista usoda učitelja Jerkiča in pa Mviega sv. kriškega komisarjar Lulika, agitatorja Pisentijeve politike. Ljudstvo je čisto mirno, le po svoje In razlaga In ugotavlja, kam pripeljejo pota takih slovenskih zanesenjakov. Jasno vidi, da so tudi drugim kasnejšim in novej- šim začrtana pota žalostnega cilja, njim v sramoto, nam v čiSčenje. Vedno manj je takih žalostnih romarjev v Ajdovščini, Vipavi, St. Vidu in drugod po prelepi vipavski dolini. IZ GORENJEBOVSKIH VASIC (Vtisi iz potovanja) Po krepkem okrepčllu v Bovcu sem se podal s kolesom v Spodnji Log pod Prediloan. Nato še isti popoldan peš do predil-ake trdnjave. - H gorenj ebovškim vasem bi nekako prištevali dolino reči-ce Korit ni«ce in nato ono dolino, ki se od tu odcepi in gre pod pre-dil&ko cesto prav do Raj bij a. V podtev bi prišle te-le vasice: Gornji in Spodnji Log, Strmec, Kal in Korltnica. Vse leže raztresene na obeh straneh rečice Koritnice. Ko človek, stopi v to dolino, opazi, da so ljudje bodisi značajno kot na zunaj popolnoma drugačni od našib koumriških in tolminskih. Prvo, kar se za.paz.i, je njihov bolj samozavesten nastop tudi napram tujcu, njihovo bolj uglajeno obnašanje, njihovo prepričanje v človeško vrednost njih samih. Kaiko, da so se ti ljudje tako ločili značajno predvsem od prebivalcev na Tolminskem in Kobariškem? — Dolina je v tem delu Goriške zelo stisnjena med visokimi vrhovi Julijskih Alp. Rodovitne zemlje je le malo nizko v dolini, ali pa leži na tem ali onem strmem obronku, ki je tako nagnjen, da bi človek dejal: «Saj morejo imeti še petelina in kokobi privezane, da se jim ne zvalijo v dolino!» Edini dohodek, ki so ga imeli v teh krajih od posestev, bi bilo ono, kar je donašala živinoreja, predvsem drobnica. Vendar ljudje v teh krajih niso tako revni, kot kažejo njihove revne njivice in ntzke, pritlične hinice. Jedro njihovih dohodkov je delo v raj-beljskem rudniku. Vsi moški, fantje in možje so zaposleni v tem rudniku. Od dela v imenovanem rudniku imajo predvsem glavni vir dohodkov, torej stalno dobro materijalno podporo, a na drugi strani je važno to tudi z^ razvoj njihovega, tena-čaja. Ljudje imajo redno opraviti s tujci, kar zahteva predvsem nastopa, neke uglajenosti v obnašanju. To so si ti ljudje tudi v neki meri pridobili. Na drugi strani pa pridejo tudi v dotiko z Nemci s Koroškega in drugih krajev ter si tudi od teh kulturno naprednejših ljudi pridobijo marsikatere lepe lastnosti. Pozna se jasno ta vpliv v notranjosti majhnih a nad vse snažnih hišic, na priprosto toda snažno oblečenih ljudeh, v že omenjenem vljudnem toda samozavestnem obnašanju. Če primerjamo sedaj čedne in lepe hišice bovških vasic s kmetskima, hišami na Kobariškem in Tolminskem, a predvsem na Cerkljanskem, opazimo pač velike razlike. Kako malo se poudarja hišna higijena v teh kraljih in na kakem višku se pai gornjebovških prebivalcih. Že to je posnemanja vredno. A na drugi strani samozavesten nastop teh ljudi, uglajenost v obnašanju, so stvari, ki se danes ne dajo niti primerjati. Ni treba da bi morda hodili v bogve katere kraje iskat zgledov, saj jih imamo doma, med nami samimi. Nočemo drugega, kot da jih posnemamo, kajti Če bi jih v tem dosegli, bi naredili že veliko stopnjo naprej, korak, od katerega bi imeli mi sami koristi, naš gospodarski obstoj a predvsem naša preveč klonljiva in suženjska duševnost. IDRIJA PRI BAČI - BACA. Spremenjene poitse razmere. Pred meseci je bil priobčen v «Edinosti» dopis, ki je tožil o slabih poštnih razmerah v Bača in Idriji piri BaČi. Sedaj pa lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da so se pri nas poštne razmere vsaj deloma spremenile in izboljšale. Do-čtm smo poprej dobivali pošto dan pozneje, nogo pri Sv. Luciji, jo dobimo sedaj že isti dan. Poprej je Šla vsa poŠta najpoprej k Sv. Luciji in je prišla šele naslednji dan do nas. Sedaj pa pride ie isti dan in sicer naravnost s postaje iz poštnega voza. Posebno je to važno za naše časopise. Seveda pa je treba sedaj tudi naslov malo drugače napisati, ker v nasprotnem slučaju smo ravno tam, kjer smo bili poprej. Za naše vasi se sedaj ne sme več pisati «p. S. Lucia», ampak samo cldria della Baccia», oziroma cBaccfa di Smodre&.» Uprave časopisov pa naj ne etavijo več časopisov, ki so namenjeni za Idrijo ali Bačo, v skupen zavitek s Sv. Luci-jo, ampak posebej za Sv. Lucijo, posebej nt Bačo in posebej zopet za Idrijo p. B., ker drugače gredo časopisi ravno tako k Sv. Luciji kakor poprej in pridejo do nas šole naslednji dan. Občinstvo ln uprave časopisov naj blagovolijo te spremembe u-poštevati in se po njih ravnati. —» Znanost ijuimetnost Dobri vojak Švejk Češki pisatelj Jaroslav Hašek je spisal znamenito delo *Usoda dobrega vojaka Svejka med svetovno vojno». Delo je zelo obsežno in obsega več zvezkov. Knjiga je pisana v svežem humorju in satiri in je baje najzvestejša slika avstrijskih vojašnic med svetovno vojno. Nekateri imenujejo to delo češhega Don Kišota. Danes ga prevajajo že v vse jezike in je dosegel posebno v nemškem prevodu ogromen uspeh. Značilno je, da čežk» kritika «Švejka» sprva ni sprejela tako, kakor zasluži. Šele, ko so Nemci opozorili na njegovo veliko vreonost, radi katere je mogoče postaviti delo v isto vrsto z deli svetovnega slovstva, je hvala tega dela postala tudi na Češkem moda. Danes mu priznajo vso umetniško in kulturno vrednostjo, ki jo ima za češki narod. Š ve j kova osebnost je, tako pravi kritika, obogatila panoptik svetovnih! osebnosti za eno bogato, samostojno osebnost. Švejk ima nekaj šekspirskega na sebi, nekaj polnega, temnega, nerazrešenega. Češka proza od Bo-žene Nemcove sem še ni ustvarila takega dela. Bivic češko hlapčevstvo pod rajno Avstrijo je dobilo v švejku svoj umetniški izraz. Ta v hinavsko naivnost oblefenr naivnost je bila samoobramba češkega ljudstva. IlHšek je ustvaril češkega človeka takega, kakršen jo bil pred polomom. In s tem je pokazal bolj kot kdo drugi z vznesenimi besedami trdo pot češkega ljudstva: proč od švejka in preko Švejk o. Tipična Češka Švejkova ironija pa naj ostane kot rezerva za vse morebitne težke in zamotane čase kot življenjska modrost, iz katere lahko nastanejo velika dejanja. Da bodo čitatelji imeli vsaj malo vpogleda v slog tega dela, v njegov humor in satiro, prinašamo na tem mestu dva kratka odlomka. Mislite si