134
Naši dopisi
V Gorici 22. aprila. — Dne 20. t. m., nekaj pred 8. uro zvečer, se je sklenil naš deželni zbor* Zadnja zadeva, ki se je obravnala, bila je volitev deželnega odbora. Ostali so vsi stari odborniki, namreč, dr. Abram, dr. De peri s in svetov. Gorjup; na mesto dr. Pajerja, ki je zdaj glavar, izvoljen je novi poslanec gosp. Iv. Gasser (zemljemerec). Namestniki odbornikov so: gospodje Benardelli, Dottori, Faganel in dr. Tonkli. V končnem govoru je glavar povdarjal lepo slogo med slovenskimi in laškimi poslanci in delavnost zbora, ki je v tako kratkem času toliko reči rešil. Omenil je tudi vojsko, ki Evropi preti, in, izrazivši željo, da bi se nje hrup ustavil pred mejo naše domovine, zagnal ,,evviva" Njihovemu veličanstvu. V petek (20. aprila) ste bili dve javni seji, ob 11. uri dopoldne in ob 5. uri popoldne. (Važnise reči, ki so se v teh 2 in v seji 17. t. m. razpravljale, glej na drugem mestu.) — Danes imamo veliko Francozov v Gorici, — izmed tistih, ki potujejo k papeževim slavnostim v Rim. Prišli so sem poklonit se grofu Chambord-u. Med njimi je veliko duhovnikov, ki hodijo vsi skupaj po ulicah in se odlikujejo po svojih talarjih in francoskih ovratuikih (Mozesovimi tablicami). — Dne 30. t. m. se začnejo pred tukajšnjo preskusno komisijo preskusnje za uči tel j st vo.
Iz Železnikov 20. aprila. J. L. — Nova zima je tudi po naših krajih zadnje dni kazala in vnovič potrdila , da ne odstopi od svoje stare pravice, ki se po ljudski prislovici glasi: „zima in gosposka ne prizanese". Snega so pa naši ljudje sploh še pričakovali, ali bolje rečeno, se ga bali, ker gromenje na velikonočni pondeljek ni nič prida obetalo. K sreči vendar v naši okolici — vsaj po ravnini — ni ravno vzrokoval posebne škode, ker je bilo ozračje vse dni le bolj voljno (mehko) in kolikor se pri sadji in sploh na drevji videti zamore, ni nič trpelo. Ako kaj hujšega ne pritisne, smemo s spomladjo še vedno zadovoljni biti. Snega smo
135
pa imeli toliko, da so nam bili trije plazovi cesto med spodnjimi in zgornjimi Železniki popolnoma zaprli; tudi dva otročaja — deklico pri 8 in dečka pri 6 letih — je bil v šolo gredoča plaz vhitil ter zasul, in ko bi prav po naključji in k veliki sreči ne bili trije možaki tega videli, gotovo bila bi oba žalostno smrt storila. Se tako se skoraj čudež imenovati more, da so še živa izvlekli izpod snega, ker je bilo več ljudi prihitelo na pomoč, in so vsi s silno naglico precej dolgo kopali, predno so ju najdli in rešili. — God svitlega cesareviča-naslednika Rudolfa (17. t. m.) je naša šolska mladina praznovala s tem , da je bila zjutraj skupno pri sv. maši in je pozneje še v šoli posebej po kratki molitvi prosila prihodnjemu našemu vladarju božjega blagoslova za dušo in telo.   Šolskega nauka je bila mladina ta dan oproščena.
