Poštnina plačana v gotottnl Leto LXXII., št. 12 a LJubljana, ponedeljek 16. Januarja 1939 Cena Din i.— Izhaja vaalc dan popoldne izvzemal nedelje in praznike. — le—M do 80 petlt vrst a Din 2, do i 00 vrst d Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3. večji inseratl petit vrsta Din 4.— Popust po dogovoru, lnseratnl davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPBAVN1STVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg st. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon st. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova ui. 2, telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Po dolgem odmora: Sestanek narodnega predstauništua Danes sta se sestala narodna skupščina in senat k novemu zasedanju — Skupščina se mora najprvo konstituirati — Senat izvolil novo predsed stvo Beograd, 16. jan. br. Danes se je prvič sestala novoizvoljena narodna skupščina, istočasno pa se je po daljšem odmoru sestal tudi senat. V obeh zbornicah bodo najprvo izvolili predsedstvo, nat^ ^a bosta šele skupščina in senat pričt z rednim delom. Narodna skupščina V narodni skupščini je bilo že včeraj zelo živahno. Z vseh strani so prihajali novoizvoljeni poslanci. Starih poslancev je le malo število, prevladujejo pa novinci, ki so si včeraj radovedno ogledovali krc.o-no stavbo narodne skupščine od zunaj in znotraj. Starejši tovariši so jim razkazovali prostore in jim razlagali predpise in navade, ki se jih je treba držati. Včeraj so si tudi izbirali prostore v dvorani in klubskih sobah. Poslanci iz dravske banovine so okupirali prostore bivšega neodvisnega kluba. Opozicija je zavzela prostore bivšega kluba JNS v drugem nadstropju na strani proti Kosovski ulici. Za današnjo prvo sejo skupščine so se že včeraj pričela posvetovanja. Vladni poslanci so imeli konferenco, na kateri so razpravljali o kandidaturah za predsedstvo narodne skupščine in o delu verifikacij-skega odbora. Razmotrivali so tudi o notranje političnem položaju. Opozicijski poslanci so se snoči sestali na konferenci v prostorih uredništva lista »Selo«. Na tej konferenci so sodelovali vsi v Beogradu navzoči poslanci združene opozicije in JNS. Navzoči so bili tudi Aca Stanojevič, Ljuba Davidović in Joca Jovanović. Na konferenci so razpravljali predvsem o stališču opozicije do narodne skupščine in sklenili, da bodo do nadaljnjega sodelovali v narodni skupščini. Sklenjen je bil tudi dogovor, da bodo poslanci združene opozicije in JNS v narodni skupščini zastopali enotno stališče. V verifikacijski odbor bo opozicija kandidirala dr. Miloša Tupanjanina. Seja narodne skupščine je bila sklicana za 9. uro, toda akademski četrt za narodne poslance je zelo raztegljiv in se je tako seja pričela šele malo pred 10. uro. Novinci so že davno pred napovedano uro zasedli klopi v dvorani, starejši poslanci, ki že poznajo skupščinske običaje, pa so prihajali z običajno zamudo. Slovenski poslanci so se razmestili v sredini pod po- prsjem Nikole Pašića. Tovariši iz Srbije i Djordjeviceva skupina je zasedla sredino pred predsedništvom, za njimi pa so se namestili bivši poslanci JNS iz savske banovine. Tik pred pričetkom seje so prišli v dvorano opozicijski poslanci s Pero Zivkovićem na čelu in zavzeli prostore na skrajni levici. Ob 9.35 so prišli v dvorano člani vlade z ministrskim predsednikom dr. Stojadi-novičem na čelu. Vladna večina jih je pozdravila s ploskanjem Kot starostni predsednik je otvoril sejo najstarejši narodni poslanec Mihajlo Sto-jadinović. Imel je daljši govor o delu narodne skupščine in o odgovornosti narodnih poslancev, ki jih je pozval, naj zvesto služijo kralju, narodu in državi. Zbornica je sprejela njegove besede z ovacijami kraljevskemu domu in vojski. Nato so bili izvoljeni štirje začasni tajniki, ki bodo vodili posle narodne skupščine do izvolitve stalnega predsedstva. Po tej formalnosti je skupščinski tajnik Damič po imenu klical narodne poslance, da so izročili svoje poverilnice. Prvi je oddal svojo poverilnico kot no- silec liste predsednik vlade dr. Milan Sto-jadinovič. Ko je tajnik pozval dr. Mačka je zavladala v dvorani grobna tišina. Dr. Maček in njegovi poslanci iz vrst bivše HSS in SDS namreč niso prišli v skupščino. Med predajo poverilnic je prišlo do čestih veselih medklicev. Narodna skupščina je nato prešla k izvolitvi verifikacijskega odbora. Seja ob uri, ko to poročamo, še traja. Senat Senat, ki je ime! zaradi skupščinskih volitev zelo dolge počitnice, se je prav rako sestal danes dopoldne k novemu zasedanju. NTa današnji seji je senat izvolil novo predsedstvo. Senatorji vladnega kluba so imeli že včeraj konferenco, na kateri so določili kandidate. Sklenili so izvoliti docela novo predsedstvo in je bil za predsednika senata določen bivši notranji minister dr. Korošec, za podpredsednika pa senatorja dr. Kotur in dr. Miškulin. Vladna večina jc brez debate sprejela vladno kandidatno listo, dočim je opozicija oddala prazne glasovnice. Padec Taragone pomeni velik uspeh frankovcev — Republikanci se umikajo na vsej črti Lerida, 16. jan. AA. Havas: Ob 12.30 je včeraj navarska divizija pod poveljstvom generala Santesa vdrla v Taragono z zahodne strani. Do kakih velikih bojev ni prišlo in je bilo mesto po nekaj manjših praskah zavzeto. 