Švejku, ki so ga svoj-čas odpustili od vojakov, ker so ga spoznali za hebra, zdaj pa kup-čuje s psi, sedi doma in si maže revmatična kolena s pasjo mastjo m posluša gospo Miillerjevo, ki mu pripoveduje, da so ubili v Sarajevu nadvojvodo Ferdinanda. Med drugim pravi: «Tako se ume samo po sebi. ^o-spa Mulerjeva, ce hočete ubiti nad-\ojvodo ali pa l.iagari gospoda cesarja, se morate, knjpda, z ljudmi posvetovati. Vrč glav — več pameti. Ta svetuje to, oni ono. nazadnje pa se vsem skupaj posreči, kakor je že v naši himni povedano. TJo*riavi; na reč je, da paziš na pravi trenutek, ko gre tak vospod mimo. Tako je bilo tiste čase, če se oni še kaj spomnijo gospoda Luc-i-henija, ki je zasadil n ranjki Elizabeti pilo v prsi. Ta mo?: se je šetal ž njo po cesti. Zdaj pa verjemite komu; no, od tistega časa vam ne ^re n< ht na cesarica na sprehod. I. pa take le reči čakajo še vse polno oseb. Ali se vam ne zdi, gospa Miillerjeva, da prideta na vrsto še car in carica, a morebiti tudi, ne daj Rog, sam gospod cesar, odkar so začeli pri njegovem bratu. On, stari gospod, ima na moč sovražnikov, še več, kakor ta-le Ferdinand. Ondan je dejal neki gospod v krčmi, da pride dan, ko bodo padali cesarji drug za drugim, še celo vrhovna vlada bo brez moči. Pa gospod ni mo^el plačati računa in «?n del l-viičar aretirati. On pa mu je pri-solil zaušnico, stražniku pa kar dve. Potlej so ^a spravili \ hladilnico, da bi prišel k pameti. J a, gospa Miillerjeva, čudne reči se gode. Zopet je Avstrija nek-n '-'gubila. Ko sem služil pri vojakih, jo neki infanterist ustrelil stotnika. Nabil je pištolo in šel v pisarno. Ondi so mu svetovali, da naj se brž pobere, ali vojaček je venomer ponavljal svoje, češ, govoriti mora s stotnikom. No, stotnik pride in mu brž prisoli toliko in toliko «ka-sernarresta». On pa zgrabi pištolo in — pok! naravnost v srce. Krogla je zletela gospodu stotniku skozi hrbet in je še škodo naredila v pisarni. Razbila je steklenico črnila, ki je poplavilo uradne spise.» «Kaj se je neki zgodilo z \oja-kom?» je vprašala hip nato nospa Mullerjeva, med tem, ko so jo Švejk oblekel. «Obesil se je na hlačnem jermenu,« je odvrnil Švejk in si jel snažiti trdi klobuk. «Pa še njegov ni bil; izprosil si ga je bil od profo-sa, češ, da mu ne držijo hlače. Ali naj bi čakal, da ga ustre-le? Vejo, gospa Miillerjeva, v takem slučaju gre vsakemu za glavo. — Današnji dan vam je malo poštenjakov, gospa Mullerjeva. Dejal bi, da se je gosp nadvojvoda Ferdinand zmotil tudi v tistem človeku, ki ga je bil ustrelil. Videl je nekega gospoda in si mislil: «Glej ga, ta je pa dober državljan, toliko vpije «ži-vijo». Pa ni bil — poč! že je pognal kroglo nanj. No, kako pa — ali je dobil eno ali več?» «Novine pišejo, milostivi gospod, da je bil nadvojvoda kakor rešeto: izstrelil je vanj vse patrone.* «To vam gre na moč hitro, gospa Miillerjeva, strašno hitro. Jaz bi si bil za tako reč kupil brow-ning. Na videz je kakor igračka, ali Če hočeš, postreliS z njim v dveh minutah dvajset nadvojvod, tolstih ali mršavih. Čeprav — med nama rečeno —, gospa Mullerjeva — laže sadenete tolstega gospoda nadvojvodo nego mršavega. Ce se prav spomnim, so nekoč tudi na Portugalskem ustrelili svojega kralja. Bil je, pravijo, stasit tol- •EDINOST« tčak. Viste no, da kralj ne bo slo- k£m.» To je en primer* še enega iz drugega odstavka. Svejk sedi v gostilni in se razgovarja o dogodku. «Torej je nadvojvoda že pred božjim sodnikom. Bog mu daj večni mir in pokoj. Ni niti doživel, da bi bil cesar. Ko sem služil pri vojakih, je neki general padel s konja in se mirno ubil. Hoteli so mu pomagati in so ga posadili nazaj na sedlo, pa so se hudimano čudili, da je bil popolnoma mrtev. Ne zaman, malo še, pa bi bil povišan v feldmaršala. Pripetila se mu je nezgoda pri pregledovanju čet. Take-le reči nikoli nimajo srečnega konca. Tudi v Sarajevu je bilo pregledovanje. Spominjam se, da mi je ob taki priliki manjkalo na monturi dvajset gumbov. Radi tega so me zaprli za štirinajst dni v «ajnclarest»„ dva dni pa sem ležal zvezan kakor Lazar. Pa varuj nas Bog, da ne bi bilo pri vojakih discipline; vse skupaj bi šlo narazen. Naš obrlajtnant Makovec nam je vedno pravil: «Disciplina mora biti, vi prismojeni smrkolini, če ne, 'bi se plazili kakor opice po drevju. Vojska šele naredi ljudi iz vas, prifrknjeni bebci.» Ali ni imel prav? Predstavljajmo si park in po slehernem drevesu pleza kak vojak brez discipline. Tega sem se zmerom najbolj bal.» Kdaj bomo dobili Slovenci vojaka Švejka v celotnem prevodu? Kdo ve? Dobro bi bilo, da bi ga prevedli; njegove umetn. vrline in njegov humor bi mu zagotovil obilo čitateljev._ —ib.— Med divjaki ni jenih samcev Med bai barskimi ali divjaškimi ljudstvi v nekaterih krajih sveta ne poznajo starih samcev in zato jim tudi ni treba nika-kega davka na samce. Radi tega dejstva bi človek menil, da je pri njih pot, ki vodi )£ že nit vi, izredno gladka in polna udobnosti, pa baš nasprotno je res. V mnogih krajili še mora mladi ženili podvreči krutemu bičanju, da tako dokaže, da bo znal prenašati ki^že in težave zakonskega stanu. Kar je posebno značilno pri tem bičanju, je dejstvo, da vihti bič navadno njegova iz volje lika. Če ne more nesrečni zaljubljenec prenesti te kazni s smehljajem na ustnicah, sploh ni vreden, da posta-ne njen mož in gospod. Zloben človek bi nemara sklepal, da se tepeni ženin smehlja tedaj radi misli, kako bo pozneje ženici udarce obilo poplačal, pa to najbrž da ni res. Mlade deklice rodu «Sakala-va» na Madagaskarju imajo svojo lastno metodo, s katero preizkusijo vrline svojega izvoljenca. Postavijo ga na odprtem prostoru pred izkušenega menica sulice. Slednji meče ostre in težke sulice proti njemu, katere mora ta ujeti pod pazduho. Skrajna nevarno je tako lovljenje ostrega orožja, ampak, če ženin pokaže količkaj strahu, je že zbrisan z liste njenih kava-lirjev. Isto se navadno godi, če je sulica vržena slabo! Preden more mladi divjak izpovedati vroče ljubezenske prisege svoji iz vol j enki, se mora navadno iznebiti nekoliko tekmecev. Med ameriškimi Indijanci je še vedno v modi prav prijeten običaj: dva Čaistivca ene solnčne rože se pograbita medsebojno za lase. Pulita si jih z vso srditostjo; oni, ki najdlje vztraja pri tej prijetni zabavi, je zmagovalec. Drugačni dvoboji in rokoborbe so v navadi