Leto LXXV., št. 117 Spedizione in abbonamento postala Poštnina plačana v gotovini. Ljubljana, ponedeljek Z4. maja 1943-XZI URSDNI«TVO LM UFhAVA: LJUBLJANA. PUOCDfUKVA ULIC* * IZKLJUČNO ZASTUPSTVO sa oglase it Kraljevine Italije ta DMOHf PUBBLICITA ITAUANA 8» A-, SOLANO prt postno čeJcomcm Ltubljana §tev 10-351 CONCESSTONAiUA ESCLUSIVA per la pubblicita cfi provenienza ItaHm id estera: UNIONE PUBBUCITA ITALLANA S. %~ Mil \NO Uničevanje anglosaškega brodovja v Sredozemlju Stili sovražne prevozne ladje potopljene, dve nadaljnji in en rušilec težko poškodovani — 53 angleških in ameriških letal sestreljenih Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 22. maja naslednje 1092. vojno po! očilo: Naša torpedna letala in nočni bombniki so v bližini tuniškt* obate napadli sovražni koi.voj: 5000 tonska petrolejska ladja in neki parnik. ki rta bila zadeta od torpedov, sta se potopila; n«*lra tr«*tja ediniea, hr/.ko-no tudi petrolejska 'iAdja. pa se je zakleta od bomb vnela. Nemška bojna letala so metala bombe na letališča na Malti in povzročila obsežne požare: lovci v spremstvu so sestrelili dve letali tipa »Spitfire«. Sovražne Ieta*ske skupine so se pojavile nad kraji Messinske ožine, Sujliie. Sardinije in nad Pantellerijo; znatna škoda je bila povzročena na stanovanjskih hišah v Mcssini in v Kvitjmu Calabriji, kjer je bomba pogodila najdeniinlco. Sovražnik je izgubil 27 letal; 19 so fin sestre'ili italijansko-nemški lovci. 8 pa uničile protiletalske baterije, med njimi 2 nad Sardinijo. 3 nad Pantellerijo in 3 nad Mes-sino. * Doslej ugotovljene rtve zaradi letalskih napadov, ki .i i in omenja današnje poročilo, znašajo skupno 100 mrtvih in 102 ranjena v Kegpiu < alabriji in Villi S. Giovanni ter 4 mrtve in li) i jenih V Mcssini. V akcijah proti sovražnemu konvoju, ki so jra napadle naše letalske skupine in o čemer poroča današnje poročilo, so se odlikoval posadke pod vodstvom ofi< iriev: kapitana Cerqueni|a Caria iz Triesta, poročal- ka Sermida G i an caria iz Milana in podporočnika V« lle Nataleja iz Rima. £ £ * Glavni >t:in Italijanskih Oboroženih sil je objavil 2:>. maja naslednje 1093. vojno poročilo: Nase letalsko orožj«* je prizadelo nove udarce sovražni plovbi vzdolž alžlrsko-tu- niske obale. Zadeta od torpeda se jc *>to-pila 8000-tonska trgovska ladja in obenem je eskplodlrala petrolejska ladja enake tonaže in se potem pogreznila. Kazen tega sta bila v osrednjem Sredozemskem morju zadeta 7000-tonski parnik in en torpedni rušib-c. Sovražni napadi na središča Sicilije »o povzročili omejeno število žrtev in škodo majhnega pomena. Nad otokom je bilo sestreljenih 26 letal in sicer 16 po italijansk>-nemških lovcih, 10 pa po protiletalskem topništvu. * Izgube med civilnim prebivalstvom zara-radi napadov, o katerih poroča današnje uradno poročilo, so naslednje: v pokrajini Agrigento 17 mrtvih in 43 ranjenih, v pokrajini Trapani pa 8 mrtvih in 30 ranjenih. Zara goreče pozdravlja bataljone črnih srajc Za-ra, 23. maja s. Tukajšnje prebivalstvo je pozdravilo s toplimi manifestacijami bataljone Crnih srajc, sestavljenih po večini iz skvadristov, ki so premeščeni v druga uporabnost na področja. Guverner Dalma-zie je sprejel poveljnika skupine in mu izrazil pohvalo zaradi hrabrega zadržanja oddelkov. Prefekt Barbera, ki ima čin generala Milice, je izročil bataljonom znake, posvečene slavnim padlim, zvezni tajnik pa je sporočil skvadristom pozdrav Stranke ter obdaroval vse legionarje. Železni oddelki so defilirali pred divizijskim poveljnikom, ki je Črne srajce goreče pozdravil in izrazil svoj ponos, ker poveljuje vojakom tako trdne fašistične preka'.jeno-sti. Pred odhodom iz Zare so se bataljoni poklonili v svetiščih padlih v vojni in Revoluciji Seja odbora za oskrbo ped p ^oeiistvom Duceja Zadovoljiva stanje prehrane — Ducejeva navodila za dosledno izvajanje izdanih ukrepov R*m, 23. maja s. 22. t. m. se je sestal pod Ducejevim predsedstvom medministr-ski vzporejevalni odbor za oskrbo in cene. Navzočni so bili vsi člani odbora. STANJE PREHRANE. Minister za poljedelstvo je poročal o stanju prehrane in prikazal zlasti dosežene uspehe v odseku žitaric, kateri uspehi zagotavljajo spojitev z bližnjo žetvijo v skladu s svo' čas določenim programom. Sistematično nadzorovanje potrošnje, omejevalna disciplina v mlevski industriji in zarasti vneto delo poljedelcev Stranke pod pokroviteljstvom zveznih tajnikov in tajnikov fašija v svrho totalne izročitve žita v zbirališča, so činitelji, ki so omogočili uresničenje oskrbovalnih načrtov v tem važnem odseku. Odbor je poudaril, da se stanje nrehrane lahko smatra v celoti za zadovoljivo upoštevajoč sedanjo neizbežno debo spajanja zimske in pomladanske proizvodnje. DISCIPLINIRANJE ŽETVE. Nato ie minister za poljedelstvo očrtal ukrepe, ki urejajo nadzorovanje mlačve. ugotavljanje prozivodnje in izročanje žito prihodnje žetve v zbirališča Ti ukrepi se nanašajo na ce'.otni pridelek žita. določajo odgovornost voditelja poljedelskega podjetja tudi glede prijave proizvodnje s strani fcolonov, najemnikov in sonajemnikov. De- lovanje občinskih uradov za ugotavljanje poljedelske proizvodnje in nadzorovanje mlačve bo izvedeno v vseh pokrajinah z vojaškimi in civilnimi osebami Nadzorstveno delovanje pod vodstvom prefektov bo izvajala policija, kar bo preprečilo sleherno možnost izmikanja tistih, ki mislijo, da se lahko odtegnejo obvezam, katere veČina proizvajalcev izvršuje z vedro zavestjo in ima zato pravico zahtevati, da predpise vsi spoštujejo. Duce je govoril in podčrtal važnost navodil ministra za poljedelstvo glede discipline žetve in zbiranja, katera je odbor odobril. Duce je poudaril, da bodo zavestno izvajanje teh odločb ter sistematične akcije policije in zlasti Kr. karabinjerjev proti črni borzi omogočile zboljšanje obrokov glavmh živil za prehrano. ODBITKI ZA PRIDELOVALCE Po poročilu ministra za poljedelstvo je odbor končno določil naslednje količine žita. katere bodo pridelovalci lahko obdržali za družinsko potrošnjo: ročni pridelovalci (všteti so koloni, pridružniki. sodelavci itd.) 200 kg. proizvajalci, ki niso ročni pridelovalci in neposredno vodijo podjetje ter sorodne kateeorije: 110 kg. Odbitki za setev so bili določeni v količini kakor lani Odbor se bo zopet sestal in obravnaval nadaljnja vprašanja na dnevnem redu v ponedeljek 31. maja. Popolna solidarnost z Osjo Odlučne in jasne izjave vodilnih madžarskih politikov Šef kabineta ministra za korporacije Debrecin, 23. maja s. Na velikem zborovanju vladne stranke je govoril predsednik stranke Lukacs. Izrazil je neomajno vero v zmago Osi. poveličeval patriotizem delavcev in njih delo, s katerim se je proizvodnja države do skrajnosti ojačiia. Naznanil je. da bo v kratkem predložen parlamentu osnutek zakona o novih davkih na vojne dobičke in židovska premoženja. Minister je nadalje hudo ožigosal defeti-stično zadržanje Zidov, ki ne živijo v skladu z resnostjo trenutka. Pri temu bodo izdani nadaljnji, še strožji ukrepi. Na istem zborovanju je govoril rudi predsednik zbornice Tasnady Nady, ki je med drugim izjavil, da se morajo Madžari še naprej boriti za uresničenje novega evropskega reda. ki bo zna čil svobodo za evropske narode ter konec boljševiške nevarnosti in anglosaške sebičnosti. Za dosego tega cilja sodeluje Madžarska z vsemi svojimi močmi v borbi mladih narodov, ki se bo morala zaključiti s porazom bo jševizma in dati svetu pravičen in trajen mir. Zmaga Osi bo tudi zmaga Madžarske. O sličnih načelih je govoril minister za propagando Antal na nekem zborovanju madžarske maldine v Lilafiiredu. ko je izjavil, da je Madžarska v sedanji vojni izbrala por. po kateri hoče hoditi za vsako ceno, zvesta svojemu tisočletnemu poslanstvu omike. Rim, 22. maja. s. Minister za korporacije je imenoval sa svojega šefa kabineta dr. Anselma Anselmija, generalnega direktorja za delo in socialno skrbstvo. Razpis prostih mest v Kr. letalski akademiji Rim, 23. maja. s. Minister za letalstvo je te dni razpisal 250 prostih mest v Kr. letalski akademiji v Caserti, iz katere prihajajo letalski častniki za aktivno službo. Akademija traja tri leta. Prošnje za sprejem se morajo predložiti poveljništvu letalske akademije najkasneje do 15. junija. Bolgarski obisk v Budimpešti Budimpešta, 21. maja. s. Načelnik bolgarskega glavnega. Štaba maršal Lukas je prispel v Budimpešto in je vrnil lanskoletna obisk načelniku madžarskega, glavnega štaba Szombaithelyju. Uvedba živilskih nakaznic NERAZRUŠNA VZAJEMNOST SIL CSI Izmenjava brzojavnih čestitk voditeljev Italije in Nemčije ob četrti obletnici podpisa jeklenega pakta Rim. 22. maja. s. Ob četrti obletnici podpisa italijansko-nemške pogodbe so voditelji obeh sil izmenjali naslednje brzojavke: »NJ. Vel. Kralju in Cesarju! Ob današnji obletnici v spomin četrtega povratka dneva, ko .je bila svečano podpisana pogodba prijateljstva in orožja med našima dvema narodoma, prosim Vaše Veličanstvo, da sprejme moje naj prisrčne jše pozdrave ter najiskrenejše čestitke moje in neruskega naroda za srečo in bodočnost Italije in za borbo njenega orožja. — Adolt Hitler.« »Fuhrerju! Ob četrti obletnici zavezniške pogodbe, ki druži naše narode, Vam, Fuhrer, želim poslati najprisrčnejše zelje za veličino in uspehe nemškega naroda v zavesti, da bo vrednost našega orožja morala zmagati! — Viktor Emanuel.« * »Ekscelenci, šefu rtaiijansKe vlade Be-nitu Mussoliniju! Duce, o priliki obletnice dneva, ko sta se naši dve zemlji — sedaj so od tega štiri leta — združili v nerazrušljivo skupnost v borbi in usodi s sklenitvijo prijateljske in zavezniške pogodbe, Vam pošiljam pozdrave v imenu vsega nemškega naroda in moje pozdrave ter najbolj iskrene in tople želje. Spominjam se tudi s čustvi prisrčne vzajemnosti junaških bojev italijanskih Oboroženih sil v skupni veliki borbi za svobodo in bodočnost naših narodov in izražam svoje nezlomljivo prepričanje, da se bodo na koncu teh zgodovinskih dogodkov z ogromnim obsegom prispevkov in žrtev, ki jih je bilo treba dati, zaključili z najvišjim plačilom in sicer s slavno zmago naše pravične stvari, — Vaš Adolf Hitler.