2e okoli 16. popoldne so nacionalistične predat raže popolnoma zasedle mesto. Mesto Taragrona je v obupnem stanju. Po vseh ulicah vlada velika nesnaga, mesto samo pa ni prav preveč poškodovano. V mestu je okoli 10.000 ljudi. Prebivalstvo je nacionalistični vojski priredilo zelo topel sprejem. Povsod vihrajo nacionalistične zastavev. Nacionalistične čete so se utrdile na obali reke Ga-ia, 10 km dalje od Taragone v smeri proti Barceloni. Burgos, 16. jan. AA. Havas: Vest o zavzetju Taragone je bila objavljena snoči po vsej Španiji. Nacionalistična Španija je v navdušenem razpoloženju pozdravila tudi ta uspeh. Po vseh mestih so donele fanfare, velike množice ljudstva pa so po^ zdravljale zavzetje tega mesta ter prirejale navdušene ovacije generalu Francu. Nacionalisti so ujeli 5000 republikancev ter zaplenili velike količine vojnega materiala. Nacionalistični oddelki so zavzeli okoli 60 vasi. poročilo poudarja dalje, da so >republikanske demonstracije na Estrema. duri doživele popoln polom«. Ko smo odbili sovražni napad — pravi poročilo — smo podili sovražnika še dalje pred seboj ter mu prizadejali težke izgube. Nacionalistična letala so bombardirala vojaške objekte v barcelonskem pristanišču ter v Valenciji z uspehom. Taragona. 16. jan. AA D\TB. Po zavzetju Taragone je v rokah nacionalistov 1550 km obale, dočim jo ima rdeča Španija le še okoli 750 km. Franco ima zdaj v svojih rokah že dvakrat več ozemlja kot republikanci. V nacionalistični Španiji je danes 12.5 milijona prebivalcev, v sovjetski Španiji pa okoli 6.2 milijona prebivalcev. Taragona. 16. jan. AA. DNB. Včeraj so že prispeli v Taragono vozovi z živili. Prebivalstvo je preskrbljeno z vsem potrebnim vsaj v prvem času, ki je glede preskrbe z življenjskimi potrebščinami posebno kritičen. Saint Jean de Luz, 16. jan. A A. Vrhovno poveljstvo republikanskih čet poroča, da se republikanci umikajo proti vzhodu od črte Valls—Taragona. S tem na diskreten način republikansko poveljstvo potrjuje, da so rdeči izgubili Taragono. Rcus ter ozemlje, ki leži med tema dvema mestoma. Na estremadurskem bojišču so bili odbiti vsa sovražni napadi. Prav tako pravi poročilo republikanskega poveljstva, da so sovražna letala bombardirala več mest ob sredozemski obali v Kataloniji. Perpignan. 16. jan. A A. Havas. S fran-cosk o-španske meje poročajo, da jc prebivalstvo mesta Durhela dobilo ukaz od barcelonske vlade, da mesto izprazni v 24 urah. Iz tega sklepajo, da republikanska vlada namerava uporno braniti Durhel, ki ic ključ do železniške proge med Francijo in Barcelono. Z druge strani poročajo, da je an-dorska meja zaprta in močno zastražena, tako da ni več nikakc zveze med Katalonijo in Andoro. Po rimskih razgovorih je stopilo špansko vprašanje zopet v ospredje Napovedi angleškega tiska London. 16. jan. e. Včeraj ob 18.30 se je vrnil Chamberlain v London. Na postaji se je zbrala velika množica, ki ga je burno pozdravljala, sprejemu pa so prisostvovali tudi vsi člani vlade. S postaje se je Chamberlain odpeljal na svoje stanovanje v Do\v-ning Street, kjer je konfenral s posameznimi člani vlade. Na seji vlade v sredo pa bo Chamberlain članom kabineta poročal o razgovorih v Rimu. Do takrat se bo vrnil tudi zunanji minister Halifax iz Ženeve. Današnji angleški listi posvečajo obširne komentarje rimskemu obisku. Večina listov zastopa mišljenje, da je rimski obisk znatno pripomogel k izboljšanju odnoša-jev med Anglijo in Italijo. Poudarjajo zla-st prisrčen ton v brzojavkah, ki sta jih izmenjala Chamberlain in Halifax z ene in Mussolini in Ciano z druge «trani. Kot po-voljen rezultat obiska ocenjujejo dejstvo, da se stališče Italije napram Španiji in Franciji v njenem položaju v temelju sploh ni nič spremenilo. Smatrajo, da je v ozadju vseh razgovorov v Rimu bila nejasna situacija v Španiji. Po pisanju angleškega tiska je bil Mussolini precej rezerviran glede italijanskih zahtev, ker pričakuje definitivno zmago generala Franca. Tu ne prikrivajo, da bi popolna zmaga nacionalistične Španije znatno spremenila položaj v prid osi Rim—Berlin. Glede Chamberlaino-y_e vlade mislijo, da ne bo ničesar ukrenila, da pospeši izid španske vojne, če bo sedanja politika nevmešavanja vsaj formalno ohranjena. Smatrajo, da bodo prihodnji dnevi odločilni za razmerje moči in na-daljnih odnošajev med obema blokoma. Mislijo, da je končna situacija v rokah g. Hitlerja. Zato se skorajšnjemu srečanju med Hitlerjem in Bonnetom pripisuje velik pomen. V današnjih londonskih listih objavljajo senzacionalne vesti o novih namenih Nemčije. Nemčija bo zahtevala kolonije in od izpolnitve teh zahtev bo odvisno njeno nadaljnje stališče napram Angliji in Franciji. Berlin, 16. jan. h Nemški tisk ne objavlja skoraj nobenih komentarjev o rezultatu rimskih razgovorov