po drugih krajih sveta V očeh divjaške deklice se zrcali moška lepota samo v najvišjem samozatajevanju ali pa v največjem prenašanju telesnih bolečin. Gotovo si pridobi ženo oni, ki si da tako opiliti zobe, da so ostri kot zobje žage. Res ne spi od bolečin nekoliko noči, toda ženo si pa le pridobi. Marsikatera temnopolta lepotica zahteva od svojega, kavalir j a, da si da tetovirati jezik. Jako bolestna naloga je to, Če gre po sreči — če pa ne gre vse po sreči, se zgodi, da mladi ženin nepričakovano odpotuje v večna lovišča. Pa tudi z «darovi» se prikupi mladi divjak svoji nevesti. Res, ne poklanja ji lepih šopkov cvetja niti škatelj izbranih bonbonov, pač pa se izkaže velikega, ko ji položi pred noge nekoliko krvavih glav svojih sovražnikov. Da divjaki navzlic tem in podobnim težkočam le nočejo o-stati stari zakrknjeni samci, ni naposled prav nič čudno, če pomislimo, da so taki izjeanneži med nižjimi človeškimi rodovi silno prezirani in aaaiičevani. Med divjaki se star samec tako počuti, kakor — po našem pregovoru — pes v cerkvi: brca to je edino, kar dobi od svojih rojakov. Kdor se med njimi noče oženiti, je znamenje, da je slabič, in za slaMče ni mesta pri njih. Med sorodnimi rodovi, ki' so navadno v medsebojnem sovraštvu in v bojih, se mnogokrat zgodi, da če en rod beži v boju pred drugim, nočejo bežati tudi njegove žene z njim, nego ostanejo in se predajo mirne vesti zmagovalcem. F. M. Dr. Jakob Kelemina: LITERARNA VEDA Pregled njenih ciljev in metod. Založila Nova založba v Ljubljani. Natisnila Zadružna tiskarna. 1927. St. 120. Cena broširani knjigi 28 Din., v celo platno vezani Š4 Din. Sledeč potrebam našega duševnega razvoja, je Nova založba izdala pričujoče znanstveno delo, ki je v prvi vrsti namenjeno tistim, ki se pri svojem Študiju morajo baviti z literarnim vprašanji, to je akademičnemu dijaštvu; dobrodošla in potrebna pa je tudi vsakomur, ki ga zanimanje za literaturo žene h globljemu umevanju in ocenitvi literarnih proizvodov. Ker je to tudi prvo delo te vrste pri nas, pomeni ta knjiga temelj za literarno vedo pri nas. Pisatelj se opira na obsežno strokovno literaturo pri drugih narodih in nam je na majhnem prostoru strnil vsa osnovna vprašanja o nalogah literarne vede same, o postanku umetnine, o analizi umetnine ter o nalogah in smereh literarne apodo-vine. Založništvo opozarja, da je knjiga izšla v majhni nakladi in tla jc z ozirom na sloje, ki jim je ta knjiga potrebna, nastavilo kolikor mogoče najnižjo ceno. Pogled v rudnik V veliko podzemeljsko krtišče vodi sedem navpičnih rovov, ki imajo nad seboj visok stolp, stroje in sobo za uradnike, po potrebi tudi kopalnico. Vsak dan dvakrat bljuvajo rovi človeške postave, izmozgana telesa in temne duše na dan; vsak dan dvakrat znova požirajo ljudi. Nato je nad zemljo božji mir. Ti odmori so kot potuhnjenci, ki kažejo mirno, smehljajoče in dobro lice, njih notranjost pa je zavratna, trda in neprestano živa. Mirno stoje stolpi nad rovi, mirno stoji hiSa poleg stolpa in stroji. Zaspan stražsiik pa gleda včasih skozi velike duri in, če je v zimskih dnevih solnce, se nasloni ob podboj vrat in z&zeha. -Stroji so mirni in ne utečejo mu, ljudje so pošteni in ne kradejo lesa. Le dva rova ne mirujeta. Ves dan neprestano dvigata in smradu v globini srebrno kamenje, nasuto v majhne vozičke, ki z ropotom drve po Železnih tračnicah do novih rovov in se prazni vračajo. Neprestano, ves dan se vrti to kolo, ki ima svoj začetek in konec | POKISTVO r globoko v zemlji. Neprestano se P<*-eni proda vrti dvoje koles visoko v #tolpu, patlstr- __ vrti dvoje kjer se spuiča vrv v temo. Na koncu vrvi je pripeta železna uta, bledi obrazi s črnimi zobmi ji pravijo «3ala», ki «ega kot neizprosna roka v dno in vlači rudo na dan. Vselej prinese ta roka voziček kamenja s seboj; to je njena neizprosna zahteva. In ljudje Izvršujejo njen ukaz točno. Vrv teče, «šala» se dviga in pada v železni urejenosti. Vsakih pet minut se dvigne z novim vozičkom in zopet pade v praznino. Ves dan neprestano dvigata iz smrada in širokih rok seže do vozička in ga potegne na železne tračnice, dvoje drugih rok porine v tem času prazen voziček na to mesto. Znova padanje in dviganje. Vsaka «šala» ima dvoje križajočih se vrvi in sil. Ena pada, ko se druga dviga. Vmes so majhni odmori. Človek postane stroj, orodje v rokah dveh železnih v globino in it globine brzečih vrvi s težkimi tovori, ki mu • neprestano ukazujejo, vsak gib zase, vedno naprej, vsak dan od jutra do večera. _ (Dalje na IV. strani) POHIŠTVO rabljeno in šivalni stroj se v Gorici, Via Sile št. 11, 568 UČENEC za trgovino mešanega blaga se Sprejme. Ivan Zelen, Senožeče. 583 HIŠA z vrtom ob glavni cesti v Komnu •e proda, cena po dogovoru. Komen 176, pro Kr« rasu. 584 GLTKOL je edino energično zdravilo proti glavobolu, šibkosti, malokrvnosti, obnemoglosti. Izdelek lekarne Castella* novich, Trst, Via dei Giuliani št. 42. 572 A. MARC, urarna in zlatarna, Ajdovščina 17, ima v zalogi vsakovrstne švicarske in druge ure, zlate in srebrne predmete. Sprejema ▼ to stroko spadajoCa popravila. Prvovrstno delo zajamčeno. Cene nizke.__463 MALO STANOVANJE, hlev poleg 1—3 njive zemlje, brajdo tudi hosto iščem V najem v mestu ali neposredni bližini Trsta aii Gorice. Ponudbe na goriško upra- 547 POSESTVO, večje, z inventarjem, prodam, ugodni plačilni pogoji. Naslov pri upravništvu. 577 BABICA, diplomirana, Beatrice Hladisch, via noseče, adonnina 10/11. 583 sprejema M Potrti neizmerne žalosti naznanjamo, da je naš nadvse ljubljeni sin, soprog in oče Jožef GuEK v 41. letu svoje starosti, po kratki in mučni bolezni, previden s sv. jakra-menti, včeraj zvečer preminul. Pogreb se bo vršil v četrtek, dne 5. maja, ob 4. uri popoldne, iz hiše žalosti v Skopem št. 25, na domače pokopališče. SKOPO, 4. maja 1927. (58S) ŽALUJOČI OSTALI. POSUHG1 IZJAVA Podpisani preklicu jem besede, ki sem jih izrekel dne 11. aprila, v gostilni g. Muhe, proti Ivanu Mavec, priznavam, da besede niso bile resnične. (587) jfcnldar&č Josip, __Lokev št. 87. *) Za članke pod tem naslovom odkla-nia uredništvo vsako odgovornost. MALI OGLASI BABICA avtorizirana sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29. 472 EEHLIT2-SCB00L vodi v vseh jezikih. Via Fabio Filzi 23, pouk in pre-540 N. BorsatU & Figlio, Trst, Ccrio 47 (lekarna Rovis) »opravlja, prodaja in kupuje zlato, sre-»ro po poštenih ccnr.h. Govori se slovenski. 