« »Fuhrerju! Danes ob četrti obletnici podpisa zgodovinske pogodbe in v času. ko naše vojske in naši narodi vzdržujejo junaško borbo proti skupnim sovražnikom, Vam želim, Fuhrer, ponovno potrditi nerazrušljivo vzajemnost v orožju hi čustvih fašistične Italije za narodno-soci i "stično Nemčijo, ka- kor tudi naše popolno zaupanje v zmago sil Osi in trojnega pakta. — MussolinL« m »Ekscelenci šefu kr. italijanske vlade Be-nitu Mussoliniju! Za današnjo obletnico zaključitve pogodbe, s katero sta se Nemčija in Italija povezali v jekleni blok, da bi jamčili in zagotovili svoje življenjske pravice, Vas prosim, Duce, da sprejmete moje pozdrave in najbolj iskrene in prisrčne čestitke. Vem, da sem združen z Vami v gotovosti, da se bo ta trda borba končala s porazom naših nasprotnikov in prinesla srečno bodočnost nemškemu in italijanskemu narodu ter njihovim zaveznikom. — Joachim v. Ribbcn-trop.« »V. Ribbentropu! Ko Italija slavi četrto obletnico podpisa one pogodbe, ki je Nemčijo in Italijo danes združila v pobratimstvu orožja in ju skupne borbe vedno bolj vežejo. Vam pošiljam svoj pozdrav skupno z željo za končno zmago naših vojska. — Mussolini.« Močni odmevi v tisku Madrid, 23. maja s. Četrta obletnica jeklenega pakta je močno odmevala v kroniki in komentarjih listov. List >Arriba« piše. da je pakt vojaško in politično zavezništvo dveh narodov, ki se dvigata kot ogromen branik pred boljševičko nevarnostjo. Pakt ima tudi konstruktiven značaj. Ob četrti obletnici pakta sta Italija in Nemčija znova potrdili sklep, da se bosta borili do dokončne zmage. Budimpešta, 22. maja. s. Večerni listi razpravljajo o obletnic: podp:sa jeklenega pakta ter objavljajo z velikim poudarkom brzojavke ki so jih ob tej priliki izmenjali Kralj in Cesar ter Hitler in Duce ter Hitler. L;sti pedčrta-vajo. da je jekleni pakt diplomatski instrument, ki zagotavlja Evropi mir in pravičnost. Bukarešta, 22. maja. s. Rum unski tisk objavlja z največjim poudarkom poročilo o Izmenjavi brzojavk med Kraljem in Cesarjem. Duce jem, Hitlerjom in Ribbentroponi ob oletnici polpisa jeklenega pakta. List *Ponrnca Vremiv. piše, da se italijanske in nemške armale že štiri leta bore junaško na vseh frontah celine proti skupnemu sovražniku, oba naroda pa sta strnjena v vz«jemnosti in skupni usodi. Zavezniški pogolba med Italijo in Nemčijo je prestala že najhujše preizkušnje In ta vojna samo potrjuje življenjskost italijan--ko-nemškega prijateljstva, ki tvori temelj jutrišnje Evrope. Oslo, 22. maja. s. Vsi listi objavljajo rm najbolj vidnih mestih članke in komentarje v zvezi s četrto obletnico podpisa jeklenega pakta. V nj*h se posebno poudarja nerazdružljivo povezanost v borbi, ki jo italijanski in nemški narod skupno s svojimi zavezniki s tako vrednostjo vzdižuje-ta proti tlačiteljem Evrope, anglosaškim plutokratom jn boljševikom. Vladar o tvoril razstavo mladih madžarskih umetnikov Rim, 23. maja. s. Vel Kralj m Cesar je davi otvoril letno razstavo gojencev Kr. akademije Madžarske, V palači ralconicri so Vladarja sprejeli nvnister za narodno ragojo ;n minister za ljudsko kulturo Fk->c Biggini in Eksc Poh verelli. minister Madžarske pri Kvirmalu Zoft* tan Manassv in direktor Kr. niad/ar>kc ak;i demije štetan Genthcn. VdL Kralj m Cesar, ki so jja navzoč' sprejeli z perečimi manilestac'.iaini, je skihno prcgtedftl razstavo s 73 deli. olikami, n-hami n kipi, ter se je živo zanimal /a ra/*»:a\i jcmi dk -t. t Mt!> tal je mladim umetnikom ra/>ta\! alcom Aloi-ziju Clirakiju Francu Laboveczu, Frideriku Mataonu. Dioniziju Oszu. Heleni Spanji Juliju Szc mlaju. Ladislavu S/ahnju in Ibcriju Szuchv-ju Ko je zapustil palačo Falconiori so povah Ijenci in občinstvo Vladarja ponovno priredili toplo manifestacijo. Plemenit dar vojv&dinje D'Aosta matere NeapeU, 23. majn s. Nj. Vis. vojvodu j m D Aosta-mati je poslala prefektu 10.000 Ur v dobrodelne namene. Ekscelonca prefekt se je vzvišeni princesj zahvalil za novo zopetrio podporo v prid Dal ■;v . t pre- bivalstva. Krajevni boji na vzhodu Izjalovljeni sovražni napadalni poskusi — Uničevanje sovjetskih oskrbovalnih sredstev Lizbona, 23. maja s. Lasti javljajo, da se bodo od jutri naprej začele na Portugal- j skem razdeljevati živilske nakaznice za prebivalstvo. Iz Hitlerjevega glavnega stana. 22 maja Vrhovno poveijnišivo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Krajevni sovjetski napadi severno od Li-siranska in južnozapadno od Suhiničev so se izjalovili deloma v borbah moža proti možu z velikimi izgubami sovražnika. Letalstvo je podpiralo obrambne boje vojske z neprestanimi napadi strmoglavnih in bojnih letal. V zaledju srednjega odseka vzhodne fronte je bilo razdejanih 15 taborov tolp, ki so bPe uničene ter zaplenjenega mnogo orožja in zalog. Na ostali vzhodni fronti samo obojestransko delovanje izvidniških in napadalnih oddelkov. V vodah Ribiškega polotoka je bil a bombnim zadetkom potopljen sovražni 4000 tonski tovorn} parnik. V Sredozemnu je letalstvo včeraj uničilo 18 sovražnih letal. Pod lovsko zaščito napadajoča nemška brza bojna letala so včeraj podnevj z dobrim učinkom obstreljevala letalska oporišča na otoku Ma'ti. Pri dnevnem letalskem napadu sovražnika na Nemški zaliv je imelo prebivalstvo izgube. V mestnih področjih Wilhe'mshav-na in Emdena je bila povzročena večja škoda. Lovci in protiletalsko topništvo na morju in na kopnem so sestrelili 17 napada-jočih štirimotornih bombnikov. Dve nemški lovski letali sta bi'i izgubljeni v letalskih bojih. Med poleti nad zasedeno zapadno ozemlje so bila uničena štiri sovražna letala. V noči na 22. maj so brzi bombniki ponovno obstreljevali posamezne vojaške cilje na področju Londona in ob južni obali Anglije. Izgubili smo eno letalo. Pri posameznih sovražnih in vznemirje-valnih poletih so letala ponoči priletela nad zapadno in severno državno ozemlje, a Iz Hitlerjevega glavnega stana, 23. maja. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na vzhodni fronti nobenega bistvenega bojnega delovanja. Letalstvo Je uničilo ob kavkaski obali več sovjetskih ladij za prevoz iz zaledja in izvajalo težke bombne napade na železniške prevoze in važna sovjetska razkladišča. Nemška lahka bojna letala so potopila v vodah visokega severa sovražno 3000-tonsko trgovsko ladjo. V Sredozemlju so nemški lovci ln protiletalsko topništvo 22. maja sestrelili 20 sovražnih letal. Finsko vojno poročilo Helsinki, 22. maja s. Finski glavni stan objavlja: V zadnjih 24 urah se ni zgodilo nič pomembnega na kopnih frontah, izredno živahno pe je bilo letalsko udejstvovanje. Finske letalske sile so silovito bombardirale neko sovjetsko železniško postajo in **»rtele po^+aina ooslopja in vlake ter po- počaro. Mod tram srditimi bami v zraku nad Finskim zalivom je finsko letalstvo zrušilo 10 sovjetskih letal, samo pa je izgubilo le eno letalo. Topništvo finske protiletalske obrambe je preprečilo poizkus sovjetskega letala, da bi preletelo Kotko. Boji na kubanskem področju Berlin, 23. maja. s. Med včerajšnjimi operacijami na vzhodni fronti, ki so bile, kakor je sporočil glavni stan nemških oboroženih sil, v glavnem krajevnega značaja, je vredno posebej omeniti borbe v odseku kubanskega mostišča. Tu je nemško topništvo učinkovito obstreljevalo zbirališča sovražnih čet, pripravljenih za borbo. Razen tega je topništvo obstreljevalo manjše skupine boljševiških sil v močvirskem področju. Na terenu, ki ga deževje spreminja v ogromno lužo, so nemške čete odbile več napadov sovražnika. Med temi operacijami in uspelimi ofenzivnimi akcijami nemških oddelkov je ostalo na bojišču mnogo sovjetskih trupel, zajetih je bilo mnogo sovražnikov in znatne količine orožja. Ob srednjem toku Donca so se tudi včeraj izjalovili zaradi naglega posega nemških nadzorovalnih postojank vsi poizkusi h<:lj-ševikov za prekoračenje reke. Uničenih jt* bilo nekaj izkrcevalni čolnov s posadkami. Zajeta sta bila dva čolna z veliko količino streliva. Letalstvo je neutrudno nadaljevalo svojp delo na vsej vzhodni fronti, razlvjajoč oskrbovalne poti, letališča in prekladama dišča nasprotnika. Tiger je najmočnejši tank Berlin, 22. maja. s. Na konferenci tiska je neki tuji novinar vprašal, će je znano kaj o velikem oklepnem vozu, ki naj bi ga bili zgradili v Sovjetski zvezi kot protiutež proti nemškemu »Ti^ru« in ki naj bi ga bili bolj^cviki menovali »Kutuzov«. Vojaški zastopnik na konferenci je odgovoril, da so edine vesti o tem izšle v listih in pri sovražni propagandi. Na bojiščih takega voza še niso videli nikoli. &ti predstavnik je potem Še poudaril, da bi »Tiger« ne bil več največji nem "ki oklopni voz, brž kc bi bil zgrajen drug še večji. Nov sleparski manever Kremlja Navidezni razpust keminterne naj bi preslepil protibtrfjše-viško razpoložena anglosaška ljudstva Stockb°bi», 23. maja. s. V »Pravd*« z dne 15. maja je bil objavljen sklep predsednika kom interne, na podlagi katerega se raz-pušča komunistična mternacicnala kot vodilno središče komunističnega gibanja v posameznih državah. Razpust tretje inter-nacionale, ki se je izvršil po uradnem priznanju vseh komunističnih strank v vseh državah, ko so povezane kot klientela An-gloameričanov, je nov propagandni manever Moskve^ katerega sta verjetno nasveto-vala, Stalinu Roosevelt in Churchill, ki sta v velikih skrbeh zaradi naraščajočega pritiska protiboljševiškega g-banja, ki se pojavlja v državah, povezanih 3 Sovjetsko zvezo. Toda trik je preveč otroški ter spekulira preveč na Človeško omejenost^ da bi mogel kogar koli preslepiti, znano je, da se komunizem v raznih državah sveta navdihuje, vodi in neposredno nadzoruje iz Kremlja. To je gibanje za svetovno revolucijo in kom interna, ki je istovetna z moskovsko vlado, ne more sama sebe odpraviti. Tretja internacionala skuša zdaj odvreči svo^o s krvjo in barbarstvom prepojeno obleko. Pod novim videzom pa osrednji odbor tretje internaconale nadaljuje svoje delo v stalnem stremljenju po sve-tovnj revoluciji. S tem sleparstvom hočeta Roosevelt in Churchill popularizirati med anglosaškim prebvaLstvom nenaravno zavezništvo z boljševiki. Toda sleparija je oč tna in tudi groteskna. Budimpešta, 23. maja s. Večerni listi komentirajo groteskno naznanilo Moskve o razpustu tretje internacionale in pišejo, da bi bilo treba odpraviti vlado v Moskvi če se hoče odpraviti tretja internacionala. Madžari poznajo po bodeči izkušnji, piše »Viradat«, delovne metode tretje in tema-cionaie ter vedo zelo dobro, da bo nndn 1 j evala