Chamberlaina in Mussolinija, tem obširneje pa poroča o zmagah generala Franca v Kataloniji. V zvezi z znanim nemškim stališčem, ki ga je ob prihodu Chamberlaina v Rim objavila oficiozna »Deutsche diplomatisch-politische Korrespondenz«, je popolnoma jasno, kakšno stališče zavzema Nemčija glede Sredozemlja. V inspiriranem članku naglasa danes »Deutsche Allgemeine Zeituna«, da je treba izjavo Chamberlaina, da se bodo morda že kmalu pokazali sadovi osebnih stikov med Londonom in Rimom, tolmačiti tako, da je pri tem mislil predvsem na špansko vprašanje. Spremljavo k rimskim i razgovorom so delali Francovi topovi. češkoslovaška gradi ceste Nad pol milijarde kron za eno cesto Reorganizacija letalskega prometa 16. jan. br. Na včerajšnji seji ministrskega sveta je minister za gradnje inž. Cipera predložil ministrskemu svetu v odobritev generalni načrt za zgraditev glavne avtomobilske ceste, ki bo šla od Plzna do skrajne vzhodne meje republike v Podkar-patski Rusiji. Gradnja avtomobilske ceste bo na čeških tleh izvršena v treh oddelkih in sicer v odsekih Praga-IhLava, Ihlava-Kromeriž in Kromeriž- moravsko-slovaska meja. Stroški so proračunani na 694 milijonov Kč. Gradnja bo trajala dve leti. Do 15. februarja bodo oddana že vsa dela. Prav tako je ministrski svet razpravljal o razvoju letalskega prometa in odobril uvedbo nekaterih novih prog. Kot prva bo uvedena proga Piaga-Olomouc-Moravska Ostrava. Sprejet je bil načelni sklep, da se mora ves letalski promet republike organizirati v enotno podjetje. Češkoslovaška letalska družba je sklenila z nemško letalsko družbo dogovor o uvedbi letahke proge Praga-Berlin-Hamburg. Dr. Hodža v Londonu Pariz, 16. jan. h. Londcnsk: dopisnik »Petit Soira« sporoča, da je prihod bivšega Češkoslovaškega ministrskega predsednika dr. Milana Hodže v London znova osredotočil pozornost angle>kih krogov na sred-nje-evropske probleme. Čeprav dr. Hodža nima nikake oficielne misije, kar potrjuje tudi češkoslovaško poslaništvo v Londonu, ni dvoma, da bo bivši čsl. ministrski pied-sednik imel med svojim bivanjem v Londonu tudi razgovore politične vsebine. Ukrajinski voditelj se vrača iz Amerike v Evropo Pariz, 16. jan. h. Iz Nevv Yorka poročajo, da se je vkrcal za pot v Evropo znani ukrajinski nacionalistični voditelj polkovnik Roman Suško. ki se je več mesecev mudil na propagandni turneji v Zedinjenih državah in Kanadi. Šuško je igral zelo vidno vlogo pri avtonomističnem pokretu Ukrajincev I. 1918 Sedaj namerava obiskati še razne evropske države ter pripravljati teren za ustanovitev samostojne in neodvisne velike Ukrajine. V zvezi s tem bo imel razgovore tudi s podkarpatsko vlado. Ob odhodu iz Nem Vorka se je poslovil od svojih prijateljev z besedami: Na svidenje v Kijevu čez leto dnil HaliSaxovo poročilo Bonnetu _st Francije in Anglije se je z rimskimi razgovori ie bolj okrepila Ženeva. 16. januarja. AA. Posebni Ha-vasov dopisnik poroča: Na skupni seji, na kateri so bili navzočni lord Halifax, zunanji minister Bonnet ter njuni sodelavci, in ki je trajala tri ure, je lord Halifax razložil potek rimskih razgovorov. V Rimu so se razgovarjali o vprašanju italijanskih prostovoljcev v Španiji. Mussolini je prevzel formalno obveznost, da se bodo Italijani umaknili iz Španije po končni in popolni zmagi generala Franca, za katero smatrajo, da ni več daleč. Chamberlain bo v sporazumu z italijanskimi državniki v svoji deklaraciji v parlamentu dal svečano obljubo, da noben kraj na ozemlju Španije, otokov ali v španskih kolonijah ne bo ostal pod italijansko oblastjo. Mussolini se je pritoževal proti temu, da Francija pošilja pomoč republikancem v Španijo Glede Francije Mussolini ni po- 1 stavil nikake določne zahteve ter se je omejil le na to, da je odpoved francosko-italijanskega sporazuma od leta 1935 pomenila ponudbo za pogajanja, ki jih na žalost Bonnet ni sprejel. Na Anglijo ni bil naslovljen nikak poziv, da bi razsojala v tem sporu ali posredovala. Mussolini je potrdil voljo, da se po mirni poti rešijo vsa vprašanja. Končno je Mussolini izrazil tudi željo, da se omeji tekma v oboroževanju, ter nado. da se bodo zboljšali mednarodni gospodarski odnošaji. Potovanje angleških ministrov v Rim je rodilo uspehe, ki imajo posebno psihološko vrednost in je pokazalo solidnost francosko-angleškega sodelovanja. Istovetnost stališč obeh demokracij ni bila nikdar tako jasna kot ta teden, kar dokazuje izjava, ki jo je dal lord Halifa>c Bonnetu Angleška gripa London, 16. jan. g. V Angliji je začela razsajati posebna vrsta gripe, ki jo za spremembo od španske naziva jo angleška gripa. Bolezen se zelo naglo širi, a traja le po tri dni. Najprvo se pojavijo hude bolečine v grlu, nato pa poskoci temperatura na 40 stopinj. Bolnik čuti močne bolečine v želodcu in bruha. Od časa do časa se polašča bolnika huda omotica. Naglo, ka-• kor se pojavi, bolezen zopet splahne. Do-sedaj še ni bilo nobenega smrtnega primera. Po poročilih londonskih listov je obolelo v zadnjem tednu na angleški gripi nad ■»00.000 ljudi. General