536 ZLflTARflfi iM KAKAO nosti De Jong's holandski, zasluži prednost radi njegove prist-in izborne kakovosti. 580 fklfiKflfl harmonji, avtomatični kla-H&ntfll, vir jI, nevi zajamčeni, iz prvovrstnih tovarn. Piačsnje na obroke. —■ Riosa, Trst, Vsldirivo 24. 641 SOBO, elegantno, v sredini mesta, z domačo hrano oddam odličnemu gospodu. Pojasnila via Ginnastica 22 (iikarica). 586 MESARSKI pomočnik, mlajii, izurien tudi v sekanju se sprejme na deželi. Naslov pri upravništvu. 587 PEKOVSKI vajenec, z enim letom učenja, krepak, bi rad dokončal učenje najraje v mestu. Pisati na Fani Slokar, S. Croce di Aidussina. 581 HLAPEC za vsa dela, doma in na polju, se išče. Spetič, Katmva. 589 ENONAD6TKOPNA hiša z dobro vpeljano gostilno, trgovino m prodajo monopolnih izdelkov, pol ure oddaljena od postaje ftt. Peter na Krasu, se proda. V lepi na novo preurejeni kili je ▼ pritličju sedem za to obrt pripravnih prostorov. V nadstropju sedem aob. Za hišo prostorno dvorišče, na istem gospodarsko fo si op je s svinjaki, hlevi in lepim vrtom, oleg tega lepo posestvo s štirimi parcelami gozda, njivami in travniki, za prireditev 6 glav živine, vse blizu domačije z vsem potrebnim gospodarskim orodjem. Proda se vse skupaj, eventuelno hišo posebej. Cena po dogovoru. Naslov pri tržaškem upravništvu. 582 PODI.ISTE <92) V. I. KRI2ANOVSKA: NEMEZA ROMAN B-rez obotavljanja, je napisal stricu pismo, v katerem mu je iskreno razodel svoje premoženjsko stanje, ter izrazil željo iskati zlato in da bi se rad s svojo ženo naselil blizu njega (ako stric to dovoli). Odgovor je kmalu prišel. Stric Kri&tof je pritrdil načrtu svojega nečaka. Sporočil mu je, da poseduje sam obsežen kos zemlje, ki vsebuje zlato rudo v veliki množini, kar dokazujejo rasni znaki, toda njegova sredstva mu ne dopuAčajo, da bi nadaljeval kopanje. Razen tega mu je pisal, da ker nima otrok in ga je ženina smrt potrla, je za sedaj opustil to delo ter odprl goetilno, kjer živi z Andrejem Šmitom, nečakom svoje pokojne žene, ki mu pomaga pri dđtL KriStof Vahtel je bil srečen videti kakega svojega sorodnika in zato je predlagal Marti in njenemu možu sledeče: pripravljen je za neko vsoto odstopiti svoj del zemlje, pridržujoč sebi samo deseti del dohodkov. «To ni mnogo, — je pisal, — in mislim, da se ne boste branili dati svojemu staremu sorodniku to malenkost od milijonov, ki jih boste pridobili; zato pa bova z Andrejem pomagala pri delu in ne vzamemo, tujih delavcev, kar je vselej nevarno?*. BABICA, avtorizirana, diplomirana, sprejema noseče, Adele Emerschitz-Sbaizero, Farneto 10 (podaljšana Ginnastica). lastna vila, tel 20.64. 408 Trtne škropilnice najnovejšega sistema, nahrbtne žveplalnlke, brzoparilnike itd. se dobe pri F.u Rušt-u Mitri« In kleparju v Sturjeh pri AJrfeviiifth Velika izbera bakrenih kotlov, kuhinjske posode, kose znamke Merkur itd. Sprejemajo se stavbna vsa v to svrho spadajoča dela. Cene zmerne. (557) Cene zmerne. Velikanski dohodi dunajskega POHIŠTVA navadne In flnejše vrste ki se bo prodajalo po starih, nizkih cenah. Na drobno. Hm dtbilo. Največje jamstvo. R. CAMPONOVO Vlale XX Settembre 33 - Trst Tel. 793 i STRAH PRAZNOVERSTVO |Vsled strahu pred boleznijo nost marsikdo vsakovrstne srefono-sce. Kdor se hoče obvarovati bolezni mora v prvi vrsti skrbeti iza snago. j Za higijeno In čistost je neobhodno potrebno, da si nabavite [prah STIP, ki uniči neverjetno hitro vse vrste parasitov telesa, jhiSe in živali (stenice, bolhe, uši, klopi, kuhinjski Ščurki U t. d. Vse iekarne prodajajo STIP. STIP *» UNIČI PARASITE Dobiva se v lekarni Godina, Trst, .All'1 gea* Via Ginnastica 4, (ex Via Farneto;| .Alla Madonna della salute* mu ie mrgroleli obljubljeni milijoiii; predstavljal si je, kako se povrne v Pešto bogatejši od svojega bivšega gospodarja, in kar gorel je od nestrpnosti začeti z delom. Podala sta se na potovanje in stric Krištof ju je radostno »prejel. Vahtel je pnodal gostilno in se preselil t nečakom m nhđte parom v bUk>, ki jo je M-m sezidal nai svojem kesu zemlje, ki je skrivala v svoje mnaročju zlato, po ka&erem so vsi hlepeli. Stari Vahtel je bil rtcer pohlepen Človek, toda delaven prostak; popolnoma se je pokoril Andreju, ki je imel šele dvajset pet let kt js bil prekanjen, neiskren, pohlepen in odločen. Bil je prijetne zunanjosti, atletske moči in prijetnega obnašanja. Marta, zek> lepa tonska gizdave zunanjosti, 9 svojim obnašanjem so-barice vl aristo-krtske hiše, je »upravila globok in nevaren vtis na srce mladega Herkula, ki že davno ni imel take ženske družbe. Toda s prirojeno mu zvijačnostjo se je vedel kakor udani sorodnik in kmalu ei je pirdobil njih zaupnost in sorodniftko naklonjenost. S pogajanji, potovanjem in nastanitvijo v popravljeni in povečani hiši je pretio skoraj leto; ko so moški končno aačsli s kopanjem, je Marta že pestovala sinčka, ki f«. ni drugače nazivala kakor bodočega miljonarja. Mlada žena je bila popolnoma srečna; vse ji je bilo po godu v lepi hifcici, ki je bila udobno opremljena in Je bila obdana s vrtom Močna zamorka ji je pomagala prt gospodinjstvu in vsota denarja, ki jima je ostala potem, ko sta kupila zemljo, je bila se tako velika, da sta mogia mlada zakonca docela mirno pričakovati uspehov kopanja in tisto sijajno bodoč nos-1, o kateri sta bila uverjena. Toda preMo je leto v brezplodnem delu; V treh so izkopali dolg tunel s stranskimi rovi na vse struni, toda pričakovano zlato se Se vedno ni pokazalo. Etien je začel izgubljati potrpljenje. Nameraval je pisati Samuelu in ga prositi še denarja, da bi kupol še sosedni kos zemlje in bi začel delati na veliko. Marti ni nič rekel o svoji nameri, ker mlada žena se ni marala spominjajti izvora svojega bogastvu. Odkar je bila. nauti, )o je včasih silno zapekla vest. Preteklo je še leto; Marta je dobila še deklico jn fte vedno je živeta v zadovoljstvu in sreči. Nekoč, okrog poldneva, je stala na mali verandi svoje hiše ter nestrpno pričakovala povrat-ka| delavcev; obed je bil že davno pripravljen, a onih ni *e bilo. Že js sklenila, da pojde sama do rudnika, ko je sagledala bežečega Andreja; bil je »on in njegovo razburjeno obličje je naznanjalo nesrečo. Obotavljajoč se in s premagovanjem je povedal prestrašeni ženski, da sta se s stricem