svoje delo pod drugo krinko m razširjala komunistični bacil zlasti v »državah, ki so zaveznice Sovjetske Rusije. Mi vemo, zaključuje list, da bo mogla verop-sko omiko rešiti samo sila Osi, ki bo uničila razkrajajoče boljševiško-židovske sile. Madrid, 23. maja. s. List >ABC« po* sveča dclg- članek manevru Moskve z razpustom komunistične internacionale in piše: Lažnost in izdajstvo so značilnosti, ki vladajo v Kremi ju in enako je s tretjo intemacionalo, čeprav se njeno delovanje zdi drugače kot delovanje satanskega bloka v vseh državah sveta. Tretja Internacionala je sredstvo in oporišče za akcijo Moskve in nihče ne more verovati, da se Moskva hoče tretje internacionale ~nebitl, če ne predpostavljamo, da namerava sovjetski režim izvršiti samomor. Za navidezno razpustitvijo tretje internacionate je samo preobleka v politični teatralnosti, v kateri so se Sovjeti izkazali za nepje-kosljive mojstre. Bern, 24. maja. s. Švicarski tisk komentira sklep Moskve glede odprave kom interne in poudarja, da gre za spremembo etikete, ker ne more na nikogar narediti vtisa., kajti kremeljska propaganda je skušala že preveč preslepariti svet v 20 letih. Londonski dopisniki švacarskih listov skušajo dopovedati, da je bilo angleško glavno mesto presenečeno spričo tega ^inteligentnega manevra«. Pripominja se, da sklep sovpada z napovedjo bližnje laburistične konference na kateri bodo komunisti obnovili svojo prošnjo za vstop v to stranko. Dvomljivo pa je, ali bolo laburisti tudi v teh okoliščinah sprejeli prošnjo, ker dobro vedo, da do* biva komunistična stranka vedno uteaoe ifl Moskve. Stran 2 »S T. O v E N S K I V \ K O H., pchcdcljck. 21. Gostovanje igralske skupine „Renzo Ricci" ] Igra „Amarsi cosi", delo sodu bitega italijanskega avtorja, ki bo uprizorjena danes Igra »Amarsi cosi*. ki jo bo uprizorila Riccijeva igriška družina danes v ponedeljek v Drami, je d?lo italijanskega sodobnega avtorja Tierija, Riccijevci gostujejo s tem delom (poleg drugih) po vsej Italiji. Vsebina igre, tridejsnske komedije, je sledeča: Begati, ugledni Airoldl izgubi v stanovanju neke dvomljive ženske svojo lastnico. Njegov naslednik pri njej jo najde. Slučaj hoče, da je to Airoldijev prijatelj Gianfran-co Sc£-la, ki se je povrnil po dolgi odsotnosti v rolno mesto. Nahaja se v obupnem položaju in vidi v najdeni listnici svojo rešitev. Vrne jo lastniku in mu pove, da je bral pismo, ki je bilo poleg tisočakov v njej in bi utegnilo močno .škodovati lastniku, če bi javnost izvedela za njegovo vsebino. Ker se Al roki i tega boji, sprejme z odprtimi ro-komi prijatelja, mu ponudi sijajno plačano mesto in roko svoje pastorke Simonelle, ki živi nepriljubljena v njegovi družini. Gian-franco ne odbije predloga. Da bi spoznal Simonello, je pogosto v Airoldovi hiši. Tam spregleda goljufije obeh Air.>1 lovih hčera in njunih zaročencev, se jim smehlja in jih zasmehuje. Med njim in Simonello se razvije simpatija. Vendar se obotavlja, da bi zaprosil za njeno reko. ker ga je strah j meščanskega« pojmovanja zakona. Ko nemerava to dopovedati Simonelli, ga ona prehiti. Razlikuje se od povprečnih meščanskih deklet. Studirala je. promovirala in si želi popolne neodvisnosti, čeprav ima Oianfranca rada, se nx>če poročiti. Oba zapustiti Airoldov dom, sta. svebajna ol vseh konvencijonalnosti in odločeda, pretrgati to zvezo, Čim bo konec ljubezni. 2e Jelj časa živita skupaj v hotelski sobi. Ker Glanfraruco nima več denarja in se noče pustiti vzdrževati od Simonelle, ji predlaga, naj živita vsak zase. Kljub temu, da zaradi tega Upi, ustreže dekle njegovi želji. Toda pove mu, da se čuti mater in da je prosila pomoči pri svoji materi. Noče. da bi ga vezala zavest očetovstva in ga prosi, naj se čuti povsem svobodnega. Gianfranco je zmeden. Njegov prvi nagib je olpor, vendar nima moči, da bi zepustil Simonello. In ker jo hoče Airoldi še razde? prejšnjo nedeljo Mladika, ki kak^r Ljubljana v prvem, nima doraslega tekmeca. Vrstni red ostalih se je izc mil že med tednom, ko je zveza razveljavila K-rotanovo zmago nad 2abjak:m. Včeraj j j žabjak z visoko zmago nađ Vičem stanje le potrdil. S en t jak občani so kakor Henntf-žani v prvem razredu prišli na drugo mest? s pomočjo nasprotnikove nrsol d-nosti. Korotan je danes boljše moštvo kakor Žabjak in bo slednji imel v povratna tekmah kljub svoji mečni volji, da se obdrži na drugem mestu, težko stališče. Vič je obsedel na dnu, ker so bile vse preizkušnje zanj še pretežke. Ni izključeno, da se bo v drugi polovici ">opravil. V tabeli drugega razreda je sedaj slednji položaj: 3 3 3 Mladika 2abjak Korotan Vič 0 0 o o 11:3 9:2 6:8 na- 8 4 2 3:16 0 Iz Hrvatske — Komasacija bi bila koristna. Hrvatska ima zemljo tako razdeljeno, da se vedno bolj čuti potreba po komasaciji. Otež-kočena so tudi kanalizacijska dela. Hrvatska ima okrog 1,000.000 ha zemlje, ki bi jo bilo treba z melioracijo vključiti v poljedelstvo. Zagrebški vseučiliški prof. ing. Stjepan Horvat je izračunal, da bi se povečal pridelek žita na hektar s komasacijo in kanalizacijo povprečno za 3.5 metrskih stotov. To bi dalo z letno melioracijo okrog 60.000 ha vsako leto 100 vagonov žita več, kar bi pomenilo znatno o'ajšavo v prehrani prebivalstva. Zato posvečajo na mero-dajnih mestih vprašanju komasacije veliko pozornost. Sedmo oziroma pivo povratno ':olo bo prineslo prihodnjo nedeljo v prvem razredu srečanje med Tobačno tovarno in Her. mesom, v drugem pa med Mladiko in zab-jakoni, Žabjak — Vič 7:0 (3:0) Izid je vsekakor nekoliko previsok. Žabjak je bii sicer v vseh vrstah boljši, razlika pa ni bila tolikšna, kakor bi mogli sklepati po »olimpijskem« rezultatu. Pokazal je predvsem več borbenosti, prodornosti in dobrega starta. K^r je večina njegovih igralcev močne telesne konstitucije, se ie s temi lastnostmi z lahkoto uveljavil proti ml&dim in šibkim Vičanom. Smisla za tehnično igro pa so pokazali Vi-čani več. Žal. napad ni znal izkoristiti niti ene izmed mnogih priložnrsti pred vra-tmi. Hud poraz gre v celoti na rovaš nedorasle obrambe. Že v prvi minuti je Vič imel lOO^no priložnost za zgoditek. Toda napadalec, ki je bil sam z žogo dva metra pred praznimi vratmi, jo je začetniško rerodno zapravil. Kasneje se je počasi uveljavljal žabjak, vendar je šel prvi strel na vrata Vičanov šele v 10. minuti. Vič je bil ponovno v krasnem položaju, zaradi mečkanja pa se je žabjakovi obrambi posrečilo zadnji hip poslati žogo «* ket, ki je ostal neizrabljen. V IS. minuti je .'.abja-kova premoč prvič prišla do Izraza. Leva zveza je ustrelila žogo z 10 m neubranljivo v mrežo Viča. Vičanl so bili takoj nato zepet pred vrati žabjaka, toda tud: tokrat so zapravili dve možnosti za izenačenje. V 23. minuti je bilo uspešno za Žabjak levo krilo, štiri minute kasneje je bil iz prostega strela s 16 m črte postavljen rezultat prvega polčasa 3:0 za žabjak. Proti koncu so Vičani x)pet nevarno napadali, niso pa dosegli nobonega uspeha. Razmerje kotov je bilo v prvem polčasu 4:3 za Vič. V drugem polčasu je pripadalo začetnih 20 minut Vičanom. Igralo se je pretežno v žabjakovi polovici. Nato pa so Vičani popolnema popustili in Žr.bjak je zopet zagospodaril po Igrišču. Svojo premoč je znal izkoristiti: v 27. minuti je povišalo desno krilo, v 30. levo krilo, v 36. leva zveza in v 37. sredni' napadalec. 7:0 za ftabjak. Kcti 6:5 za Vič. Sodil je dobro Kos. Bezlaj, Marn, Nagode I., Kcstanjšek, Lov-I šin. Sodnik: Mehle s Kosom in Makovcem. Skoro popolna repriza velikonočne tek-\ me med istima moštvoma. Ljubljana je nastopila brez Vodcba, ki ga je zamenjal j le deloma Pelicon. S svojo igro kratkih. natančnih pasov je predvajala za oko in j rezultat učinkovito igro. Podajanje in po-» stavljanje je pokazalo vzorno raznmeva-; nje zlasti v napadu, kjer so vsi igrali do. I bro. Kader k:t vodja no pada je prišel do ' strela samo v začetku, kasneje ga je ob-j ramba Tobačne tovarne skrbno nadzira-; Ia. V krilski vrsti sta za uspeh zaslužna j zlasti Vari in Perha.ič, ki rta neumorno ustavljala vse poskuse Tobačne tovarne. Ožin obramba ni imela veliko dela. Tobačna tovarna je včeraj zaigrala mnogo bolj disciplinirano in fair. Edini, ki še ni mogel krotiti svojih nog. je bil Nagode I, vendar do hujših izpadov ni prišlo, ker se je Ljubljana s svojo kombinatomo igro izogibala, kolikor je bilo mogoče, tesnejšim srečanjem. Tekma je bila za obrambo huda prezkušnla, ki ji je bila kos Famo prvi polčas. Oblak v vratih je bil morda najboljši mož v vrstah oranžnih, dasj gresta dva zgoditka na njegov rovaš. Dobra je bila tudi ostala obramba. Slabši kot na preišnjih tekmah je bil Januš. popolnoma pa je odpovedal Milanovič. Ker je krilska vrsta igrala predvsem defenzivno, je namd redko prišel do veljave. Dobre triče.rtine igre je Ljubljana popolnoma prevladovala. Bili so trenutki, ko se je zdelo, da se igra samo na ena vrata. V prvem polčasu je Ljubljana pokazala veliko lepih potez, ni pa bila učinkovita, ker je bila obramba Tobačne tovarne še pri močeh. Sele ko je odpornost oranžnih počasi popuščala, so se lepi igri priključili tud: uspehi. Prvi in edini zgoditek prvega polčasa je bil dosežen že v 5. minuti. Lah je poslal žogo Kroupi na krilo, ta pa jo je skoro iz kota vrnil Haclerju. ki jo je z ostrim strelom poslal v levi kot. Oblak je bil brez moči. Sled:!i so nato številni napadi in streli Ljubljane, ki so šli vsi mimo vrat ali pa so se končali v rokah Oblaka. V 15. min. je bil prvič resno zaposlen Rožič. Nagodetov strel z 12 m je dvignil čez vrata. Notranji trio Ljubljane je bil stalno v akciji, ori čemer je pogosto zćinemarial Krouuo Številni streli Laha, Bertonclja in Hacleria so šli čez vrata. Trko ce ie vrstil naoad za napadom, ne da bi žoga našla pot v mrežo. Razne nevarnosti pred vratj Tobačne tovarne so minile br^ huiš'h posledic. Bertoncelj je poslal v 26 minuti ostro streljano žogo v steber P -lobno nato v 32. minuti Kroupa. V 39. minuti se ie nonudila Tobačni tovarni krasna pr:!ožnost za izenačenje. Sodnik ie nrestrogo nricodil kazenski strel. JanuS pa ga ni znal izrabiti. Takoj nato se je 7 leno parado izkazal Oblak, ko ie v letu odbil Bertonclievo žogo Naslednjo minuto sta ponovila oba podobno zadevo: tokrat ^e ;e Oblak vrgel Bertonclju pod noge in doh:l v obraz polni udarec žoge. k; se ie odbila daleč v polje- Koti prvega po1^^ 5:1 za Liubljano. V drugem polčasu se ie že v 4. minuti oonudila Liublian! šivalna možnost. Pelicon pa ie bil kot zadnii v tako nerodnem noložaiu. da ni mogel več kakor posili žogo vznoređno z vrati mimo. V 8 minuti ie zaključ'1 Bertonceli na Lahov r^redložek lepo akcijo z ostrim strelom, ki ie bil tako močan, da ga Oblak ni m^-gel obdržati v rokah in mu ie žoga uš'a v -nrežo. 