Gamelin v Maroku Pariz, 16. jan. br. Sef vrhovnega francoskega generalnega štaba general Gamelin bo v sredo v spremstvu sefa mornariškega generalnega štaba admirala Darla-1 na odpotoval na inšpekcijsko potovanja v Oran, odkoder bo krenil preko puščave vse do Casablance. Tesnejši stiki Francije s kolonijami Pariz, 16. jan. -w. Na pobudo zunanjega ministrstva je bil osnovan poseben urad, ki ima nalogo skrbeti za čim tesnejšo povezanost kolonij in mandatov s Francijo. V to svrho bodo posameznim guvernerjem dodeljeni posebni uradniki, ki bodo vzdrževali neprestane stike z domačini in se informirali glede njihovih želj In pritožb ter poročali guvernerjem in vladi. Na ta način žele ustvariti čim bolj prijateljske odnosa je in tako paralizirati tujo propagando. 'ostani in ostani Član Vodnikove družbe! Tudi Goring gre v Vi lavo London, 16. jan. e. »Sundav Times« javlja, da bo prihodnji teden pnšel v Varšavo maršal Uoring. Po končanih razgovorih, ki bodo trajali dva dni. se bo Ciuring udeležil lova v Bijalovici. Imredv napoveduje oster bcj proti Židom Budimpešta. 16. jan. AA Predsednik vlade Imredv je v svojem govoru, ki ga je imel na zborovanju v Pečuju, izjavil med drugim tole: Začeti se mora najener-gičnejši boj proti židovski miselnosti, ki ruši družinsko življenje in uvaja krivo vero. Treba je napraviti konec tudi gospodarski premoči Židov. Ta problem bo rešen z zakonskim predlogom, ki bo predložen poslanski zbornici. Naše gibanje služi zbiranju velikih narodnih sil. Prva naloga je poiskati obliko za rešitev socialnih vprašanj. Imredv je zatem govoril o manjšinskem vprašanju ter ponovno izrecno priznal pravice nemške narodne manjšine. Vlada hoče spoštovati njen jezik, njene tradicije in njeno narodno kulturo. Praški parlament ostane Praga. 16. jan. e. Vrhovno upravno sodišče se jc na svoji seji bavilo z razvcljav-Ijen jem mandatov poslancev in senatorjev komunistične stranke in je sklenilo, da razveljavi 25 poslanskih in 14 senatorskih mandatov. Za danes je sklicano upravno sodišče k i/redni tajni seji, na kateri bodo verificirani poslanci za slovaški avtonomni parlament. V dobro poučenih krogih zatrjujejo, da so vse vesti o razpustu parlamenta netočne. Vlada na to ne misli, temneč bo sodelovala s parlamentom. Smatrajo, da se bo parlament sestal konec tega meseca ali v začetku februarja. Na prvi seji parlamenta bo izvoljen glavni odbor za kontrolo varčevanja, na novo pa bodo izvoljeni tudi vsi ostali stalni parlamentarni odbori. Največja francoska oklopnica Brest. 16. jan. e. V torek bo ru splov- Ijena V morje v prisotnosti ministra za mornarico Ohampinchija nova francoska oklopnica »Richelieu«. Oklopnica ima 35.000 ton. dolga je 124, šireka 33 metrov, razvija pa hitrost 31 55 vozlov na uro. Opremljena je z 8 topovi po 38 cm, ki so nameščeni v dveh oklopnih stolpih ter s 15 topovi po 15.2 cm. Ima tudi 4 letala. Na važnih mestih je oklep debel 40 cm. Oklopnica je veljala 1 milijardo in 250 milijonov. Proces proti Brody]u ustavljen? Praga, 16. jan. e. Reuterjev dopisnik doznava, da je češkoslovaška vlada sklenila izpustiti Brodvja, predsednika prve podkarpatske vlade, ki je bil aretiran lani 26. oktobra in obtožen zločina veleizdaje. Obtožba proti njemu je umaknjena. Snežne razmere Poročilo Tujskoprometnih zvez v Ljubljani in Mariboru, SPD in JZSS z dne 16. L 1939 Kranjska gora 810 m: 1, oblačno, 40 cm snega, južen, sankallšče uporabno, Ratc<če-Planica 870 m: +2, delno oblačno, 54 cm snega, južen, Skakalnice uporabne. Planica-Slatna 950 m: -f-2, delno oblačno, 64 cm snega, južen. Bled 501 m: +2, dež. 30 cm snega, južen, drsališče neuporabno, Dovje-Mojstrana 650 m: +2, dež. 50 cm snega, južen, Bohinj »Zlatorog«: -1-7. dež. 40 cm snega, južen, Gorjuse 1000 m: —1, 50 cm snega, vetrovno, Mariborska koča in Pohorski dom 1080 m: —4, delno oblačno, sneg osrenjen. Sv. I^ovrenc na Pohorju 483 m: +3, delno oblačno, 38 cm snega, Peca 1654 m: 4-1; solnčno. 100 cm snega, osrenjen, mirno. Rimski vrelec 530 m: —2, solnčno, 30 cm snega, osrenjen, mirno, 15. I. 1939 Velika planina 1558 m: —5, 125 cm snega, osrenjen, po robovih spihan. Dom na Krvavcu 1700 m: —4, 115 cm snega, Koča na Pesku 1382 m: —2, 90 cm snega, Mozirska koča 1344 m: +3, 90 cm snega, južen. Celjska koča 700 m: +7, brez snega, Sorzna poročila. Curih, 16. januarja. Beograd 10, Pariz 11.68, London 20.71, New York 442.6875, Bruselj 74.85, Milan 23.30, Amsterdam 240.65, Berlin 177.50, Praga 15.15, Varšava 83.50, Bukarešta 3.25, Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, poanttjfrk, 16. januarja 1MI. Fobrečka občinska politika Zanimiva debata o novem pokopališču na T Tvondea Hutter pripravljena prispevati za novi en milijon Maribor. 