V Žirell 20. aprila.    (Pojasnilo.)    Dopis iz Žirov v 15. listu  ,,Novic'  ni  po vsem   resničen   in   zadosti natančen.   Da varujem dobro ime sedanjih ključarjev, naj povem   resnico o zadevah   mežnarije   pri podružnici sv. Ane na  Ledinici.    Omenjena  mežnarija je   pogorela   v jeseni leta 1872.   Takratna ključarja sta dala po občin-tskem slugi dvakrat okiicati, naj se soseskini možje zberejo pri ključarju   P. G.   v  posvetovanje,   kako   bi   se mežnarija zopet sezidala;   a prišlo jih   je  le nekaj — drugi pa so,   kakor je  to   že  navada,   ostali doma za pečjo, a potem se izgovarjajo, da niso privolili zidati. — Posebno graje vredno je  ravnanje našega ljudstva v tem, da se zbere o skupnih, občinskih zadevah, kedar so k posvetovanju klicani, ali tudi o volitvah, le kakih 10 do 20 mož,   večina   pa  se   ne prikaže*);   če pa ni kaj po njihovi volji sklenjeno in storjeno, potem pa je ^ogenj v strehi. Mnogo pa je prevzetnih mogočnežev, ki ;se ne znajo mirno in možato pogovoriti, temuČ le drug druzega žalijo, se skregajo in — konec je posvetovanja. Kolikor   mož   se je torej zbralo o zgorej imenovani za-<devi pri ključarju  P. G.,   bili  so enih   misli,   ter   po nasvetu ključarjev sklenili in dovolili, naj se mežnarija zida.    Tedaj ni res, kar piše dopisnik, da se ni moglo inič skleniti. Tako so sploh odbijali. Takratna ključarja *res nista delala po postavi— a gotovo le iz nevednosti; <če je pa dopisnik ,,eden v imenu soseskine večine", ki se sklicuje na   njih  nepostavno ravnanje, kolikor toliko vedel za postavo,   zakaj ju ni opozoril nepostavnosti? < Storil bi bil s tem delo krščanske ljubezni, pa tudi obvaroval sebe  in soseščane sitnosti, skrbi in škode.    Po sklepu tega zborovanja  sta ključarja   zidanje   pričela Hn dovršila; in dasi so ljudje pridno dajali slamo in les, . vendar sta morala 6. prosenca 1873. leta vzeti 100 gld., 24. svečana 1874. leta pa 260 gld. na posodo, ker jima ; je manjkalo denarja.   Soseščanom moralo je biti znano, da se nepotrebno   velika   mežnarija  ne   bo   sezidala brez velikih stroškov; al pozvedel sem, da ni nihče opo-. rekal,   dokler se je zidanje vršilo,    24. aprila minulega ! leta   je   ključar P. G. umrl,   njegov   tovariš   pa   se   je a prostovoljno odpovedal   in   25. aprila   izvoljena sta bila nova ključarja   A. S.  in  F. P.,   po   vsem   spoštovanja vredna,  poštena in za blagor podružniške cerkve vneta moža.    Našla sta med pismi  pokojnega ključarja P. G. , po davkih narejeni sklad za vso sosesko in pa 650 gld. dolga na mežnariji, katerega sta blagodušno sicer sprejela,   da bi ga po mirnem potu poravnala,   nikakor pa se nista zavezala,   da   ga   bosta   ona plačevala.    Od 6. prosenca 1873.   in 24. svečana 1874. leta tirjajo upniki obresti,   pa  tudi   delavci nočejo plačila za dodelano in obračunjeno delo zastonj čakati — od takrat je dolg na-
*) Malomarnost za občne zadeve je res hudo zlo našega ljudstva; ko pa je „kravica iz hleva", potem je prepozno se hudovati!                                                                 Vred.