2-0 za Ljubljano. Sedaj se ie sprostila tudi Tobačna tovarna in v 11 nvnuti ie našel Nnsode luknio. 2oga je šla neubranliivo v desni kot Ljubiianinih vrat 2:1 za LHibliano. Za hip ie Ljublia-na popustila Toda že v 16. minuti je bila zonet v napadu. Tokrat je vodil žogo Kroupa. ki jo ie tudi udaril na vrata tako moč>o. da ie Oblaku ušla in obsedela v mreži. Sledilo je 10 minut neprenehnega obleganja. Na 4:1 je nato v 25. minuti dvgnil Lah. ko je Pelicon streljal kot. Oblak je bil vedno bolj zaposlen. V 27 minuti ie zgreši Hacler pred praznim*! vrati. Prodori Tobačne tovarne v Ljub-lianfno oolovico <;o bili le >n->oradičn* fn r*+*> vh Hasl ter Lah II z lahkoto zavračala. V 38. minuti je podal Kroupa žogo v sredino Hacleriu. katerega stre* se je odbil od noge nekega branilca 2ogo ie dob:1 Pelicon in streljal neubranljivo mirni-Oblaka. Zadnji zgoditek je bil v 40 minuti zopet delo neumornega Laha, ki mu je žogo predložil Hader. Oblak je šestič pobral usnje iz svojih vrat. Ljubljana je bi- la do konca še vedno v premoči. Nevaren je bil prosti strel s 16 m črte. Lahov strel pa je Šel tik mimo vrat. Igra se je končala s kotom za Ljubljano. Razmerje kotov 10:1 za Ljubljano. Sodnik je bil za nekatere prestopke zc-io prizanesljiv, za druge pa prestrog. Gleda cev okoli F(C. Prvenstvo rezerv in mladine Prvo kolo prvenstva rezerv in mladine je obsegalo dve tekmi iz skupine rezerv in tri iz mladinske skupine. Obe rezervni tekmi sta se končali z enakim izidom. Mara je premagal za Kolinsko tovarno Hermes 2:1 (2:0), Ljubljana pa na Rakovniku Korotan 2:1 (1:1). Glavni mladinski spored je bil na igrišču Ljubljane. Izkazala se je mladina Tobačne tovarne, ki je premagala mladino 2abjaka z najvišjim včerajšnjim Izidom 100 (6:01. Mladina Liubljane je podlegla mladini Mladike 0:1 (0:0). Tretja tekma ;Renzo Ricci«. Izven. Cene od 20 lir navzdol. Torek, 25. maja, ob 18.: V i v e r e i n & i e m e. Gostovanje italijanske qlcda]iške družine »Renzo Ricc;«. Izvtn. Cene od 20 lir navzdol. Sreda, 26. mnja. ob 18.: 11 p i c c o 1 o s a n t o. Gostovanje italijanske cledali'ke droUno »Renzo Ricci«. Cene od 20 lir navzdol, OPERA Ponedeljek. 24. maja: Zaprto. Torek. 25. maja: Zaprto. Sreda. 26. maja, ob 18.: Prodana neve« sta. Red Sreda. Četrtek. 27. maja, ob 18.: Madame But- t e r f! v Red Četrtek. Peterk, 28. maja, ob 18.: V n e b o v z c t j e B. D t v. M a r. Oratorij. Red B. Gostovanje italijanske gledališče družine »Renzo Rkcm. V pc.nedeljck 24.. torek 25. in sredo 26. t. m. bo gostovala v Drami skup;na dramskih ieralcev. katere vodja in prvi igralec je Renzo Ricci. Ta skupina spada med sedanje stri najboljše itilii.inske. Spored gostovanja ie sestavljen iz dveh iger lažjega značaja: Am^rsi co$i, l'ivere insieme in drame // pic-co'o santo. Opozarjamo na to nenavadno prireditev, ki nam bo dala priložnost spoznati raven italjanske drame, ki nam je bila doslej znana samo po enem primeru, ko smo videli Goldoniievo »Zdraho na vasi«. Veljale bodo cene od 20 lir navzdol. Za smeh IZBIRA POKLICA — Kaj bo vaš sin ko konča šole? — Učitelj postane. — Mar ima kaj smisla za pedagogijo? — Seveda ga ima, saj je že zdaj zelo na* vdušen za počitnice. NEMOGOČE — Kaj ti je rekla žena. ko si se vrnil tako nožno ponoči domov? — Kai je rekla. Nemogoče je zapomniti si *ol"ko besed. DRUGI M02 — >k>j pr\i mož je bil stokrat pametnejši >d tebe. — pravi žena vsa objokana. — Kar lepo molči. Oba sva se oženila s *eboj. MASER — Jaz sem maser — se predstavi Mi5ič ^lelaliskemu ravnatelju. — Pripravljen sem masirati vse vase plesalke proti plačilu treh Usočakov. — Dobro, če lahko tskoj položite denar, lahko tudi takoj pričnete z dc'om — mu odgovori ravnatelj. Ste v. 117 ^ ! O V F VI N * R O n 19 Stnw J Slovenska drama na zagrebškem odra Ruža Lucija Petelinova je napisala dramo v treh dejanjih „Petra" Ljubljana, 24. maja. Prva letošnja izvirna premiera v zagrebškem gledališču je bila dne 19. maja vpri-zorjena drama Petra od slovenske pisateljice Ruže Lucije Petelinove. Petra je bila mlada in lepa, ko se ji je dogodilo, da je dobila prej otroka za zibel, kakor moža za zakonsko posteljo. Stric njenega ljubimca ji je velikodušno zapustil veliko premoženje in ona je otroka vzgojila v mladega 20-letnega moža, ko se naenkrat zopet pojavi ljubimec iz rnladih dni. ki je med tem kot filmski igralec živel v svetu. V borbi med ljubimcem in Petro za sina se izkaže, da to ni njegov otrok, ki je bil mrtev rojen, pač pa otrok neke druge žene, ki je bila s Petro obenem na porodu v sanatoriju. Vseh dvajset let je živela nad Petro in dozdevnim sinom skrivnost, za katero sta vedela samo ona in dr. Borak. V tem času je Petra oboževala slikarja Adrijana Dragoža. pokupila je vse njegove slike in jih zbrala v svojem salonu. Ljubosumje prvega ljubimca, ki je med tem ljubimkal s svojo nečakinjo Vando, je tako neizmerno, da postavi Petro pred alternativo, da sežge Dražgoševe slike, ali pa se bo maščeval nad njegovo hčerko, ki jo je rešil iz bombardiranega Pariza. Petra se iz ljubezni do otroka od'oči za požig slik. dobi pa tak pretres živcev, da mora v sanatorij dr. Boraka, kjer se dogaja tretje dejanje. Petra je ravno na poti k okrevanju, ko jo obišče naenkrat njen oboževani slikar Dragoš in kateremu pripoveduje dr. Borak, da so vse njegove slike v Petrinem salonu, tedaj pa mu hčerka odkrije resnico o požigu. Pride tudi prvi ljubimec Kaldo, ki se menda hoče opravičiti pred Petro zaradi svojega postopanja, toda njegova prevarana ljubimka - nečakinja ga ustreli. To dejanje Petro tako pretrese, da 86 5 ornrači um... S tem se drama konča. Dejanje je tako mnogovrstno, da sem ga samo nepopolno izčrpal, vendar dosledno in imenitno povezano. Prvo dejanje, ki služi bolj razporeditvi in objasnitvi ozadja, ni posebno užgalo in skoraj sem se začel bati za uspeh. Toda v drugem dejanju, ko se Petra bori med ljubeznijo do slikarja in njegovega dela ter ljubeznijo do njegovega otroka, se drama povzpne in potegne človeka za seboj in gromko ploskanje ni prenehalo, dokler se ni prikazala tudi avtorica. Ljubezen žene do otroka je v Petri krasno opisana. Petro je igrala Vika Podogrska z znano umetniško silo. Prav dobro je karakteriziran tudi njen prvi ljubimec Rasto Kalda. ki ga je dosledno pokazal Muto Grkovič. To sta tudi glavni vlogi. Dr. Boraka je igral in igro izvrstno režiral in opremil Hinko Nučič. Pisateljici na uspehu čestitamo, veseli nas. da je drama tako lepo uspela. Želimo, da bi se z njo pokazala tudi v Ljubljani. Franjo Bolka. DNEVNE VESTI — Predavanje nemškesra zgrod o vinarja v Milanu. Te dni je bila v Milanu v dvorani kulturnega zavoda itnlijansko-nemška kulturna manifestacija. Predaval je prof. Maver, ravnatelj državnega zavoda za starejšo nemško zgodovino v Berlinu, o nemškem srednjeveškem imperiju in državi. Predavanju so prisostvovali med drugim komisar omenjenega kulturnega zavoda nemškega generalnega konzulata ter zastopnik milanske katoliške univerze. — Nemška odlikovanja milanskim občinskim funkcionarjem. Nemški generalni konzul v Milanu von Halem je izročil v navzočnosti nemških konzulov Meissnerja in Weberja, zaupnika nac. soc. stranke v Milanu, predsednika nemške trgovinske zbornice za Italijo ter predstavnikov nemške zajednice v Milanu podprefektu dr. Severiniju zaslužni križec nemškega orla prvega razreda v znak priznanja za njegove zasluge na področju italijansko-nem-£kega sodelovanja. Nadaljnji zaslužni križci so bili izročeni ob tej priliki občinskemu generalnemu podtajniku Herminiju Brusu, šefu regulacijskih načrtov dr. Bo-dinu, šefoma tehničnega oddelka milanske občine inž. Ceechiju ter inž. Secchiju, šefu gospodarskega oddelka Vigorelliju ter šefu tiskovnega urada Ferdinandu Pochu. V imenu odlikovancev se je po primernem nagovoru nemškega generalnega konzula zahvalil za izkazano priznanje milanski podžupan Severini. — Odlični italijanski pianist koncertira v Zagrebu. Italijanski pianist Nino Rossi je koncertiral te dni V dvorani hrvatskega glasbenega zivoda. Rossi je bil deležen toplega priznanja. Zagrebški dnevniki posvečajo italijanskemu umetniku obširne, pohvalne kritike. — Lep mednarodni uspeh rimskih arhitektov. Znana revija »Architettura« objavlja zakijučke natečaia, razglašenega leta 1940 po turški vladi. Natečaj je bil namenjen arhitektom iz vseh držav, ki so v prijateljskih odnošajih s Turčijo. Razglasitev natečaja je služila počastitvi spomina Kemala Atatiirka. Med zmagovalci natečaja je znameniti rimski arhitekt Ar-naldo Fasclini, ki deli prvo mesto z Nemcem. I. Kriigerjem ter Turkom Rminom Onat-Orhamom. Komisija, ki je razsojala, je sklenila kupiti načrte Italijanov Ivana Muzia. Gina Franzija ter Josipa Vanara. Omenjeni rezultat je nedvomno lepo spričevalo kvalitetnemu formatu italijanskih r.rhitektov. Razen tega moramo upoštevati tudi številčno razmerje, saj je bilo med 47 konkurenti komaj pet Italijanov, ki so si pa vsi priborili viden uspeh. Italijanski umetniki pa so si priborili mednarodno priznanje tudi ob mednarodnem natečaju za načrt bratislavskega vseučiliškega mesta. Zmagala sta rimska brata Ernest in Atilij La Padnla, katerih načrt je bil nagrajen s 100.000 lirami. Razen tega je bratislavsko razsodišče kupilo predloženi načrt italijanskih arhitektov Lucchinija ter Pasquia. — Izmenjalna umetnostna razstava Fer-rara—Miinster. Iz Ferrare poročajo: Ob najlepšem uspehu je bila zaključena te dni umetnostna razstava ferrarskih likov- j nih umetnikov v prostorih palače Dia- 1 manti. Razstava je bila prirejena v okviru umetnostnega izmen jalnoga dogovora med mestoma Ferraro ter Munsterjem. Razstavo si je ogledal minister Biggini, ki ic kupil sliko Angela Longancsija »Deček s kitaro« za galerijo sodobne umetnosti v Rimu. Na razstavi so zbrali svoje umetnine malodane vsi ferrarski likovni umetniki, med njimi najbolj znani Amerigo Ferrari. Giorgio De Vincenzi, Leon