pripravljala k izhodu ter Šakala samo na Etfena, ki je delal v največji globini, ko se je nenadoma raalegel krik njenega moža in rta m/diftal«, votlo ropotanje; stekla sta na mesto nesreče in videla, da se je zemlja, usula ter pokopala Etična. Po velikem trudu in neverjetnih naporih sta odkopaia nesrečneža, toda ne vesta, če je mrtev ali samo nezavesten. Vsa iz sebe je Marta stekla k rudniku, toda na poti je srečala že strica Krištofa, ki jc peljal truplo na vozičku, s katerim so prevažali zemljo. Po natančnejšem pregledu ni bilo dvoma, da je Etien mrtev; njegovo posinelo obličje je dokazovalo, da se je zadušil. Zrdavniki so bili redki v teh krajih, tako da se ni izvršil pregled trupla, po katerem bi se dalo sklepati o. vzroku smrti, in mrliča so pogrebli takoj brez nikakih posdmih svečanosti. Marta je bila obupana. Kaj ji je bilo početi v tej oddaljeni deželi, sami in z dvema otrokoma v naročju? Najpametnejše bi bilo, če bi se vrnila v Evropo, toda ta misel ji je bila »oprnat Ko se je nekoliko umirila, je sklenila oditi te tega zanjo tako nesrečnega kraja in se naseliti v bližnjem mestu. Ded je odobril njeno namero in velikodušno kupil od nje zemljo in hišo za polovično ceno, ki jo je oui njili prejel. Mlada žena, ki je želela živeti samo za svoje otroke, je bila zadovoljna s tem in kmalu je odpotovala v svoje novo bivališče. Tam je živela docela osamljeno: ni sprejemala nikogar, a sama ni nikogr obiskovala. Samo Andrej jo je včasih obiskoval ter ji ostal zvest prijatelj. Marta pa je bila potrebna prijateljstva, ker nesreča jo. je dalje predaja.jala: njen mali sinček, ki ga je oboževala, je zbolel za škrlatico, ki je tedaj razsajala) v me^tu, in umri. Ko jo je čez nekaj dni za tem Andrej obiskal, jo je silno pomiloval; pa tudi sam je bil zelo poirt, ker strašna nesreča je zadela strica Krtttofa, tafco je pripovedoval Marti: starec je hote* miti nekaj popraviti na hišni strehi, pri tem pa je Zgubil ravnovesje in padel tako nesrečno* da je od udarca ob glavo onemel in postal bebec. IV. «Emm»M» V Trsta, One s. maja lazv. Ko se vrnejo ti (loveSki stroji z dela, so trudni in umazani. V go-lidi vode sperejo prah s sebe, razcapane cunje preoblečejo z vsakdanjo obleko in čudna jim postane ta prelevitev. Začutijo, da so ljudje, ljudje z dušo, s pravicami, z veseljem in z žalostjo. Razgibata se jim otooela misel im korak. Medlo jim zažari v o Ceh veselje do soln-ca, do zvezd, do rož, da čez čas znova ugasne v žalost življenja in sen lepših dni. To je vnanji svet te žalostne soteske, obljudene s hišami, veselimi otroci in klepetavimi ženskami, ki merijo čas na čipke. Sedć kjerkoli, tudi na cesti, nizko sklonjene nad bulo. V rokah jim tečejo leseni klinčki skrbno izstružene oblike. Nit se vije med bucikami in raste-v lepe oblike rožnatih okraskov. Zdaj pa zdaj se dvigne njih sključena postava, prsi zadihajo gloibo-keje, v lica seže motna rdečica in roke strižejo niti od dokončanih čipk. Začnejo znova in delajo dolgo, da se zopet oddahnejo. S čipkami merijo čas. To so žene rudarjev in njih matere. Rudnik jih je posedel pred bulo, tam so obsedele. Vsa njih mladost je presedela sključena na istem mestu. Bajte so raztresene po hribu kot ovčice brez pastirja; grad se je skril nizko v dolino na trdo skalo in se zaprl v sebe. Tudi to je zunanji svet. Pod tem svetom na dolgo in široko pa se razteza krtišče. V globino zemlje in med sklade kamna zakopani rovi se lovć v ovinkih in se sestajajo na križiščih. Eden v drugega se spajajo, širijo svoje stene in jih zopet ožijo. Eden nad drugim slone kot police pri omari, njih glavna os je navpičen votel steber. Tam se stekajo vozički, od tam drvijo po rovih do poslednjih kadečih se lukenj, da znova naložijo obilnega bogastva in ga nesejo ljudem na solnce. Tam se zbirajo vsak dan dvakrat gruče trudnih postav iz vseh koncev in delov, da jih železna vrv potegne iz srebrnega kraljestva; od tam gredo nove sile v temne luknje, vsak s svojo brlivko oborožen, da zasekajo znova rane v trdo kamenje. Vse to dvakrat na dan, vsak dan enako. V to krtišče se zbira na stotine ljudi. Tisoče misli nosijo s seboj, tisoče želj. Stotine ljudi kleplje kamenje, to srebrno bogastvo s težko roko in jim je vsak udarec želja, vsak udarec spomin in pa misel xia — kdo ve koga. Stotine rok potiska po teli rovih polne in prazne vozičke in dela obilen ropot. Luknje so glavne in siranske. Glavne so kot ulice v mestu, katerim so hiše stranski rovi, ki jih je na desno in levo vse polno. V vsaki sta po dva stanovalca, bleda moža ob trepetajočih plamenčkih, vsa potna in v delo zamišljena. Sam kamen in sam dinamit. Nekoč se je bilo zgodilo, da je silen pok vrgel iz take luknje na desno ali levo oba stanovalca in ju neusmiljeno treščil ob skalo. Ko so prihiteli njih najbližji sosedi, so pobrali krvavo meso v krvavih cunjah. Eden od njih je bil oče in je imel doma otroke. Poslednje mesece je delal za nerojenega. Drugi je bil edina podpora stari materi, ki ni prebolela sinove izgube in se je vrgla v vodo. Listi so pisali o nesreči, rov so zasuli. Nato je teklo življenje po svoji mirni poti dalje, tudi rov so znova odkopali. Ti v zemljo zakopani ljudje so molčeči. Žele si solnca, posebnega solnca, ki bi si ga iz srca izkopali, če bi mogli. Njih solnce je tako, da v dušo greje, v srce seže. Njih solnce je tudi topla beseda iz ljubezni in občudovanja porojena. Njih solnce je tudi močna roka, ki prijetno stisne in hrabro udari. Vse to je njia obilna želja, v temi porojena in v temo zakopana. Moral bi priti kdo, ki bi ž njimi vred tudi njih dušo izkopal. Človeku se zdi, da si vežejo svoje živ jenje na trnjev venec, ki nima konca. Saj njih svet je ves drugačen.