15. januarja V Papeževi gostilni na Pobrežju je bila danes dopoldne seja pobreškega občinskega odbora, ki jo je otvori 1 in vodil predsednik g. Karol Stržina. Po uvodnih formalnostih in čitanju zapisnika zadnje seje je g. Stržina obširno poročal o delovanju občinskega odbora v zadnjem času. Poročilo je obsegalo večinoma pojasnila o internem poslovanju občmske oprave ter o akciji za graditev novega mostu, o čemer je občinski odbor pozneje obširno razpravljal. Na dnevnem redu je bila sprememba občinskega statuta o nagradi predsedniku. Uradni predlog je bil. da se zviša mesečna plača predsedniku občine od 900 na 1200 din. občinski odbornik g. J. Kovačič je predlagal, da se plača predsedniku zviša na 1500 din mesečno, kar je občinski odbor tudi soglasno sprejel. Občinski odbor je nato razpravljal o vlogi tvrdke Anton Pin-ter, ki je zgradila na Teznem tvornico, da bi se Vodnikova ulica na Teznem razširila na 10 m. Po izčrpni debati je občinski svet sklenil, da je razširitev rarli finančnih tež-koč nemogoča in da bo zadevo dokončno uredila občinska uprava. Gasilski četi na Pobrežju se dovoli izredna podpora 1500 din za kritje stroškov pri gradnji gasilskega gospodarskega poslopja. Naslednja točka dnevnega reda, to je cerkveno |w>kopaIi*če na Teznem, je bilo predmet živahne in obširne debate. Uvodoma je predsednik g. Stržina poročal, da je marib. mestna stolna župnija poslala občinskemu odboru na Pobrežju vlogo, v kateri se občina Pobrežje naproša, da se izjavi, če nima občina Pobrežje nič proti, da se na Teznem zopet obnovi in uredi pokopališče. Predsednik občine je poročal, dA namei-ava stolno župnišče obnoviti tezensko pokopališče, kjer je pokopanih do-sUej okoli 100 mrličev. Pokopališče se je uredilo leta 1913, od leta 1917 pa ni bil tam nihče več pokopan. Ker pa predstavlja po njegovem mnenju pokopališče precej dober dohodek, je akcija za tezensko pokopališče zopet postala aktualna. V nekem dokumentu je baje napisano, da ima stolni župnijski urad predpravico za nakup parcel, meječih na sedanjo tezensko pokopališče, ki ga je ustanovil pokojni župnik Moravec. Sedanji župnik g. Umek je hotel te prepravice za nakup parcele uveljaviti, pa Kolarjeva parcela ne bi zadoščala za velikopotezno ureditev pokopališča, župnik g. Umek je zahteval v nekem razgovoru z občinskimi odborniki, da morajo vse hiše v okolišu tezenskega pokopališča izginiti. (Okoliš je namreč sedaj zazidan z okoli 200 hišami). Radi te žup-nikove zahteve se je izcimila obširna debata, v katero so posegli skoro vsi občinski odborniki. Občinski odbornik g. Kovačič je zavzel odločno stališče, da se tezensko i>okopališče ne obnovi. Tisti, ki menijo, da bodo imeli od pokopališča hasek, se silno motijo, ker stolna župnija nima letno več kakor 50 do 60 pogrebov. Predsednik g. Stržina je pojasnil, da je župnik g". Umek sam prišel v občinsko pisarno in hotH imeti takoj pismeni pristanek občine Pobrežje. da občina ne ugovarja obnovitvi pokopališča. Predsednik je tudi pojasnil, da takega pristanka ni dal, zlasti ker se ne ve. ali ima mestni stolni župnijski urad snlrh uradno dovoljenje za ureditev pokopališča. G. Stržina je v nadaljevanju svojega poročila dejal, da sta sedaj nastopila dva močna konkurenta, ki bi vsak rad imel svoje pokopališče: To sta mestna občina in stolni župnijski urad. Mestna občina namreč tudi išče primeren prostor aa novo pokopališče, ker postaja sedanje centralno pokopališče na Pobrežju pretesno. Mesto bi rado imelo pokopališče pod Kal vari jo v Studencih, kar pa je studenaki občinski odbor iz zdravstvenih razlogov odklonil. Prav tako bi moral tudi pobreški občinski odbor odkloniti zahtevo stolnega župnijskega urada za ureditev pokopališča na Teznem. Občinski odbornik g. Kovačič je mnenja, da se naj mesto sedanjega tezenskega pokopališča gradi cerkev, ki se bo zidala na Teznem in ki jo zahtevajo nekateri občani. Občinski odbornik g. Breznik pa je bil mnenja, da pokopališče sploh ni potrebno, češ naj se vsi puste sežgati. Debata se je končala s tem, da se je občinski odbor Pobrežje soglasno izrekel proti ustanovitvi pokopališča na Teznem. Nato je sledilo poročilo in razpravljanje o novem dravskem mostu, ki naj bi se zgradil v Melju. Predsednik g. Stržina je poročal, da sta dve struji za graditev mostu. Prva, ki je precej močna, zahteva, naj se dravsl:i most gradi pri Narodnem domu, dočim je druga za graditev mostu v Melju. Pobreška občina se bavi že 40 let z gradnjo mostu in se je zadeva pomaknila z mrtve točke v letu 1937, ko se je ustanovil zadeven odbor, ki mu je načeloval mestni predsednik g. dr. Juvan. Toda odbo-rovni predsednik ni sklical v tem letu nobene seje. očividne radi tega, ker tudi on ni bil za gradnjo mostu v Melju. Končno je zadeva vzela v roke banovina, ki je vo-t i rala za gradnjo mostu 5 milijonov din, dočim je mesto Maribor votiralo le 200.000 din, sreski cestni odbor pa je stavil v proračun 200.000 din. Ker p*t bo novi most stal okoli 13 milijonov din, 5e ni jasno, kako se bo finančna stran projekta rešila. Splošna stavbna družba je že svoječasno izdelala zadevne načrte in bi bila tudi pripravljena gradnjo mostu sama finansirati. če bi država pristala na pobiranje mostnine. Toda država je ta predlog odklonila, ker imajo to pravico le samoupravne korporacije. Tudi industrijec g. Hutter je fte sam