Caravita, Herald Mori-Cristiani. ki je izboren kolorist, Gino Marzocchi ter kiparja Hanibal Zua-loisi in Ulderico Fabbri. Ferrarski umetniki bodo razstavili svoje umetnine v Munstru. — Junaška »mrt majorja Galimbertija. Major pomorskega pionirstva inž. Bruno Galimberti je našel junaško smrt v pomorski bitki na ladji, na kateri se je udeležil neštetih srelozemskih pomorskih skcij. Pokojnik se je udeležil libijske in španske vojne. Od pričetka sedanjih vojnih sovražnosti so mu bile poverjene važne akcijske naloge. — Rimski sledovi na ogrskih tleh. Budimpeštanski vseučiliški profesor dr. Štefan Borzsak je predaval na sedežu Kr. zavoda rimskih študij o rimskih sledovih na Ogrskem. Po končanem predavanju je bilo izvajanje starinskih ogrskih ter italijanskih skladb. Sodelovala sta sopranistka L. Piombo ter pianist R. losi. Navzočni so bili poleg številnega rimskega kulturnega občinstva eksc. Ussani, eksc. Gray ter ravnatelj ogrske akademije. — Prenos spomenika Marka Avrelia. iz Rima poročajo: Po končanih delih za prenos znamenitega kipa Marka Avrela na Campidogliu je bil premeščen tudi konj. Pomembni spomenik je s tem za časa trajanja vojne spravljen na varno. — Pričetek Monteverdijevih proslav v Florenci. V mestnem gledališču v Florenci je bila v navzočnosti odličnih predstavnikov umetnosti ter književnosti prva spominska manifestacija za proslavitev 300-letnice smrti znamenitega cremonskega skladatelja Klavdija Monteverdija. Pri izvajanju sporeda so sodelovali člani zbora in orkestra florentinskega glasbenega maja ter 12 slovitih solistov, ki so s svojim sijajnim nastopom povzdignili slavnostni potek večera. — Kuverta s 84.000 Hrami izgub! jena ter najdena. Iz Milana poročajo: Te dni je vstopil 601etni Konstantin Pascucci s svojim vnukom v tobačno trafiko Frgirli. čez nekaj časa sta se oba vrnila in vprašala, če sta morebiti pustila v trafiki rumeno kuverto. Lastnik trafike jima je odvrnil, da je ni videl. Pascucci je s svojim vnukom oišel ter se vrnil z organi kvesture, ki so izvedli v vseh prostorih trafike temeljito preiskavo, ki pa je bila brezuspešna. K sreči pa je bila dragpocena kuverta vendarle najdena in sicer v bližini poštne palače, kjer sta jo izgubila. V kuverti je bilo namreč za 84.000 lir gotovine in dragocenosti. — Hišne gospodinje odpisale najemnino bojevnikov! materi. Marija ter Ida Trau-selbi in Angela Marziali so spregledale najemnino za ves čas vojne gospe Ivanki Fannini. materi vojaka, ki je že štiri leta pod orožjem, dve leti na ruskem bojišču. L1UBLDANSKI KINEMATOGRAFI KINO UNION Odličen češki film po znamenitem K. čapkovem romanu Turbina V glavnih vlogah: Uda Baarova ln František Smolik Predstave: ob delavnikih ob 15.30, 17.30 in 19.30 uri; ob nedeljah ob 10.30. 15.30, 17.30 in 19.30 uri KINO MATICA Sijajna burka o treh lepih in prebrisanih dekletih. Dovtipna vsebina, komični prizori, lepa glasba in spretni igralci Tri dunajska dekleta V glavnih vlogah: Carola Hohn. Lucie Englisch, Grete VVeiser, Ilainz Kuh-mann Predstave ob 15., 17. In 19.15 ari KINO SLOGA Film iz cirkuškega življenja, poln pustolovščin in napetih prizorov Sama eno mč V glavnih vlogah: Ingrid Bergmann, Ed\vin Adolphson, AinO Taube Predstave ob 14., 15.50. 17.40 in 19.30 V nedeljo še ob 10.30 Jezikovna paša po prof. Antona Breznika razpravi »Stavčna negacija v slovenščini« Med najzanimivejše razprave te dni izišle prve knjige »Razprav« filozofsko-filolo-ško-historičnega razreda naše Akademije znanosti in umetnosti spada nedvomno razglabljanje našega slovničarja prof. Antona Breznika o »Stavčni negaciji v slovenščini*. To poglavje našega jezika je obširno, največkrat pa v slovnicah slabo obdelano, saj te o mnogih primerih sploh ne govore. Ker doslej ni bilo preučeno dovolj podrobno z upoštevanjem vseh virov in so se nekateri pisci zanesli enostavno na nauke svoj?h prednikov, so se v pravila o stavčnem nika-nju vrinili napačni nauki. Prof. Breznik obravnava v omenjeni razprav! stavčno nikanje v sedmih poglavjih in prihaja do zanimivih zaključkov, ki so nekoliko nasprotni dosedanjim pravilom. V prvem poglavju se bavi z zanikanim velel-nikom. V nasprotju z Miklošičem igotavlja, da izražata v slovansk'h jezikih tako nedo-vršni kakor tudi dovršni glagol v zanikanem velelniku prepoved dejanja kot takega, naj gre za glagole, ki imajo trenutni, trajni ali pa ponavljalni pomen. Zanikani ve- t lelnik nam ne pove, ali se dejanje nadaljuje | ali ne, ali se začenja ali končuje. Za rabo zanikanega velelnika postavlja naslednja pravila: 1. Kadar ima glagol ponavljalno obiiko, je pravilno uporabljanje samo to, naj je pre- — Lep uspeh Ale^Mjeve komedije v Kas- slu. V kasselskem državnem gledališču je bila, kakor poročajo iz Berlina, otvor jena Iramska sezona z veseloigro ravnatelja tri-estinskega Piccola Rina Alessija pod naslovom v; Gospa s čipkami*. Komedijo je prevedel nemški pisatelj ter generalni gledališki intendant dr. Ullrich. Alessijeva komedija je doživela lep uspeh in so bili sodelujoči okoli SOkrat poklicani prel zastor. — Usodna vežnja na Tiberi. Trije rimski dečki so se spravili v čoln v bližnmi Sv. Pavla na Tiberi. Zaveslali so proti sredini in pustili, da jih je rečna struja ponesla navzdol. Najmanjši med njimi Hek-tor Rolli, star 6 let, se je pri tem nagnil preveč čez rob čolna Omahnil je v reko, ki ga je za zmerom zagrnila. Njegovo truplo je naplavila Tibera na kraju Ponte Galeria. — Nova pesniška zbirka Guida Sambo. V založbi Del fino. ki jo vodi Venusto Rossi. je izšla te dni nova pesniška zbirka Guida Sambo v zelo lični, okusni opremi. Naslov nove zbirke je »Vrt«. — Nesreče. Včeraj so iskali v ljubljanski bolnišnici zdravniške pomoči naslednji ponesrečenci. Jurij Kopač, 571etni posestnik iz Sela-Šumberka. si je pri padcu s kozolca poškodoval hrbtenico in rebra. — Marija Kastelic, 85-letna mestna uboga iz Ljubljane, si je pri padcu zlomila desno nogo. — Ivan Merlak, 22-letni koiar iz Vrhnike, se je ranil na desnem očesu. — Fr. Mrhar. 31-letni delavec iz Dolenje vasi, si je pri padcu pod voz zlomil desno nogo. — Marjanca Zdešar, 2-letna hči ključavničarja iz Ljubljane, si je pri padcu s postelje zomila levo nogo. — Martina Špa-rovca. 40-letnega kovača iz Šmarja, je konj udaril v trebuh ter ga močno ranil. IZ LJUBLJANE —lj Vreme se spreminja. V seboto se je vreme začelo spreminjati; dopoldne je še vladala burja in zdelo se je, da bo ostalo vse po starem, a popoldne je zapihal jug in se je začelo naglo oblačiti. V noči med soboto in nedeljo je bilo oblačno in tudi včeraj dopoldne se je solnca po večini skrivalo za oblaki. Toda včeraj ni več pihal jug, zopet je potegnila barja in začela je razganjati oblake. Popoldne je od časa do časa posijalo solnce. — Zvečer je bilo že po večini jasno. Davi je bilo še malo oblačno, vendar je solnce začelo zgodaj greti. Ponoči se ni mnogo ohladilo, tako da je maksimalna temperatura davi znašala 11.1<>. Samo enkrat v tej pomladi je bila doslej najnižja dnevna temperatura približno tako visoka, sicer so pa bila ves mesec hladna jutra. Najvišja temperatura je "čeraj znašala 21«. Za solnčenje in kopanje se nam včeraj ni zdelo dovolj teplo, vendar je bilo tudi nekaj ljudi v kopališču. —lj Večerni tramvajski promet. Tramvajski promet v našem mestu še zmeraj stalno narašča. V zadnjem času so zaradi tega dali v promet še nekaj rezervnih voz. in sicer na progah Magistrat—Rakovnik in Hrvatski trg—Moste. Ti vozovi obratujejo za rednimi vozovi v jutrnjih, opoldanskih in večernih urah. Po potrebi pa od-brze rezervni vozovi tudi proti pokopališču. Proti Viču in Šiški in obratno pa včasih odpeljejo kar po trije, štirje tramvaji drug za drugim. Promet na Ajdovščini, pred glavno pošto, na odseku med Ajdovščino in glavno pošto ter na Hrvatskem trgu do splošne bolnice je postal res velikomesten. Tramvaji si slede včasih Pojasnilo glede prošenj za dodeljevanje blaga Rim, 22. maja. s. Ministrstvo za korporacije je izdalo podrobne naredbe, da je treba vse prošnje za dodelitev blaga, ki ga nadzira to ministrstvo, kakor tuli vse zahteve glede določitve cen Industrijskih proizvodov, predlagati samo preko pristojnih združenj, ki morajo sama oceniti njihovo utemeljenost ter naslavljati na ministrske urade samo take. ki jih smatrajo za utemeljene. Pristojni uradi so prejeli navoiiH, da pr« šnje. ki ne bodo vležene po predpisani peti. sploh ne bolo obr:vnavane dalje. v nepretrgani verigi, stoje v vrsti od postajališča pred kavarno »Emono-' do »Nebotičnika«, a na Ajdovščini ter pred spo-šno bolnico mnogokrat vidimo po šest aH celo osem voz naenkrat. —lj Vrt gosti'ne »Lovšin« otvorjen. Točimo o1.lično sortirana vina. —lj Razstava šestorice v Jakopičevem paviljonu je vzbudila živo zanimanje med ljubitelji domaČe likovne umetnosti, kar je povsem razumljivo, saj so svoja še ne-razstavljena dela postavili na ogled sami priznani slikarji in kiparji. Putrih in Z. Kalin sta razstavila nekaj dognanih plastik. Smerdu. Kregar, Mušič in Sedej pa zbirko dovršenih olj. Opozarjamo, da bo razstava odprta samo do 6. i unija t. L —lj Pisatelj in slikar Edo Deržaj je s svojo novo knjigo i Podobe ■ in novo razstavo v Obersnelovi galeriji vzbudil živo pozornost. Deržaj je izrazit častilec gora, kar je dokazal s svojim sedanjim dvojnim nastopom. Razstavo bo zaključil že prihodnjo nedeljo. —lj Lepo posut pločnik. Poleg hodnika ka« ob Cesti Soške divizije, o katerem smo že poročali, je bil lepo posut tudi nadaljni del na odseku od Resi je ve do Kolodvorske ulice. Tudi ta pločnik je obrobljen s kamnitimi robniki, tako da ima dolga in važna Cesta Soške divizije vse hodnike v glavnem urejene, to se pravi, da imajo vsi kamnite robnike, a nekateri so tudi žc asfaltirani. —Ij Ljubljanski kmetovalci, ki so letos večji del tako zgodaj obdelali svojo zemljo, se sedai žilavo bore proti suhemu vremenu. Nebo ie bilo zadnje dni res skopo z osvežujočim dežiem. Zato morajo meščani umetno namakati žejno zemljo in so tudi pri tem delu pokazali mnogo iznajdljivosti. —lj Ali s;. hrčete naučiti italijanski hr i truda En napora? Nabavite si dr. Grado\ : Italijanski tečaj za Slovence, ki ga dobite v Knjigarni Tiskovne zadruge. šelenbur-gova ulica 3. Knjiga je namenjena samoukom, ki se ob tečnem vpoštevanju predpisanih navodil z lahkoto nauče v kratkem času italijanskega jezika. Mchanično-su. gestivna metoda. OPRAVIČILO — Zakaj vas tako dolgo ni bilo k meni? — vpraša zdravnik bolnika. — BH sem bolan, gospod doktor. Junijska „Dobra knjiga44 V prvi polovici prihod ti j< ga meseca no v zbirki »Dobri knjigi« izšel njen deveti roman. Naročniki hedo to pot prejeli delo moderne italijanske pisateljice A L IS £ DE CESPEDES: HI POTI" V blagodejnem nasprotju z večino ženskih romanov »Nazaj ni noti« (»Nihče se ne vrne«) ni kaka tesna avtobiografska izpoved, temveč obravna\a mnogo-stransko snov, sega v različne svetove tn riše najrazličnejše značaje. S srečno fantazijo, finim psihološkim čutom In toplim vživetjem nam razpleta pisateljica zanimivo zgodbo iz življenja moderne mladine. Dekliški penzionat je zunanji okvir, v katerem so nanizane neenake usede mladih ljudi. Vsakomur od njih je trika za na svoja pot, a vendar jim je vsem skupno: globoko življenjsko spoznanje, da preživljenega ne moremo več izbrisati, da življenje zmerom samo beži in se nikoli ne vrača, da ni več mogoče začeti res znova, da — nazaj ni poti. Knjiga, ki je bila v Italiji in v Inozemstvu najugodneje sprejeta, stavlja avtorico v prvo vrsto italijanske mlade literature. P. Guiton (Mercure de Franc«) p še: »Težko bi bilo še kje najti knjigo, pisano s tako neposrednim ženskim opazovanjem, knjigo, v kateri bi bila prikazana žena, zlasti dekle, s tolikšno od kri. tosrčnostjo. Alha de Cespedes je to oboje dosegla in še izpopolnila z mojstrsko teh-ntko... Knjiga, ki zasluži polno zanimanje.