______ Gospodarstvo 'TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU ima v zalogi: ŽVEPLO IN MODRA GALICA. ŽVEPLO ventilato «Trezza», I Extra Trezza ter žveplo s 3% galice. Žveplo znamke «Trezza» je pri-zna no izmed najboljših vrst žvepla. Modro galico nemško 98/99%, znamke Johannisthal v sodih pod 250 kg ter angleško v vrečah od 100 kg, Naročnike modre galice vabimo, da isto čimpreje dvignejo, sicer ne prevzamemo odgovornosti, ako blago zmanjka. VINOGRADNIŠKE POTREBŠČINE IN ORODJE. Škropilnice originalne «Vermo-rel» Francoske, ter nacijonalne «Volpi» «Ferarra» itd. Žveplalnike ročne in nahrbtne v kratkem nan dospe nova zaloga nahrbtnih žveplalnikov «Volpi» ploščnate oblike. Posnemalnike za mleko, znamke «Mayfarth» iz Dunaja. Zalivalnike. Prijeli smo večje Število ploščnatih zalivalnikov od 8 litrov naprej. UMETNA GNOJILA. Mešanico pripravljeno za zele-njad, ter posamezna umetna gnojila, kakor čilski soliter rudninski superfosfat in 40/42?S kalijevo sol. „ SEMENA gpinače, kumare, majarona, jedilne buče (cukete) krmske buče, man-gold (bledes) karfiole, brokol, zelja, radiča, glavite solate, solatine ali vrtne pese, fižola nizkega in visokega, graha, melancane, ter razna druga poljska in cvetlična semena. Trava: Travuljo ali francosko pahovko, laško in angleško ljulko> mačji rep ter nizko angleško travo za vrtove in senčnate lege. Transporta* vrta za mlete od 30 litrov. Na željo naroČimo tudi večje ali manjše mere. KOSE ORIGINALNE MERKUR so nam im dospela. Naročnikom bomo odposlali po njihovem naroiilu po ieleznieL Do preklica sprejemamo ie narožU«. ČEBELARSKE P0TREB&6INE. Čebelarjem, katerim nismo mogli postreči zadnjo dni s satnicami, javljamo, da nam Je naročena po-ttljatar satnie dospela in Jlb dobijo v našem skladišča uL Torre-bianca 11 V zalogi imamo tudi počinjeno žico, kolesca, topilnike in cevke za vosek, šila, luknjače za vrtanje okvirjev. Kovinske dele za A. 2. panje: Matične rešetke, pocinkana razsto-jišča, pocinkane palice, mreže in vse potrebno železje. Za bliiajočo se čebelarsko letino: trčalke originalne «Graze» na 3 in 4 satnike, vilice in nože za odkrivanje satnic počinjena sita za med in razne druge priprave. Ako slučajno ni v zalogi katere priprave, sprejmemo po želji naročila naravnost , od izdelovalca. Satnice zamenjujemo tndi za vosek. Na željo pošljemo vsakomur cenik čebelarskih potrebščin. Tržaška kmetijska dražba v Trstu uL Torreblanca 19, Rafflnezia 7. Italijanski izvoz agrarnih produktov V teku prvih dveh mesecev tekočega leta je izvozila Italija 24.000 vagonov poljskih pridelkov. V isti dobi lanskega leta pa 22.000. Na ta naičin je porast za celih 13%. Ta razvoj se je pokazal s 1000 vozovi za notranji promet in 1700 za zunanji. Prvi je porastel od 13.500 na 14.500, a drugi od 8.500 na 10.300, kar znači, da je notranji promet na-rastel za 8%, a z-unanji za 20%. Porast je deloval v vse smeri in sicer tranzit Trst, Ventimiglia, Modane, Domodossola, Luino, Chiaisso, Bremiero, Tarvisio in Postojna. Na zadnji se je pokazal majhen popust. Na drugih se je zaznamoval porast v sledečih razmerjih: Ventimigliai 10%, Domodossola 49%, Chiajs-so 39%, Luino 29%, Tarvteio 19, Modane 17 in Brennero 16%. E. G. G. SVILOREJCEM Stojimo pred letino svtlodov. In istočasno pred «bitko» svile. Italija pridela ogromno svile in ta je po kakovosti /na prvem mestu. Z vso upravičenostjo napenja vse sile, da to plat gospodarstva povzdigne na čim viijo stopnjo bodisi po kakovosti bodisi po količini. Sviloreja je važna postavka v narodnem gospodarstvu države. Kar se tiče nas samih, vemo dobro, koliko pri tem naš kmet zasluži, ako je pametno in umno gojil svilo-prejke. 'Za letošnje leto se predvideva skoro enaka cena kot lansko, ako no mogoče se boljša. Čuje pa se in sicer gre glas z gotovim namenom, od strani različnih špekulantov o bodoči nizki ceni svilodov. Na ta način se hoče oplašiti svilorejca, da ne goji v tako veliki meri svilodov, ali pa se mu že v naprej vtisne prepričanje, da cene ne bodo baš dobre. Na ta način je med prodajnim časom lažje delovati in prikrivati pravo tržno ceno. Kot lansko leto tako tudi letos poizkušajo špekulanti prepričati svilorejca, da samo «oni» mu zamorejo prinesti višjo ceno. Svilorejci vedo sicer, da cena ne zavisi od množine svilodov na italijanskem trgu, ampak od cene svetovnega ti*ga ter tečaja lire. Zaloge surovega blaga glasom poročil pojemljejo in cene se drže vedno visoko. Sicer pa tudi če danes vzgojimo dvakrat toliko svilodov kot lani, ali ne dobi svilorejec zadoščenja, četudi proda po malo nižji ceni kot navadno? Seveda zavisi mnogo od cene murvove-ga listja. Po mojem mnenju bi morali naši svilorejci rajši kot poslušati različne špekulante gledati na to, kako povzdigniti svilore-jo ter jo postaviti na najcenejšo podlago. Sleherni svilorejec mora, ako hoče, da mu bo sviioreja tudi hasnila, pripraviti že v nalprej vse, kar je potrebno, ter natančno proučiti, za koliko svilcuprejk ima hrane na razpolago. Kajti ne sme se več ponoviti letina 1925, ko so imeli špekulanti tudi prste vmes in so naši ljudje veliko pretrpeli materialne škode radi tega. Sicer pa smo stopili v tir «svilne bitke» in v ta namen je država organizirala urad za pospeševanje svilne industrije in pridelovanja svilodov («Ente Se- rico Nazionale») pod vodstvom comm. G. L. Tondani, ka&eii je pokazal že velikokrat svoje zmožnosti In kompetenco na tem polju. Ta zavod ima. nalogo proučevajti vse možnosti razvoja in povzdige svilorejstva ter tozadevne industrije z natančnim študijem gojenja murv, svilodov, z vzornimi napravami ter s praktičnim in teoretičnim poukom na tem polju. Zavod je že začel s svojim delom. Nasprotni tabor so seveda špekulanti, ker se boje, dat pride dan, ko bo ta zavod prevzel vse v roke in jim ostanejo samo spomini na one čase, ko so se s svilorejcem igrali kot z žogo. Od tod tudi njih močna propaganda, kajti dobro vemo, da špekulanti nimajo nobene koristi, ako se množina svilodov zvišaj ter se trg moralizira. (To veljaj posebna za Gorico). Mi moramo gledati na to, da bo sviioreja našim ljudem čim več nesla. Radi tega je potreba tudi z vso silo delovati na to, dfeb se goriški trg- moralizira in uredi, ob enem pa tudi, da se izloči ono bedasto in skrajno Škodljivo delovanje različnih Špekulantov, ki ie sedaj love in plašijo naše ljudi širom dežele. Kar se pa tiče trga samega, moram reči, da so tega naši kmetje mnogo sami krivi. Dve leti sem opazoval interesanten lov na svilode na goriškem trgu. In tu sem videl marsikaj, kar bi ne smelo biti. Resnih trgovcev ni bilo mnogo ali paj so se zgražali nad načinom kupovanja in prodajanja. Par babur, ki se lovi za «falopo», in par skrajno nesramnih agentov lovi nage ljudi in dela z njimi ter njih. blagom, kot bi bili žoga. To mora izginiti in tudi bo, a dosti zavisi od kmeta samega. Po drugi strani pa bi bil že skrajni čas, da se nadi ljudje organizirajo ali vsaj priklučijo kaki bližnji