rastel že visoko nad 650 gld. Zakaj dopisnik v svojem dopisu potuhnjeno govori o ključarjih sploh, kakor da bi bila sedanja ključarja na sosesko navalila toliko butaro? Sta li ona odgovorna za nepostavnost in dolgove , katere sta poprejšnja ključarja soseski naredila? Se li ne sramuje, da jima po krivici jemlje pred svetom dobro ime? — Po smrti ključarja P. G. so upniki in delavci vedno nadlegovali nova ključarja in svoj denar od njih tir j ali, zato sta poskusila po mirni poti dolg poplačati ter v ta namen razposlala povabila vsakateremu po skladu, katerega je pokojni P. G. sestavil, le obresti so se še prišteli; polovica soseske je povabilo radovoljno sprejela in svoj znesek kolikor toliko že plačala, druga (polovica) pa nahujskana po nekem mogočnežu, ki morebiti ni daleč za onim „eden v imenu soseskine večine", se je plačilu ustavila, to pa je storil potovo iz porednosti; rekel je bojeda: ,,Ako bi bil jaz ključar, bi ljudi malo nagovoril, in denar bi bil skup"; tedaj v principu, to je, prav za prav ni zoper plačilo, ampak se hoče le maščevati, ker ni ključar in zato menda tudi sedanja nedolžna ključarja pisano gleda in pred svetom na nju krivdo izvrača. — Poprašala sta nova ključarja že poprejšnjega c. k. okrajnega glavarja Ogrinca, kaj bi bilo storiti v tej zadevi; on je njima nasvetoval, naj se naredi soseski tožba, a ključarja tega nista hotela storiti, v svesti si, da ključarja sta le za cerkev, ne pa za soseskine zadeve , ter sta to sitnost prepustila upnikom in delavcem samim. — Dopisnik dalje renči, da ključarja nista računa soseski pred oči položila in na svoje pismo niso nikakoršnega odgovora dobili. Na to odgovorim, da soseska računa nikdar ni tirjala od ključarjev sedanjih in da v pismu, katerega so nekateri soseščani ključarjema poslali, ne stavijo nobenega vprašanja — tedaj tudi nista imela na kaj odgovoriti, ker se v pismu, katero se hranita, poglavitno le povdarja, da ne morejo plačati. Iz cerkvenega denarja se mežnarija ne zida, tem manj , ker je cerkev sama v silnih potrebah, kar mora dopisniku tudi znano biti. Obžalovati je , da pokojni ključar P. G. in njegov tovariš nista začela in izpeljala dela po postavni poti, — al dolg je narejen in bo zmiraj veči; — kdo ga bo plačal? Bilo bi li pravično, da bi delavci trdo zasluženi in upniki posojeni denar zgubili? ,,Eden v imenu soseskine večine" naj bi nasvetoval tisto luknjo, iz katere bi se potrebni denar izkopal in dolgovi poplačali. Morebiti bi ne Škodovalo, ko bi „Eden itd." pri priložnosti pokukal v Maršotno jamo (votlino) pod Ledinsko cerkvijo —! *)
lz Ljubljane. — Polnoči je v soboto zvečer odbilo, ko se je končal letošnji deželni zbor, ki je, kakor je dr. Bleivveis v poslovnem svojem govoru pravo rekel, delati moral „mit gebundener Marschruthea. Ko so se prejšnje dni obravnave mirno vršile, bile ste zadnji dve seji hudošumni. Brez ugovora se je sklenila popravljena postava o obdelovanji močvirja in tako tudi se je rešila vloga družbe kmetijske za novo kazensko postavo o takih dogodjajih, ko lastniki zarubljenih zemljišč, ki se imajo po eksekutivni dražbi prodati silovito ropajo in pokončujejo svoja posestva.   Al pred-
*) Kakor je vredništvo rado odgovor dalo na vprašanje dopisnika v 15. listu , tako tudi po tem pojasnilu rado priznava , da sedanja ključarja nista nič zakrivila , ker sta le jjdedščino" umrlega ključarja prejela. Zato je na grobu ranjcega ključarja pač treba, da se stvar po mirni poti poravna , kajti znan je starodavni naš pregovor , da zmirom „holja je kumerna sprava, kot mastna tožba". Zato možje! sezite si v roke, in poravnajte stvar brez prepira, brez tožbe, katere nasledki bodo le — veči stroški!                     Vred.
log   za   ustanovitev   popotnega   učitelja  kmetijstva, — predlog za zidanje nove   norišnice, — zadeva ,   kako je c. kr. ministerstvo lansko leto postopalo pri   imenovanji   novega uda deželnega šolskega sveta in pa obravnava o poročilu delovanja deželnega odbora:   vse   to   izbudilo je viharne debate,   o katerih   so   poslanci   Dežman,   Apfaltrern  in   Ve-steneck kot zastopniki manjšine zvonec nosili,  pa se je še posebno vitez Vesteneck tako neotesano vedel, da je presedal celo večini svoje lastne stranke.    Marsikdo, ki je poslušal njegovo neparlamentarno besedovanje, če tudi ni   bilo   provocirano   od   poslancev narodne večine, se je spomnil,   da nekako enako se menda obnašajo bašibozuki na Turškem.   Več o teh dveh sejah poročajo „Novice" prihodnjič.