« Naročite se na romane DK! „Prima linea" Izšla je 29. številka glasila borbenih fa-šijev Ljubljanske pokrajine, kakor vedno z zelo raznoliko vsebino. Na uvodni strani so članki posvečeni najznamenitejšim aktualnim dogodkom: Četrti obletnici »jeklenega pakta«, ko sta se voditelia italijanska in nemške revolucije sestala ter podpi^ila zavezniško pogodbo na življenje in smrt, sedanjemu vojnemu položaju po izpraznitvi Afrike ter zagotovilo o povratku Italije v Afriko. Na drugi strani nahaja čitutelj članek o pouku italijanskega jezika na šolah naše pokrajine ter opis komunističnih grozodejstev na Balkanu. Tretja stran je odločena kulturnim vprašanjem, četrta pa delavskim zadevam. Organizacij Alt zadeve obravnava, kakor ob'čajno četrta stran. — List je opremljen z lepimi in razločnimi siikami. Iz pokrajine Trleste — Ponesrečene*. 73-letna gospodinja Ivanka Bidoli. ki stanuje v ulici Alfieri 4. si je pri de.u ranila levo stegnenico. 49-letni čistilec Renato Zimba, stanujoč v ulici Antonio Cascia. je padel z lestve :n .-o pobil do rokah in nopah. 57-letni delavec Maksimilijan Azzopardo, Stanujoč v ulici Galilei 10, je bil zaposlen ob pristanišču Duca d'Aosta. Pri tem je padlo nanj deblo in ga občutno poškodovalo. Vsi trija ponesrečenci se zdravijo v triestinske bolnišnici kralnce Helene. — Otvoritev kopališč. Doslej so bila po večini že otvoriena triestinska morska k9* oalLšča. kjer je ves dan zelo razgiban Rv« žav. Maksimalni cenik Maksimalni cenik štev J» Ki velja po naredbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10. aprila t. 1. nuprr.i, določa za mestno občino ljubljansko lil slednji ce-ne na drobno (z všteto trošarino): 1. Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire, v kosih od 400 do I 000 g 2.20 lire; testenine tz enotne m^ke S.00 lire za kg: enotna pšenična moka 2 70 lire: enotna, koruzna moka 2 20 Ure; riž n vadni 2 70 Ure; fižol 6 lir za kg. 2. Jedilno olje (olivno) 14 70 tire za liter; surovo maslo 28.40 Ure za k<;; slanina so-Ijena 19 lir za kg: ma*t 17 lir za kg. 3. K»s, 4% vinski 6 3f> lire za liter. 4. Mleko 2.50 Ure za Uter; kondenzirano mleko v dozah po 880 g lf> 90 Ure 7.a dozo, v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo. 5. Sladkor: sladkorna sipa S 25 lira BB kg. v kockah 8.35 lire. 6. Mehka drva, rszžagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33.60 lire za stot; mehki roblanci (zamanje)t približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir za stot; trda razžagana drva tO lir za stot; enotno mll°, ki vsebuje 23—27% kisline, 4.10 Ure za kg. Zlogovnica št. 21 a — a — a — an — bi — ca — ca — ci — črn — da — de — go — ja — k<. — kr> — kra — la — le — li — Iju — ma — mec — mič — na — nat — ni — ni — no — o — pir — pu — ran — n — rov — rup — to — te — us — ze — ži. Iz teh zlogov sestavi 13 besed s pomenom: 1. levi pritok Save. 2 dc' radijske naprave, 3. slovenski kipar in ilustrator, 4. ljubljenec, 5 italijanska pokrajina 6. železniška postaja na Gorenjskem. 7. reka v Južni Ameriki- S. palača v Rimu. 9. zamorci. 10. slovenski skladatelj (f 1936), 11. rodoviten predel v puščavi. 12. 'me savojskih vladarjev, 13, slovenski mecen (t 1912). Prve in nato četrte črke vsake besede, brane navzdol, povedo italijan^k: pregovor (Pocc fiela fa amaro molto miele.) (»lj« velja za en glasnik.) Rešitev zlogovnice št. 20 I. Kajmakčalan, 2. Jeriho, 3. Epir, 4. Rigo-letto. 5. Jcdert, 6. ekvator. 7. Ve run a, 8. Ispa-han. 9. Novaja zemlja, 10. oproda, 11. Ko* lonec, 12. jelša. 13. Evropa, 14. Robanov Knt, 15. Jokohama. 16. Hlhasan. 17. Kaluga, 18. Rotterdam. 19. Artiče. 20 čabar. »Kjer je vino, kjer je krača, hitro najdeš pomagača.« V zrcalu anekdot Voltaire Med Voltairovim posetom pri Frideriku Velikem je povabil kralj francoskega filozofa na vožnjo s čolnom po jezeru, ki je bilo precej razburkano. Kralj je sedel v čoln. Voltaire se je pa obotavljal. — Kaj se tako bojite za življenje, gospod? — ga je vprašal kralj porogljivo. — Seveda se bojim — je odgovoril Voltaire mirno. — Glejte, jaz sem kralj, pa se vendar ne bojim tako kakor vi. — To je razumljivo. Kraljev je na svetu mnogo, Voltaire pa je samo eden. poved splošna ali pa veljavna samo za eno dejanje. Napačno je: službe ne odpovej, pravilno: službe ne odpoveduj. Enako je napačno tudi: ne obupajmo; ne pestoj; o ne vpia-saj me nikdar. Pravilno: ne obupujmo; ne postajaj; o ne vprašuj me nikdar. Napačno: ne nesi; ne teci, ne vleči. Pravilno: ne nosi, ne tekaj, ne vlači. Le kadar ima trajni glagol drugačen pomen kakor ponavljalni, moramo uporabljati trajno obliko. 2. Kadar ima glagol samo trajno obliko, se uporablja ta oblika, če je prepoved splošna ali pa enkratna. Ne smemo torej rabit: dovršnega glagola. Zapoved se glasi: stori, povej, napiši, snej, sedi, pohvali. Prepoved pa: ne delaj, ne pravi, ne piši, ne jej, ne sedaj, ne hvali. Napačno je: ne povej mu ničesar; ne pokaraj me. Pravilno: ne pravi mu ničesar; ne karaj me. 3. Obe gornji pravili sta veljavni za vse slovanske jezike. Samo za slovenščino in srbohrvaščino pa velja naslednje pravilo: kadar nima glagol ne ponavljalne in ne trajne oblike, temveč samo dovršno, se uporablja ta tudi, kadar je prepoved splošna. Enako uporabljamo dovršno obliko, kadar ima nedovršnik drugačen pomen. Ker so drugi slovanski jeziki razvili veliko obilico ponavljalnih oblik in lahko z njimi izrazijo vsako prepoved, to pravilo zanje nima pomena. Zgledi: ne zavrzi me; ne prevzemi se; ne pogin!; ne zakasni se; ne usli-ši me. Zgledi, ko ima dovršna oblika drug pomen kakor nedovršna (trajna ali pa po-navljalna): ne ukani ga (kaniti ima črug pomen); ne pohodi mi sadik (pohajati ima drug pomen); ne pridi mi več domov. Vir, ne presahni mi sredi trat (zgled iz Zupančičeve pesniške zbirke »Mlada pota«; pre-sihati pomeni nekaj drugega). Drugo poglavje je posvečeno nikalnici pri predmetu. Kadar je v slovanskih jezikih zanikan povedni glagol, je predmet v rodil-niku. V nekaterih primerih pa nastajajo težkoče. Rešili jih bomo pravilno takole: 1. kjer rabimo dva predmeta, moramo postaviti oba v rodilnik. Ne sme pa stati ro-dilnik, ko gre za povedkovo določilo v ime-novalniku pri povratnih glagolih nepopolnega pomena, kakor delati se, čutiti* se, imenovati se, zdeti se. itd. To določilo mora stati vedno v imenovalniku, v trdilnem in nikalnem stavku. Napačno je: ne imenujte se voditelje, prav tako... voditeljev. Pravilno je edino: ne imenujte se voditelj. Napačen je tudi rodilnik pri povratnih glagolih: Duhovščina se ne sme kazati sovražne upravičenim preosnovam. Prav: se ne sme kazati sovražna, kakor govori ljudstvo, ali pa po novejši rabi: se ne sme kazati sovražno. 2. Predmet ostane v tožilniku. če ni zanikan povedni glagol, temveč kakšna druga beseda v stavku. Primer: Simon Peter mu reče: »Gospod, ne le mojih nog, ampak tudi roke in glavo« (namreč: mi boš umil). V tem primeru se nikahVca nanaša samo na besedico le, ne pa na glagol, povedek. Pravilno je torej, ne le moje noge, ampak .. Pogostejši so primeri, ko je zanikan veznik »da«. Primer: povesil je glavo in odšel, ne da bi izpregovoril besedice več. Pravilno: ... ne da bi izpregovoril besedico več. 3. V zloženih stavkih, kjer sta povezana trdilni in nikalni stavek, se moramo vprašati, kateri predmet je zanikan. Napačno je: če naj govorim natanko, ni bilo in ni v Rimu druge plastike kakor grške. Pravilno je: kakor grška, ker ni zanikana grška, temveč druga plastika (lat.nska). Napačno: morda res ne bomo potrebovali ničesar bolj kakor resnice. Resnico bomo potrebovali. Torej pravilno: kakor resnico. V tretjem poglavju govori pisec o nikalnici pri glagolih in imenih, ki se vezejo z nedoločnikoni kot dodatkom. Njegove sedanje ugotovitve so važne, ker spreminjajo pravilo, ki ga je postavil v četrti izdaji svoje Slovenske slovnice. Takrat se je pisec naslonil na mnenje Miklošiča, ki dopušča predmet v rodilniku samo pri glagolih ho-teti, moči, imeti, smeti, vedeti, za druge glagole,ki se vežejo z nedoločnikom, pa rodil-nika ne dopušča. Miklošičevo naziranje ne odgovarja dejanskemu jezikovnemu stanju pri slovanskih jezikih. Vsi slovanski jeziki od najstarejših dni do danes uporabljajo pri glagolih in imenih, ki se vežejo z nedoločnikom, predmet v rodilniku. Napačno je: hlapcu se ni ljubilo kidati hlev. Prav: kidati hleva. Napačno: nisem pozabil vzeti palico. Prav: palice, itd. Četrto poglavje je posvečeno predmetu pri nedoločni ku kot osebku. Slovanski si ovni Čar j i o tem vprašanju ne razpravljajo. V vseh slovanskih jezikih stoji v tem primeru tožilnik. Primer!: ni dobro slepe miši loviti; ni pošteno trebuh svoj gost'ti; ni bila težava hišo dobiti. V petem poglavju govori pisec o nikalnici pri osebku. Ta je mogoča samo v bitnih stavkih, v katerih se zan'ka bivanje osebka. Trdilno: mati je doma, nikalno: matere ni doma. Napačna je raba: zvonika ni videti. Prav: zvonik se ne vidi. Za pismeno slovenščino rabe z rodilnikom ne moremo dopuščati, posebno ne tam, kjer ni nobene zveze glagoli ne biti, ne ostati, nestati. Torej ne: niti za drag denar se ni dobilo jedi in pijače, ampak prav: se ni dobila jed in pijača. Napačno: pesnikov se sploh ne da tn se jih ne sme razlagati. Prav: pesniki se ne d "do razlagati; pesnikov ne smemo razlagati. Šesto poglavje obravnava nikalnico pri povedku. Če je samostamJžki povedek zanikan, ne stopi v rolilnik. ampak ostane v imenovalniku. Nepravilen je stavek: vpraševanja pa le ni bilo konca. Prav: ni bilo konec. To ni osebek, pač pa povedek. Nasprotno je prav: grohotan ju ni bilo konca ni kraja. Tu je zanikan osebek — ni bilo konca —, ki stopi v rodilnik. V zaključnem sedmem poglavju je govora o nlkalnlcl pri prislovih mere. Zanikani povedni glagol vpliva samo na. predmet, ne pa na prislove, ki stoje v tožilniku. Narjačno je; niti enega trenutka ni premišljeval. Prav: niti en trenutek ni premišljeval. ze iz tega kratkega izvlečka je očitno, da je razprava prof. Antona Breznika važen prispevek k razjasnitvi mnogih vprašanj, ki so delale težsve ljudem, ki imajo vsak dan opnavka z jezikom, pa tudi pisateljem. Komur je mar lepe slovenščine, jo bo s pridom prebral. Stran 4 »S LOVENSK1 X A ROD*, ponedeljek. 