hotel graditi most, pa mu niso dovolili. V smislu poročila g. Stržine so imeli prizadeti industrijci te dni konferenco, na kateri so zavzeli svoje stališče do gradnje novega mostu. Industrijec g. Hutter je baje pripravljen dati na razpolago milijon dinarjev, ako bodo imeli njegovi delavci prost prehod. Slično so izjavili tudi drugi industrijalci, predvsem tvornica Thoma. Dokončno stališče pa zaenkrat še ni točno znano. Vsekakor bo občina Pobrežja z vsemi močmi vztrajala pri tem, da se most gradi in bo v ta namen stavila v vsakoletni proračun do končne amortizacije mostu 100.000 dinarjev. Zadeva glede nove dovozne ceste, ki bo zaenkrat široka 10 m, se je tudi že premaknila z mrtve točke, ker se je od 27 prizadetih posestnikov 20 izjavilo, da bodo brezplačno odstopili zemljišče za novo cesto, ostalih 7, ki so bolj revni, pa zahteva odškodnino. Občinski odbor je nato odobril g. Rudolfu Zupanu prošnjo za gostilniško obrt bu-feta ter denarno odškodnino občiiwikim uslužbencem namesto rednega letnega dopusta v znesku 2034 din. Javni seji je sledila tajna, na kateri so se obravnavale domovinske zadeve, nakar je predsednik zaključil občinsko sejo. Rudolf Wotf. Pri smoajnostih so se obravnavale nekatere interne kiubove zadeve, nakar je predsednik zaključil uspelo zborovanje naših vrUh Skvijeeev. Proslava rojstnega dne NJ. Vel. kraljice Marije Mariborska sokolska društva so priredila lep družabni večer s plesom Maribor, 15. januarja Tudi letošnji sokolski ples, ki so ga organizirala mariborska sokolska društva v počastitev lojstnega dne Nj. Vel. kraljice Marije, je krasno uspel. Snoči je privabil HI. sokolski ples. ki ima že svojo tradicijo in svoj sloves, množico nacionalnega in sokolstvu naklonjenega občinstva, ki je napolnilo veliko dvorano z vsemi stranskimi dvoranami. Razpoloženje je bilo ves čas prijetno, toplo in bratsko. Med udeleženci smo opazili zastopnike vseh stanov, poklicev in slojev mestnega prebivalstva, posebno številno je bil zastovan trgovski stan. Videli smo pa tudi odlične zastopnike mariborskih nacionalnih in kulturnih organizacij, številne sokolske odličnike Iz Maribora, okolice Ptuja, s starosto mariborske sokolske župe z dr. GoriŠkom na čelu. Navzoče je bilo tudi zastopstvo sokolske župe v Kranju. Počastili pa so elitno družabno prireditev- tudi številni predstavniki mariborskega javnega življenja, med drugim mestni poveljnik general C. Stanojlovič, mestni župan dr. Juvan, bivši župan dr. Lipold, poveljnik 32. topniškega polka polkovnik Kiler, poveljnik šole za rezervne častnike podpolkovnik GašČič, s reska načelnika dr. šištka in E3-letz. zastopnik policije višji svetnik Peste všek, zbornični svetnik Pinter, zastop- j nik državnega tožilstva dr. I>ev, m. o. s. dr. Pečnik, ravnatelj dr. TominSeflc kot predstavnik planinstva, mestna svetnika Pogačnik in Sluga. Večer se je pričel s sokolsko himno, ki jo je ubrano odsviral orkester. Sledilo je kraljevsko kolo, ki sta ga, otvorila general, č. Stanojlovič in mestni župan dr. Juvan. Sledil je slikovit ter skrbno izbran plesni spored, ki je obsegal razne sodobne plese. Prevladovala pa so narodna kola, ob katerih se je posebno pestro odražala očarljiva slika izbranih narodnih noš. Rano v jutro je trajalo vedro prijetno razpoloženje na tej lepi sokolski prireditvi, Id je znova potrdila moč mariborskega sokol stva. Za snočnji večer je bila vem«, dvorana, Sokoiskega doma okusno okrašena z narodnimi trobojnicami. Nad odrom je visela stika Nj. Vel. kralja Petra II. m Nj. VeL kraljice Marije. Vnetemu in agOnemu pri-pravljamemu odboru ineduiuštvenega odbora mariborskih sokolskih društev, t katerega okviru se je snočn ji plesni večer vršil, gre toplo priznanje nase nacionalne in sokolske javnosti za skrbno pripravljen večer ter uspegen in prijeten potek. Sloves vsakoletne tradicionalne prireditve mariborskega eokolstva se je zopet poglobil in utrdEL Najmočnejši športni klub v mariborski okolici je SK Slavija, ki je imel včeraj redni občni Maribor, 15. januarja V Krcnovi gostimi na Pobrežju j« bil danes dopokme redni občni zbor SK Slavijo. Zborovanje, ki je bilo prav dobro obiskano, je otvoril in vodil zaslužni predsednik g. Adolf Ferenc, ki je uvodoma pozdravil številno članstvo ter delegate sorodnih organizacij. V svojem poročim je izčrpno orisal klubovo delovanje v preteklem letu ter omenjal težkoče, ki jih je imel klub pri izvajanju svojega programa. Precej ostro ae je obrnil proti tistim, ki so skušali in še skušajo SK Slavijo pri njenem delovanju motiti in ovirati. Tajnik Konrad Pa jat ja poročal o vseh omembe vrednih dogodkih v preteklem letu ter naglasil, da se je Slavija z vztrajnim in plodonosnim delovanjem povzpela v prvi razred mariborskega okrožja LNP. Klub šteje 212 članov in je najmočnejši v mariborski okolici. Razvoj kluba moti predvsem okolnost, da klub nima lastnega igrišča. Radi uvi- devnosti in prijateljskih vezi s SK. 2ele— zničarjem pa je vendarle omogočeno, da se člani lahko vezbajo na Železmčarjevem igrišču, za kar