sušilnici za svilode. Tu so najbolj varni pred izkoriščanjem in imajo največ možnosti prodati svoje blago po dobri ceni. Mislimo na svojo lastno organizacijo, kajti le ta nam bo pomogla do boljšega blagostanja. In organizacijo svilorejcev mi nujno potrebujemo, ker svilorej-stvo dobiva pri nas vedno več tal. \ .i u . Kaj nam pomaga pridelati še toliko dobrega in lepega blaga, ako ga pa ne znamo prodati, oziroma ga prodamo tako, da je nam v škodo. Posameznik ne more tega izvršiti, a organizacija lahko. Torej razmišljajmo in zdramimo se, da bo bolje za nas in da ne bomo silili vedno preko luže, ko imamo doma lepšo in boljšo Ameriko in Avstralijo. Emmyn. Razne zanimivosti Dober lan Bog taji To je naš navadni pozdrav. Kako pa pozdravljajo v drugih krajih sveta? Egipčan živi v topli deželi, zato pozdravi prijatelja, ko ga sreča: Kakio se potiš? Na Kitajskem |e beda doma in lakota, tam ni nikaka novost, zato se pa Kitajec zanima predvsem za želodec svojega prijatelja. Prvo ga vpraša, če je Že pojedel sVoj rifc. Tako imajo razni narodi svoje posebne načine pozdravljanja in nekateri med temi so prav zanimivi. Na otokih, v bližini Filipinskega otočja se pozdravljajoči domačin globoko skloni, prime za nogo prijatelja, katerega pozdravila, m se z njo nežno poboža po licu. S takim pozdravom hoče menda pokazali svojo skroarmoat pred pri£aAei jem. Maaočaui imajo zopet drugačen običaj. Med srečanjem se medsebojno poljubijo na pleča. Oto&ani v Južnem morju in tudi Eskimi na skrajnem severu ae pri pozdravljanju, podrgnefo skupaj z nosovi in obenem izmenjajo darove. Dahomey je zapadnoafrl&ka francoska kolonija. Domačini tam se poodrav-ljajo a tem, da si tarejo prste, da pokajo v sklepih. V starem Rimu pred mnogimi stoletji, ko je bil vsak. mož vojak, so se pozdravljali z vprašanjem: Kako je tvoja moč? Grki, ki so se v davnih časih, že zanimali za najrazličnejše stvari, so se pozdravljali z vprašanjem: S čim se pečafi? Kartam ž a nci so pa biii neki zelo nevljudni ljudje, kajti, ko so se srečali, niso baje spregovorili nobene besede v poodnov. V Koranu (četrto poglavje) ae je MohamedT spomnil trudi na pozdravljanje, kajti tam pravi: «Kadar si počaščen s pozdravom, poz-dravi njega, ki te pozdravlja, z boljšim pozdravom ali mu pa vrni vsaj toliko, kajti Bog vidi vse!» Vljudnost Francoza pri pozdravljanju je že pretirana, ko pravi: «Ves očaran sem, da vidim gospoda!» Anglež pa kot praktičen človek pravi pri pozdravu suho: «Kako kaj delate?« Španec je zopet vljuden, ker on pozdravlja: «Plemeniti gospod, dobrodošli ste!» Poslovijo se pa Španci z besedajmi: «Bog z vami!» Nemci pozdravljajo približno tako kot mL Med znanci je običajen pozdrav poleg «dobro ju-tro» in «dober dan» Še «Kako se počutite ?» Pri pozdravljanju dam je neizbežni «Poljubljam roko», kakor med nami »klanjam se». Kadar prt Nemcih vstane gost od mize, izrazi gostitelj upanje, da ga je obed zadovoljil. Tudi pri Italijanih je v navadi poleg kratkega «dober dan» in ttdober večer» še želja «Bog daj dober dan», dasi ni to povsod v navadi. Zanimivo je, da je bila v Angliji navada, ki je trajala* do sedemnajstega stoletja;, da so se znanci in tudi tujci pozdravljali s poljubom. Stiskanje Hi stresanje rok je označalo le n&Jotjo intimnost ali pa posebno odlikovanje. Po iztočnih deželah je Se V&- dno v modi stari in lepi pozdrav: «Mir z vami!» F. M. Nepravi Slan kraljevske rodbine Szewczyk Josip ni imel ne kruha, ne posla, niti ni imel izgleda, da dobi v doglednem ča'su kako službo. V tej hudi bedi mu je dozorel smel sklep,šel je v vas Milosizka (na Poljskem), pokazal kmetom listine s kraljevskimi pečati in se jim predstavil kot potomec poljskih kraljev z zakonitimi pravicami do poljskega prestola. Dostavil je, da se mara kot tak skrivaiti pred svojimi sovražniki in prosil verno poslušajoče kmete, naj mu dajo zavetja. Mlado in staro, kmetje in kmetice so prihajali, da vidijo kralja. Takoj je imel «kralj»> telesno stražo. Črez par dni, na svoj rojstni dan, je hotel izdati proglas na svoje ljudatvo in se v ta namen naseliti v pristavi, čtaar posestnik se je tedaj mudil v Varšavi. Toda temu namenu se je uprl oskrbnik, pristave s hlapci in delavci. Prišlo je do boja med «monarhisti« in med «republika»ci». Telesna garda bodočega kralja, ki je bila v nekaj dneh naraatla do lepega števila, je naskočila pristavo, ki so jo republikanci branili. Posestnik. pristave, obveščen o vsem, kar se je godilo v njegovi odsotnosti na njegovem posestvu, je posegel še pravočasno v boj* pripeljal je bil namreč s saibo mnogo orožnikov, brezposelni Szewczyk se je aretiral in duhovi so se polegli. Toda od kmetov ne verjame nobeden, da je bil mož, za katerega so Šli v boj, navajden delavec, imajo ga še vedno za to, kar se je izdajal, saj jim je sam povedal, da ima mnogo sovražnikov. Ne smemo se čuditi, da so sedli neizobraženi poljski kmetje sleparju na limanice, saj, so se dali potegniti celo nemški visokošolci od navadnega sleparja, ki so ga imeli zai vnuka zadnjega nemškega cesarja Viljema II. Jubilej dela V mestecu Gyor na Ogrskem je obhajala vdova Viljemina Gold petdesetletnico, odkar je začela izvrševati svoj poklic babice. 4624 otrokom je v tem času pomagala na svet. Slavnosti so se udeležile vse cerkvene in civilne oblasti, ves občinski svet in. tisočglava množica. Starka, ki je dočakala osemdeseto leto, je bila ginjena. Pri obedu, ki ga je bila nji na čast priredila mestna občina, so se mnogi slavnostni govorniki spominjali njenih nevenijivih zaslug. Slav-ljenka se je zahvalila s skromnimi besedami in navalila vse zasluge, ki so se njej pripisovale, na matere in na očete. Ni še dobro končala svoje preproste zahvale, ko se je preril do nje sel in jo pozval k rojstvu 4625-egai otroka. Nor k—H med oceanoma Panamski kanal v Srednji A-meriki, ki veže Atlantski s Tihim oceanom, ne more več zar doščajti s vsakim dnem naraščal jočemu prometu. Zato se misli napraviti Se drug kanal, ki naj isto tako veie oba oceana. Ta kanal naj bi se gradil v republiki Nikaragui. Od luke San Juan del Norte ob Atlantskem oceanu bi šel k an al do Fuerte San Carlos, kjer bi prišel do ni-karagrueškega jezera. Od tu naprej bi se speljal kanal ali naravnost proti jugu v Tihi ocean, ali pai še prej v managuiško jezero in komaj iz tega proti zapadu v Tihi ocean. Da