24. maja 1©4S-XXT. StC V. 117 Zanimivosti iz Dolničnrjeve ljubljanske kronike Iz življenja Ljubljane v 17. stoletja ki nekateri drugI dogodki « Ljubljana, 24. maja Nedavno smo podali kratek izvleček iz Znamenite Dolničarjeve ljubljanske Kronike iz dobe 1. 1660 do 1718. Naslednji odstavki nam naj povedo še kaj zanimivega iz dobe na prehodu med 17. in 18. stoletjem. Številni dogodki iz tistega časa so skoraj povsem pozabljeni, a sledovi preteklosti so še tu; v Ljubljani jih najdemo predvsem v starih poslopjih. Ostale SO nam r*a tudi nekatere tradicije, ki nas spominjajo preteklosti in tako zasledujemo meščanske običaje. Čeprav Dolničarjeva Kronika ni vzorna, kakršno bi si želeli, da bi iz nje zvedel; predvsem, kar nas zanima najbolj dandanes in česar nam ne morejo dovolj dobro pojasniti drugi zgodovinski viri, vseeno zasluži, da jo pazljivo črtamo. Postavitev Marijinega spomenika V letu 1680 je Dolničar med drugim zapisal: »Takoj v začetku leta se je občutilo gorje, ker se je pojavila nesrečna kusa pri usmiljenih bratih na Dima ju . .. Februar. Iz omenjenega vzroka so tu opustili o pustnem času vse veselice, maške-rade in godbo, da bi potolažili Boga. — Marec. Položili so temelj na jezuitskem pokopališču dragocenemu kipu Brezmadežnega spočetja D. M., ki bi ga morali na zaobljubo deželnih stanov postaviti že 1. 1663. Spomenik je baje težek 16.000 funtov. Napis je sestavil J. Ludvik Schdnle-ben, drugo skrb je prevzel J. B. Valvasor, baron, ki je dal steber izklesati ne daleč od Save pri Kranjski gori in kip izdelati nekemu umetniku v Salzburgu. vliti pa na Prulah.« Kronist govori o postavitvi Marijinega 5»pomenika na sedanjem Sv. Jakoba trgu Tam je bilo prvotno pokopališče ob cerkvi kakor pač tudi ob drugih cerkvah. Da je pri ustvaritvi spomenika sodeloval Valvasor, je precej dobro znano. O tem je sam poročal v »Slavi«. Iz 1. 1680 še to: »27. decembra smo prvič zagledali strašno repatico, ki smo jo potem ves mesec opazovali.<: Repatice so se zdele strašne preprostemu ljudstvu, pa tudi nekaterim izobražencem celo v tem stoletju. Repatice so vedno budi'e praznovemj strah in ljudstvo je trdno verovalo, da napoveduiejo vojno. Tako so nekateri trdili, da je prvo svetovno vojno napovedal velik komet 1. 1912... Lahko si torej zamislimo, kako so se prestrašili repatice v 17. stoletju. V tistih časih so neprestano trepetali pred vojnami kakor pred kugo in elementarnimi nesrečami; v vsem tem so videli šibo božjo. Ljubljana v strahu pred kugo Silen strah so vselej zbudile vesti, da so ljudje začeLi obolevati za kugo v sosednih deželah. Mislili so, da je kuga kazen božja in zato so se skušali prijubiti Bogu tudi s tem, da so s pok orno živeli v pred pustu, v času vesel jačenja. Videli smo. da so se 1. 1680 v Ljubljani izogibali vsega, kar bi lahko kakor koli budilo pohujšanje v predpustu, da bi utolažili božjo jezo. Nevarnost kuge pa ni minila tudi naslednje leto. O 1. 1681 je Dolničar poročal: »1. januar. Deželni stanovi so ustavili zaradi kuge in preteče vojne poštno zvezo s Karlovcem. — Februar. Ob pustnem času so prenehale vse veselice in maske rade zaradi preteče kuge. zato so pa bile uvedene pobožnosti. — Ne samo mesto, temveč tudi deželna meja je zavarovana z dvojno stražo, ki ne pusti nikogar noter brez spričevala, posebno, ker razsaja v vseh sosednih deželah strašna kuga, ki nas je Bog varuj, na Štajerskem. Koroškem in Hrvaškem. — 4 aprila. Na ve.;ki petek so nosili prj slovitem kapucin-kem sprevodu milostni kip Naše ljube Gospe od krvi da bi se obranili grozovite morilke kuge. ki povsod razsaja.« Popis ljubljanskega prebivalstva Dandanes b- nas oosebno zanimalo, kako je bilo v starih ča^'h s poDisi prebivalstva, ko še sicei ni blio rednega štetja in ko ie bilo tud: orece;. nepopolno, če je bilo že od časa do časa uvedeno iz kakšnih posebnih vzrokov. O starih ljud-s=kih štetjih pri nas smo poročali o drugih prilikah To le opozarjamo da Dolničar govori o popisu ljubljanskega prebivalstva 1. 1682. torej pred 260 leti. O letu 1682 pravi med drugim: »Topla ?ima. drevje odganja, cvetlice n. pr. narcise in druge se pojavljajo. — 14. julija je bila praska med dijaki in meščani: ti so hoteli napasti dijaško semenišče. — 16 julija so odposlanci popisali ljubljansko prebivalstvom Do pretepov med meščani in dijaki je prišlo večkrat in v primeru, ki ga omenja Dolničar, so bili meščani očitno tako razjarjeni, da so hoteli napasti dijaški kolegij, kamor so se pač dijaki umaknili. Pred 260 leti Marsikaj zanimivega zvemo iz kronike 1. 1683. o dogodkih pred 260 leti. »2. aprila je g. Fabijančič popravil pot proti Rakovniku in jo obsadii z drevjem. Ko so kopali, so odkrli v zemlji spomenik in sklepajo, da je bilo tam nekdaj židovsko pokopališče. — 4. julija je šla velika procesija vseh stanov k cerkvi sv. Roka v Dravije zahvalit se Bogu. da je Ljubljano in vso deželo obvaroval strašne kuge, ki je več let razsajala v sosednih deželah. 15. julija je izostala pošta z Dunaja; culi smo tudi, da Turefc oblega prestolnico z neizmerno množico. Novice so odslej tu tiskali. — 22. avgusta. Nekega Dubrovničana, ki so ga sumili, da je ogleduh in rojen Turek, so zaprli na Gradu. Pet tednov je bil tu in se je vselej razveselil, ko je slišal za nas neugodna poročila. — 18. septembra je prispelo daljše poročilo, da so naši 12. septembra srečno osvobodili Dunaj in Turka pregnali. — 26. septembra se je začel jubilej za srečen uspeh cesarskega orožja; za obisk so bile določene tri cerkve: stolnica, sv. Peter in sv. Mihael pri klarisah. — 24. oktobra je bil Te Deum v stolnici za srečno rešitev Dunaja ... Ves dan nisi slišal drugega kakor strele z Gradu in iz za sobnih hiš.« Vojna s Turki in Ljubljana Ljubljana je bila v tistih časih pod močnim vplivom vojne s Turki. To je razumljivo, saj je bilo mesto večkrat neposredno ogroženo. Iz zgodovine vemo. da so Turki večkrat prilomastiii do same Ljubljane ter so gospodarili v ljubljanskih predmestjih. V mesto niso mogli zaradi močnega obzidja Tudi 1. 1684 je ležala nad Ljubljano mora vojne. Dolničar poro- I ća o tem letu: »9. januarja je bila strašno mrzla zima. kakršne se ni nihče spominjal. Mnogo potnikov so našli zmrznjenih ob cestah; pokvarilo se je tudi mnogo živeža. -— 19. marca so dali ob sedmih zjutraj in zvečer v stolnici, na Gradu, pri jezuitih in Sentpetru znamenje z zvonom, da bi vsak pokleknil in zmolil 5 očenašev in česčenarrvarij za rešitev pred Turki, Molitve bodo uvedene, dokler traja vojna. — 18. julija so pripeljali sem od velikega vojvode florentinskega cesarju prodanih tisoč stotov smodnika in ga shranili v smodni-škem stolpu. — 5. septembra so zopet vodili tu mimo 20 ujetih Turkov, da jih spravijo na galeje. — 21. oktobra smo čutili hud potres. — 24. decembra je na Poljanah pogorela pristava cesarskega spita la.« Silna eksplozija v Ljubljani Poročila o silni eksploziji v Ljubljani L 1686 čitamo v raznih virih. Tedaj je zletela v zrak smodnišnica — deželna zaloga smodnika — in Ljubljana se je precej stresla. Zaloge smodnika so morale biti v notranjosti mesta, saj bi sicer ne mogli uporabljati streliva, ko bi bilo mesto oblegano. Toda zaloga smodnika v tesno obzidanem kraju je bila stalna nevarnost za prebivalstvo. Dolničar poroča o eksploziji: »28. apri'a ob 16. je nastala strašna nevihta: treščilo je v deželno za'ogo smodnika, kjer je bilo 500 stotov z mnogimi zažigalnicami in drugim materialom. Zaloga se je razletela in porušila več hiš. podrla peči v hišah, vtrla okna po vseh cerkvah in hišah. Ubilo je oa le nekega dijaka pri Sv. Florijanu; padlo mu je bruno na glavo in mu jo zdrobilo.« Zaloge streliva, »smodniške stolpe«, so tedaj imeli na južnem grajskem pobočju in učinek eksplozije je zadržalo gozdno drevje. Grad je bil v starih časih bolj poraščen. Požar ni izbruhnil, le zračni pritisk je pometal pred seboj in najbolj je trpela okolica Sv. Florjana. Militarizirani italijanski železničarji na operacijskem področju radi sijajnega, ^odnjega razvoja opernega izživljenja, posebno važno mesto ne samo v razvoiu in zgodovini opere, temveč v vsem nemškem glasbenem življenju sploh. Iz tega vidika obravnavajo te dni nemški dnevniki pomen in poslanstvo lipske opere ob 250 letnici njenega obstanka in sijajnega razvoja. 