izreka SK Železničarju prisrčno zahvalo. Iz blagajniškega poročila g. S. Filipčioa je razvidno, da se je moral klub boriti m finančnimi težavami, ki jih je pa znal odbor prebroditi, tako da je danes blagajna aktivna. V imenu nadzornega odbora je poročal g. Stanko Kralj, nakar so po kratkem odmoru sledile volitve, pri katerih je bil izvoljen naslednji odbor: Adolf Ferenc predsednik, podpredsednik Komad Pajer, tajnik Vinko Dasko, blagajn* Srečko Fi-lipčič, blagajnikov namestnik J. DraSbaher. V odbor so bili izvoljeni: Lovrenc Žohar, Franc Vukovič, Maks Ki tak, Rudolf Kocbek, Hubert Znidar, Danilo Vez jak, Ciril Ružič in Anton Dasko. Nadzorni odbor: Henrik Bajer, Stanko Kralj in K. Rožmarin. Razsodišče: Štefan Breznik, Alojz Soder in Maribor se modernizira Maribor. 16. januarja V preurejanju in prenavljanju mariborskih gostinskih ter tujskoprometnih postojank opažamo v zadnjem času živahno razgibanost. Mariborski javni lokali so vse lepši, udobnejši, Številnim prenovitvam je sledila sedaj tudi zelo posrečena preureditev prostorov pri »Novem sve tu c. G.Jože Po vodnik, ki mu stoji zvesto in iniciativno ob strani njegova soproga gospa Barbara in ki je dal Mariboru že obilo koristnih pobud, saj je prvi pričel točiti dalmatinca in je prvi organiziral prevoz morskih rib na mariborski trg. je spet potrdil svoj sloves podjetnega restavraterja. Smotrno' preurejuje prostore pri »Novem svetu«, ki so pred leti prešli v narodne roke in last enega najsposobnejših ter najin iciativnejših gostinskih strokovnjakov. Sedaj so prednji prostori Novega sveta c povsem preurejeni. Prva soba je prirejena v planinskem slogu, druga v slogu udobne, domače kmečke sobe. kjer je vse v tem slogu od miz in stolic pa do zanimive peči. Posebnost je točilna miza, ki se odlikuje po avtomatičnem dotoku in najmodernejši filtraciji. S to prenovitvijo je zelo po vzdignjena privlačnost priljubljenega lokala, V sredo je bila kolavdacijska komisija, v kateri so bili mestni fizik višji svetnik dr. L. Novak, inž. šlajraer. načelnik mestnega gradbenega urada inž. Baran, mestni obrtni referent dr. Senkovič, inž. Cotič ter g. Valenčič. Po komisijskem ogledu so si navzoči gostje z zanimanjem ogledovali nove prostore, ki znatno povzdigujejo pomembnost te narodne tujskoprometne in gostinske postojanke. Pa tudi Maribor je prido- bil a tem mnogo, saj smo ravno v času zelo pogrešali udobnih lokalov, kjer se počutiš kakor doma in kjer je vse tate prijetno in toplo. O. Povodnik pa se ni a tem izčrpal svoje podjetnosti. V kratkem namerava razširiti tudi svoj hotel ter nadzidati novo nadstropje. Sobe bodo moderno opremljene, tako da bo tudi v tem pogledu povsem ustreženo sodobnim zahtevam. V Mariboru čutimo pomanjkanje z modernim komfor, tom opremljenih tujskih sob. To vrzel bo skušal izpolniti g. Povodnik s svojo znano spretnostjo ter iznajdljivostjo. Pokal tezenskega Sokola Tezno, 15. januarja Vzorno delovanje v naši skromni telovadnici je rodilo radi vztrajnega dela pred-njaskega zbora odlične uspehe našim vrstam in posameznikom, ki bi bili tudi v čast vsakemu večjemu društvu. zlasti onim, ki imajo boljše pogoje za svoj razmah in delovanje. Vsako leto 1. decembra, ko se dele diplome v znak dela in sposobnosti, je naše Članstvo ponosno na svoje uspehe, posebej pa še so iste vzpodbuda drugim, vaditeljem pa plačilo za trud. Da še dvigne vzpodbudo in veselje do vztrajne in sistematične vaje posameaaii-kov v telovadnici, je sklenil odbor na predlog prednjaškega zbora nabaviti ličen pokal, za katerega bo dvakrat v letu tekmovalo članstvo in višji moški naraščaj. Tekmovanje se bo vršilo po saveznem tekmovalnem redu, in sicer v zimi v pro9tih vajah, na orodju in ideji. V letnem času bo bojno tekmovanje in v prostih panogah. Ime vsakoletnega zmagovalca bo gravirano v pokal. Po treh zaporednih letnih zmagah preide pokal v trajno last zmagovalca. Zamislek tehničnega zbora bo gotovo še dvignil veselje do dela v telovadnici in je najlepša vpodbuda za vztrajno sokolsko delo. Zdravo! Mariborske in okoliške novice — Pomanjkljiva razsvetljava na tezen" skeni postajališču. 2e. pred časom smo poročali o izredno pomanjkljivi razsvetljavi tezenskega postajališča. Vendar se doslej ni ukrenilo potrebno, da bi izostalo večno godrnjanje potnikov na račun slabe razsvetljave, zlasti pri prihodu vlakov iz Maribora. Nameščene so pač tri svetilke, ki bajno razsvetljujejo peron in vhod v čakalnico, tudi na pročelju poslopja je nameščena še ena svetilka, ki razsvetljuje prostor pred poslopjem, a ne daje nobene svetlobe na podaljšek perona v smeri Maribora. Oe se pripelješ na Tezno z večernim vlakom in si slučajno v zadnjih vozovih, izstopiš v pravi egiptovski temi. kajti le majhen neznaten pramenček svetlobe prihaja od cestne svetilke pri Kovačičevi hiši v Maistrovi ulici. V petek sem bil priča upravičenega godrnjanja ne samo iz-stopivsiri potnikov, temveč tiudi železni-čarskih uslužbencev. Namestite novo svetilko na severni strani, ki bo razsvetljevala podaljšek perona vsaj