pride do gradnje tega kanala prej ali slej, je gotovo. Graditelji se ne boje ne težkoč ne stroškov, boje se edino le vulkanov, s katerimi je tamošnji svet kar posejan. VeČina teh vulkanov deluje, zato bi pai znali s svojim delovar njem izpremeniti površino zemlje oziroma dno kanala V boju s takimi elementi čuti človek svojo nemoč. Grmeče srce Vseučiliščni profesor Gamblo je v predavalnici vseučilišča v Pennsy Ivani ji (Zedinjene države Sev. Amerike) poskusil pred kakimi dvesto medicinci svoi izum, ki ga je sam imenoval «grmeče srce». Ta aparat se; položi bolniku na srce. V zvezi s tem aparatom sta dva ogromna glasnika, ki povečata šum, ki gia napravi j a srce s svojimi udarci, deset milijardkrat. Ko so položili ta aparat nekemu bolniku na srce, se je začulo v dvorani votlo grmenje. Ker ta aparat tako neznansko veča srčne udarce, ga bodo zdravniki uporabljali, da bodo iz ne-enakomemosti srčnega utripanja sklepali na kakovost srčne bolezni. Umreti je hotel V kraju Vallecrosia ob francoski meji je hotel Virginij Ro-doni umreti na poseben način. Sklenil je, da bo stradal, dokler ne umre za lakoto. Na zunanja vrata svojega stanovanja je zapisal: «Sem v San Remu» in nato legel v posteljo. Ko je po sedemnajstih dneh vdrla v njegovo stanovanje policija, je bil revež že tako slab, da so ga marali takoj oddati v bolnišnico, kjer dvomijo, da bo okreval. Kačar trči vlak z bencinom Slučaji trčenja vlaka, ki vozi bencin ali petrolej, so iako redki in to tudi v državah, ki so bogate na petrolejskih vrelcih, kot na pr. Romunija. Pred 2 letoma so delavci firme Turn-Severin osefoni vlak s tovornim vlakom, ki je vozil petrolej. Sličen slučaj se je dogodil v teh dneh na progi Ploječći-Konstanca. Med postajama Ograda in Buku sta trčila dva vlaka ,izmed katerih j« bil eden natovorjen z bencinom. Trčenje je bilo strahovito. Stroja sta skočila iz tira Prvi vozovi z bencinom so takoj eksplodirali. Rešiti je bilo 'mogoče le 17 sodov blaga. Nesreča se je pripetila okrog prve jutranje ure. Plameni in eksplozija so vzbudili prebivalstvo bližnjih vasi. Ljudje so prihiteli na pomoč. Iz plamenov so se čuli klici in tuljenje nesrečnih žrtev. Bili so to štirje zavirači, ki so jih goreči in podirajoči se vozovi stisnili. In niso jih mogli rešiti. Šele okrog devete ure zjutraj, ko je ogenj docela ugasnil, so izpod podrtij in pepela izvlekli njihovo zogljenele ostanke. Bilo je tudi nekaj ranjencev, škoda se ceni na 30 milijonov lejev. Strojevodja vlaka, ki je vozil bencin, je prišel ob pamet in vedno tuli: «ben':in gori!» Do 500 metrov naokrog je rastlinstvo zgorelo. Kako napreduje ciganska šola v Užhorodn. Kakor so svojčas poročali listi, je bila otvorjena v UŽhorodu na Madžarskem šola za cigansko deco. Ustanovili so jo ciganski prebivalci sami, predvsem z namenom, da bi se v šoli deca naučila čistosti. Prtdno vstopi ciganček v šolo, se mora vsakokrat pošteno umiti, a vsak teden se mora enkrat ves okopati. Razen snage se pa ciganski otroci uče v šoli seveda tudi čitati, pisati in računati. Izkazalo se je, da so ciganski učenci zelo bistrih glav, kajti v času treh mesecev so se skoro vsi naučili pisati in čitati. Posebno pa napredujejo učenci v glasbi in petju, za kar imajo največ veselja in so tudi izredno nadarjeni. Lov za zlatom na Poljskem Pred dvemi leti so delavci firme «Tehnobrid», ko so kopali v okolici vasi Nowy Rožan v Polesju na vzhodnem Poljskem, par kilometrov od ruske meje, naleteli na petek, ki se je na solncu nenavadno jesketal. Ker se je domnevalo, da vsebuje pesek kako dragoceno rudo, so ga poslali nekoliko v Varšavo in na Dunaj, da bi ga v tamošnjih kemičnih laboratorijih preiskali. Pri poskusih so kemiki dognali, da vsebuje pesek zlato. Ta vest se je raznesla po deželi z bliskovito naglico in je vzbudila med ljudstvom velikansko zanimanje, zlasti seveda med prebivalci No-wy Rožana in vse tamošnje okoli«?. Iz vseh krajev so iskalci zlata, gnani od pohlepa po bogastvu, pridrveli v pusto in zapuščeno poleš-ko pokrajino ter pričeli z mrzlično naglico nakupovati peščena zemljišča, vsebujoča dragoceno kovino. Kakor je pač umljivo, so cene tem zemljiščem v kratkem doseglo neverjetne višine, za kos pusto gmajne, ki je bil prej vreden komaj -par zlotov, plačujejo sedaj tisoče in tisoče zlotov. Od tega divjega lova za zlatom imajo, pa vsaj za sedaj, najmastnejše dobičke gostilničarji in hotelirji, ki so seveda znali obrniti izredni naval ljudstva v svoj prid. Ker vlada širom cele Poljske veliko zanimanje za dogodke na zlatih ležiščih, so nekateri večji poljski listi poslali v Polesje svojo posebne poročevalce. DAROVI ■Dijaški kuhinji» v Gorici darujeta v počastitev spomina blagopokojnoga g. Abrama Antona iz Tupelž gg. Josip Kuštrin trgovec in Olga vd. Černe Lir 25.—. Pokojniku blag spomin, darovalcema srčna hvala. BORZNA POROČILA Trst, l. maja 1927. Amsterdam 75.3-705. Belgija 205.50-27010, Francija 7v i5-7-*\>5, London 92.25-92.55, Ncvv Vork 1S.93S-11U3S, Španijj 332 342, Švica St''3-3ii7, Atene 25.25-25.75, Berlin ^45.50-455.50, Bukurešt 11.85 12.35, l"." fuga 5G £5-56.75, Ogrska 328-.\>8, Dunaj 266-271, Zagreb 33.25-33 75. Vra in& esna z'nta (3. 5 L i>..i(ii, vojnoodško 1nin°ke ob-vo nic? L G3.85. VELIKI POPUSTI ŠIVALNI STROJ spccijclen na pedal, s predalom in pokrovom L 500 Največje jamstvo. Brezplačen pouk v vezenju. <5£f.) Cerveliini Via fi. Kuram t.Int pri kino (Excelslor) Ne pozabite, da bo prodajala ob priliki velikonočnih praznikov tvrdka JlUlI IrsUcrsoU 26 (nasproti zashvljiiaiti) He obiske od L 140 — naprej Pcvrlnike ođ L ISO'— CM Velika izbera t-i-In inozemskega blaga. Lastna kiojatnica l.r. obroka pa ml Gcvori s; slovenski PECEftCO Stroji za šivanje, vezenje in pletenje, za dom in vsako obrtnijo. Potrebščfne TRST* Via Muda vecchia 3 Napeljave z motor, pogo- 577 nom. Popravila. ■ za magistratom) ■ ■ Brezplačen pouk v vezenin PERU© CH1 Okrepčevalno sredstvo, predpisano od zdravniških avtoritet proti MALOKRVNOSTI, BLEDICI in za OKREVANJE 'i* LEKARNA ZANETTI - TRST > Via Mazzinl | Tiskarna Edinost v Trstu v fgvr*uje vsa tiskarska dala v najmodernajetn stilu kakor | tudi » večbarvnem tlaku. Razpolaga z najmodarnajlml stroji, ~ črkami, Lynotypa, atereotypijo ter rotacijskim strojem. Vaa naroČila se tevriujejo točno In po zm»rnih cenah. Ul. S. Francesco d'Assisi 20