—   (V seji odbora družbe kmetijske 17. dne t. m.)f pri kateri je pl. Fiadung kot vladni zastopnik pričujoč bil (deželni glavar dr. vitez Kaltenegger je bil po deželnem zboru zadrževan), se je na poziv si. ministerstva kmetijstva za prihodnje leto 1878. sklenilo prositi državne podpore za sledeče reči: 1) za kmetijski poduk, 2) za razstavo v Kranji, 3) za zboljšanje seno-žet in planin, 4) za pogozdavanja brez državne pomoči izvršeno, 5) za sadjerejo in vrtnarstvo, 6) za lanorejo, 7) za govedorejo, 8) za ovčjo rejo, 9) za mlekarstvo in sirarstvo, 10) za čebelorejo, 11) za sviiorejo, in 12) za vodnjake.
—    (Obrtnijska družba Kranjska) je z dopisom od 3. dne t. m. odgovorila odboru družbe kmetijske, da je prejela vloge od 4 občin Gorenjskih jej izročene in da jo je volja, temeljito prevdariti one pritožbe, in, če se skažejo opravičene, stvar poravnati po pravici ter da se že dela načrt ponudeb , katere bo obrtniška družba za poravnanje razporov izročila dotičnim občinam.
—  (Z državno podporo nakupljena goveja živina) se bode letos že pri hodnj i mesec po dražbi prodajala in sicer Muriška (siva Stajarska) v Ljubljani, Be-lanska (rdeča Koroška) pa v Kranji. Dan licitande naznanijo „Novice" ob pravem času.
—  Gosp. Omahen, dozdaj c. k. not&r v Krškem, je v Zatičini 24. dne t. m. prevzel notarstvo.
—  Naš dobroznani zgodovinar gosp. pl. Radič, ki je o Laški vojski leta 1866. bil v glavnem stanu svetlega nadvojvode Albrechta poročevalec za Dunajski vojaški časnik „Kamerad", je na čestitko, ki jo je ob 501etnici poklonil Njegovi svetlosti, prejel od pod-marsala Piret-a sledeči telegram: „Svetli nadvojvoda so mi naukazali, Vam zahvalo izreči za Vaš spomin in blaga voščila".
—  (Dva huda ognja) smo imeli te dni: enega 21. dne t. m. v mestu nasproti cerkvi sv. Florijana, dru-zega 23. dne t. m. zunaj mesta na Viču, kjer je pogorelo 14 hiš in 12 gospodarskih poslopij in več živine; dva otroka bila sta v veliki nevarnosti. Požarni straži Ljubljanski in Vičanski gre hvala, da cb silnem vetru ni bilo se huje škode. Na poročilo c. kr. deželnega predsednika o veliki nesreči so presvitli cesar kar brž telegrafično naukazali iz lastne blagajnice 1500 gld. na pomoč pogorelcem. Navdušeni živioklici so za blago-dušni dar se razlegali Njegovemu veličanstvu.
— (Na pomoč po hudem ognji poškodovanim Vicanom) napravi telovadno društvo ,,Sokol" dne 1. maja zabavni večer z loterijo. Program bode s sodelovanjem godbe in gosp. pevcev narodne čitalnice jako zanimiv.
—   (Benejica gospe Odijeve) v sobote s predstavo g. Alešovčevega priljubljenega „Dimeža" je bila precej zdatna, kar je marljiva igralka res zaslužila.
—  (Velika beseda na korist ubogim učencem gimnazije in realke Ljubljanske) bode v soboto zvečer v deželnem gledališči. Program, obstoječ iz 12 številk, je jako zanimiv. Razen slavnoznane vojaške godbe sodelujejo samo učenci obojnih šol pod vodstvom svojih glasbenih učiteljev gosp. A. Forsterja in J. Gerstner-a; kakor slišimo, nastopi v zborih kakih 130 pevcev in pevk. Po vsem tem bode gotovo v soboto gledališče po vseh prostorih prepolno.
—   (Valvazorja 8. snopič) z mnogimi podobami je prišel uni teden na svitlo. Izdatelji kažejo iskren trud, da bi naročniki dobili lepo knjigo kmalu v roke, o kateri vnovič trdimo , da bi morala v hiši vsacega domoljuba biti, ki nemško ume in želi svojo domovino bolje poznati, kakor jo je poznal dozdaj.
136