ob prihodu vlakov in obene a označila javen prostor za nujne potrebe, pa bo godrnjanja konec. Bivši odbor za gradnjo postajališča je delal po nasvetih železniške ruprave in bi gotovo namestil pravilno tudi svetilke, Če bi prejel pravočasno potrebna navodila. Sedaj pa je naloga železniške uprave, da take nedostatke popravi, da ne bodo potniki iskali krivcev tam, kjer jih ni in zJbijali na njth račun neokusnih šal. Tudi štednja v Interesu potnikov ni na mestu, če je že postajališče t č.aat predmestnemu Tezmi. naj bo se razsvetljava istega taka, ki bo t ugled kraju in zadovorjoost potnikom. — Pred malim KazenaHim senatom mariborskega okrožnega sodišča je bdla tretja razprava proti 28 letnemu delavcu Ga-lnJjsfci Damusu iz Zgornje Korene v Slovenskih goricah, ki ga je državni tožilec obtožil, ker je 29. junija 1938 v Zgornji Koreni z nožem do smrti zabodel 17 letnega posestniškega sina Viljema Vičan-skega. Pri razpravi se Je Damois zagovarjal s silabranom, dočim so nekatere priče drugače izpovedale. Damis je bil obsojen na 4 leta in mesec dni roblje ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let _ Društvo »Jadran« obvešča svoje članstvo, da bo letošnji redni letni občni obor v nedeljo 39. Januarja ob 9. uri dopoldne v mali drvorani Narodnega doma. K pomoStevimi udeležbi vabi odbor. _ Krasen u*peh Mariborskega šahov- skega kluba. V tekmovanju za prvenstvo Slovenske šahovske zveze je bilo včeraj prvo kofc> in sicer sta se srečala dopoldne kavarni Central moštvi Mariborskega, ša-hffsahagn klUba, tn moštvo šahovske sekcije TJJN2B. Zmagalo je moštvo Mariborskega šahovskega kluba v razmerju 8:0. V ktabovih prostorih SK železničarja pa sta v prvenstvenem boju pomerila svoje moči prvo in drugo moštvo SK železničarja. Zmagal je prvi tim v razmerju 5:3. _ Obsojeni požigalec. Mali kazenski senat tukajšnjega okrožnega sodišča je obsodil 38 letnega posestnika Karla Brumna iz VTtotmereev na leto dni in 2 meseca robije ter na izgUbo častnih državljanskih pravic za dobo S let, ker je dne 14. oktobra 1907 zanetil požar v gospodarskem poslopju svoje »ene Marije v Drago viču. Ogenj se Ja razširil na sosedna poslopja in Je trem posestnikom uničil domačije. Pri raepravl J» obtoženi Brutnen tajil vsako krivdo in je v preiskavi dejanja celo osumil nekega Ivana Kora da, ki da mu je baje sovražen. Sodišče pa je zbralo toliko SlJSaMsaSajs materiala, da mu ni ta izgovor nič koristil. — Drobne novice. 11 letni Srečko Mikič, sin brezposelnega čevljarja iz Pobrežja, je padat na poledenelih tleh in si zlomil desno nogo. Zdravi se v bolnici. — Na cesti Je onemogel 56 letni Franc Kan toro iz Loke pri P§— mostu. Nezavestnega so ga prepeljali v bolnico. — 27 letni mizarski pnwssasdk Anton Jerman iz Tattenba-chove unče 21 Je po nesrečnem naključju zašel z levico v strugakiico, ki mu je zmečkala prste. — 56 letna urednikova žena Josera Cvetnič je padla na poledici in al sssnssj desno nogo v kolku. — žrtev poledice Je postal tudi 41 letni ključavničar Bvgen Ribarič iz Frankopanove ulice »t 1. Obležal je z zlomljeno nogo. — Pri otroški igri se je ponesrečil 7 letni posestniški sin Jurij Povalec iz Dragučeve, Priletel mu je poln vre vode v obraz hi mu rasfcsH obe ustnici Vse ponesrečence so prepeljali v bolnico. — T JsaJslrs univerza v Mariboru. V ponedeljek 16. januarja ni prireditve. V četrtek 19. in petek 20. januarja predava t dr. štampar, načelnik ministrstva v p., o I sodobni Kitajski. Znameniti nas higienik se je mudil več let na Kitajskem in je globok poznavalec tanik. razmer. Skiop-tične slike in film. — Udele/enci zvezne vožnje v Monte Cario bodo pasirali Maribor dne 19. t. m. — Zahvala. Tudi letošnji m, sokolski ples, ki se je vršil v soboto dne 14. t. m. v vseh prostorih Sokoiskega doma, je bil izredno dobro obiskan in je v vsakem oziru lepo uspel. Mariborska nacionalna javnost je ponovno dokazala, da zna ceniti stremljenja in idealno delovanje naših Sokolov. Meddruštveni odbor mariborskih sokolskih društev smatra ob tej priložnosti za svojo dolžnost, da javno izreče toplo zahvalo vsem onim številnim prijateljem, ki so z udeležbo, s sodelovanjem, s prispevki ali na katerikoli drug način pripomogli k sijajnemu uspehu letošnje prireditve. — Sokol Maribor III. (Krčevina—Kozaki) ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo dne 22. januarja ob 9. uri v krčevin-ski šoli. — SlovenjegOriške novice. Svetolenarški avtoprevoznik g. Vinko Ceh je padel na poledenelih tleh. Zateči se je moral k zdravniku, želimo mu čim prejšnje okrevanje. — Preiskava v zvezi z umorom pri Sv. Antonu se nadaljuje. Orožniki so nekaterim osnimi j encem že na sledu. — Racija. Mariborska policija je izvedla po vsem mestu obsežno racijo. Aretirala je 19 sumljivih potepuhov. Nekatere so pridržali v zaporu, druge pa odpremili v domovinske občine. — Za 26,501.439 dinarjev tobaka so pokadili Mariborčani v L 1938, to je za preko dva milijona din več napram letu 1937- — Za včeraj napovedani ustanovni občni zbOr društva »Gledališče mladega r