250 let opere v Lipskem Pomembna vloga saksonske prestolnice v nemškem in nordijskem glasbenem življenju Zanimiv pojav je, da igrajo mesta z živahnim gospodarskim življenjem in s prožno sprejemljivostjo za. duhovne vrednote v razvojni zgodovni op^re zelo važno vlogo Prvtno so bile operne predstave namenjene le zabavi dvorsk h krogov, pozneje tudi ostale višje družbene plasti. Polagoma pa se je umetnostna oblika opere tako posplošila in se tako zasidrala, da se je pričel krušiti visoki zid ekskluz vnosti, ki je dotlej v uživanju ter občudovanju opernih vrednost ločil nižje plasti od višjih. Zgled so nam za to trditev7 predvsem Benetke, to živahno pomorsko trgovsko središče, kjer je bilo otvorjeno leta 1637. prvo javno operno gledališče. Nadalje naj omen;mo Hamburg, kjer je bil 50 let za beneškim opernim gledališčem ustanovljen operni oder, katerega sloves se je kmalu razširil po vsem svetu. V vrsti teh mest je tudi saksonska prestolnica Lipsko. To velemesto je od svoje ustanovitve uživalo posebno prednost zaradi svoje lege, ki je ustvarila vse potrebne predpogoje za pomemben trgovski razvoj. Lipsko pa je postalo tudi znamenito prometno križišče v žarišču prometn'h žil, ki se stikajo tukaj iz severovzhodnih ter jugozapadnih smeri. Toda Lipskemu ni bila namenjena ?amo pomembna vloga v gospodarskem življenju. Postalo je ravno zaradi odličnih gospodarskih pogojev in visokega življenjskega standarda torišče živahnega duhovnega ž'vi jenja, kjer so se vedno močneje porajali umetnostni vplivi iz vseh smeri, ki co se tukaj stikali ter približevali. In tako je postalo Lipsko svetovno znano mesto knjižne proizvodnje in knjižne trgovine. Zaslovelo pa je tudi kot mesto glasbe. Lipsko meščanstvo ni bilo ponosno samo na svoje že obstoječe slavne glasbene ustanove, temveč se je takoj navdušilo tudi za opero. Tako so bili že razmeroma zarana posta vijem čvrsti temelji slovitemu opernemu orke- 1 stru in drugim neštetim glasbenim ter komornim združenjem. Nikolaj Adam Strungk je bil po rodu iz Braunschvveiga ter vsestransko nadarjen glasbenik. Deloval je nekaj časa v Hamburgu, kjer je imel pril'ko spoznati lepote in umetnestne vrednote opernih skladb. Za tem je bil dvorni kapelnik v Draždanih Strungk je bil oni glasbenik, ki mu je bUo namenjeno, da je prevzel dne 8. maja 1693. vodstvo prvih Hpskih opernih predstav Toda Strungk je bil zelo podjeten mož. Pričel je akcijo za zgraditev posebnega opernega gledališča. Ta njegova pobuda je bila kmalu uresenčena. V Lipskem so bile zlasti za velikonočne praznike in ob priliki Mihaelovih sejmov neprekinjene operne predstave. V Benetkah in Hamburgu se je ukoreninil običaj, da so uprizarjali operna dela predvsem ob pustnem času. Lipsko pa je šlo v tem pogledu v svojo smer ter je prilagodilo tudi uživanje opernih lepot svojemu okusu in svojemu življenjskemu ritmu. Zasnovan je bil lasten repertoarni načrt, ki je obsegal do 6 opernih del letno, ki so doživela vsako zase številne uprizoritve. Repertoar je bil sestavljen tako, da so prevladovala resnobna n^toloSka in renesančna dela. Privlačna sila lipske opere je bila tako močna, da se je Bachov predhodnik Johann Kuhnau pritcževalf ker so mu gojenci njegovega zavoda uhajati iz poslopja ob nedovoljenih urah ter se tako skrivaj udeleževali opernih predstav. četudi se je slavni Gottsched iz Lipskega iz svojih posebnih razlogov skušal boriti proti operi, ni mogel preprečiti, da je na pobudo pesnika Fel ksa Weissa ter skladatelja Johann a Adama H'llerja nastala ravno na lipskih opernih, tleh neka nova oblika opernega zasnutka, ki je pripravljala pot oni obliki nemške opere, ki se je razvijala iz Mozartovih in Weberjevih zasnov k operi Richarda VVagnerja. Sporedno s trgovskim in gospodarskim razvojem Lipskega so torej doživeli svoj razmah tudi kulturni odnošaji, saj je šel tod skozi tok kulturnih dobrin im pridobitev, ki je prihajal iz severa in ki je bil usmerjen proti jugu. Ti vplivi so se posebno uveljavljali, kar je bil ustanovljen v Lipskem konservatorij. Romant'ka nor-dijskh dežel Finske, Danske, Norveške in švedske ^e je oplodila z nastajočimi tradicijami lipske glasbene šole. če pomislimo na slavne skladatelje, kakor so Gade, Grieg in Sinding, potem moramo vedeti, da so vsi trije posečah lipski konservatorij. Tako lahko razumemo vzročno zvezo vseh glasbenih in umetnostnih s t ruj, ki so se osredotočile v tem pomembnem duhovnem žarišču in ki so prehajale od rodu na rod. Le malo je nemških mest, kjer bi biia doživela opera v rani fazi svojega razvoja tako živahno in plodno torišče izven področja dvorskih in višjih družbenih plasti kakor ga lahko najdemo v Lipskem Ravno zaradi tega pripada saksonski prestolnici zaradi njenih tesnih odn^šajev z glasbenim življenjem nordijskih držav in za- Knjižnice v starih časih Tiskarništvo je sicer pridobitev novejšega časa. vendar so pa poznali ljudje že v starih časih različne načine t skanja. Slo je večinoma za tiskanje odnosno edtiskovanje na vesek a1: ilovico. Pri tako primitivni tiskarski stroki seveda še ni blo mogoče poverit! o pravem knji-garništvu. Razpečavali so v glavnem samo z rr.ko pisane kopije posebno važnih del. Prepise je preskrbel bodisi avtor sam ali pa so opra= vili to delo p smeni sužnji. Pozneje so pritegnili k prepisovanju tudi Jolsko mladino. Mno^i prepisi iz začetka našega štetja kažejo veliko spretnost, čeprav se v njih napake pogoste. V starih časih so bili redki primeri, da je doživela knjiga več izdaj. V prodajo je prišla seveda šele, ko je bilo pripravljenih že več prepisov. Cene z roko pisanih knjig so bile navadno desetkrat višje od sedanjih. Redke knjigarne so bile zbiralnice za ves učeni svet starega veka. Knjige, odnosno poedmi listi so bili zviti in spravljeni v tulce, ki so imeli na dolgih pergamentnih trakovih atvorjeva imena in druge naslove. V starih časih so poznali rudi že neke vrste knjižnice. Znana je bla zlasti velika knjižnica v Aleksandri ji. Tudi stari Rim je imel svoje knjižnice ki so bile dostopne tudi občnstvu. Asinius Pollio je uredil veliko čitalnico v malocbiskanem rimskem svetišču, cc^ sar Augustus.je pa ustanovil dve knjžnici. Nekatere zasebne knjižnice v starem veku so obsegale 30.000 do 62.000 zvezkov. Dež v mestih in podeželju Vedno znova se lahko prepričamo, da dežuje v velikih, na industriji bogat h mestih po» gosteje kakor zunaj v podeželju, kjer je prahu v zraku zelo malo. Če je v zraku mnogo prahu ali saj. obenem pa mnogo vodnih hlapov, se nabero okrog vsakega delca prahu ali saj vodni hlapi in tako nastanejo deževne kaplje. Posledica tega je, da začne deževati. V velikih mestih pa vpliva na vreme tudi veter, ki navadno spremlja dež. če piha recimo veter od napada proti visokim hišam zapadnih mestnih okrajev, se odbija od njih in mora se dvigati. Dvigajoči se veter pa žene dež proti vzhodnim mestnim okrajem in tedaj posebno močno dežuje v središču mesta in v vzhodnem delu, d oči m je dežja v zapadnih mestnih okrajih razmeroma malo. dobrin med njima, ki je bila zlasti živahna zadnja leta. Z novo pogodbo je zagotovljen tudi slovaški narodni manjšini ▼ Rumuniji svobodni razvoj v vsakem pogledu, zlasti pa v številu šolstva. 60 letnica bolgarskega pisatelja Te dni je doživel znuni bolgarski pisa*-telj Jurij Rajčev 60 letnico rojstva. Ob tej priliki je pripravilo združenje bolgarskih p'sateljev odličnemu članu posebno počastitev. Piedsednik Čilingirov je v svojem nagovoru podčrtal pomen si avl jcruVvv | t književnega delovanja- Bolgarskega pisatelja se je spomnil tudi kralj Born, k: j* podelil ob tej priliki Rajčevu srebrno <*il,<-kovanje za znanost in umetnost. Nemški modni saloni Številne gospe v Nemčiji so prejele ne« davno pisma šiviljskih atelej^v. Lastn'oS teh ateljejev so pcvabde svoj, s: ranke, naj bi prinesle čim preje v prekrojit«-v svojo garderobo. To povabilo je v zvozi z najno-vejš'mi odredb.Mni. po katerh je zaenkrat zabranjena izdelava novih cblek po krojačih in šiviljah. Izjemoma se smeo izdelovati samo žalna in poročna oblačila ter obleke za noseče žene in za vse one. k1 so bili oškodovani zaradi letalskih napadov. Spričo omenjenih vabil je osebje šiviljskih salonov komaj utegnilo ustreči naicc lom glede prekrojitve oblek. Od števila priprav in prikrojitev, ki se morejo končati v določenem času, je namreč odvisnoi ali bodo morali salone zapreti ali pa bodo saloni deležni priznanja svoje obratne pot 1 obnosti. Omnibusi s pagmiom na svetilni plin V Magdeburgu so zasnovali načrt, kako bi se poslužili svetilnega pl na kot pogonskega sredstva za ommbuse cestne železnice. Prvi teh omn'busov je že bil preurejen tako, da se lahko uporablja svetilni plin kot pogonsko sredstvo, ki ima to prednost, da izgoreva do 100%. Ta preureditev omnibusa :e bila izvedena v dela vri magdeburske cestne železn'ee. Pripomniti pa je, da je motorni svetilni plin uporabljiv le na določen h progah, dočim za daljše proge ne prihaja v poštev. Slovaško-rumunska kulturna pogodba V Bukarešti je bila oni dan podpisana rumunsko-slovaška kulturna pogodba. Podpisala sta jo slovaški prosvetni minister Sivak in rum unski prosvetni miinister Petroviči. V nagovoru je označil rurnunski minister novo pogodbo za izraz simpatij med obema narodoma povezanima po mnogih skupnih interesih. Skupni boj proti bolješevizmu je poglobil to prijateljstvo in naučil oba naroda stati ramo ob rami Čim jima preti skupna nevarnost. Minister Sivak je tolmačil zadovoljstvo slovaške vlade ob sklenitvi pogodbe. V svojem govoru je naglašal zgodovinsko povezanost obeh narodov in dosedanjo izmenjavo kulturnih Mednarodna borba proti jetiki Te dni je bila v Budimpešti konferenca za pobijanje jetike. Udeležili so se je predstavniki 11 evropskih držav, Zastopniki Dosameznih narodov so se ze-dinili na številne koristne sklepe, ki jih bodo zdravstveni organi zastopanih držav pričeli takoj izvajati. Skrb za nemški naraščaj Po odredbah berlinsko vlade mora vsaka vas podati točno sliko svojega načrta glade kmečkega naraščaja. Ta ukrep ima namen omogočiti ugotovitev, če obstoja potreben naraščaj za kmetska gospodarstva ter za nove naloge nemškega kmetstva. Te ugotovitve so, kakor zatrjujejo, važne za kolonizacijo na nemškem \-zhodu. Smatrajo, da bi v tem pri men: odgovarjala 3%. naraščajska kvota za vspko vas v razmerju s stalnim stanjem delovnih moći. K temu računajo še nadaljnje 3 do 4.7c, ki bi prišlo v poštev za kolonizac'jske naloge na nemškem vzhodu. [OBORGE8 OHNET: j 87 PRODAJALEC ! STRUPOV I ROMAN Motite se! Življenje poznam mnogo bolje od vas in zato je moja sodba jasnejša. Skratka, mnogo lažje človeka uničite, napravite iz njega to . . . kar je vaš Kristijan. Narobe pa? Kaj še! Jaz sicer tega nisem nikoli poskusila, mislim pa, da bi se mi ne posrečilo. Iz razuzdanca, lenuha, pijanca, človeka, ki se valja v svojih grehih nepraviti treznega pametnega, marljivega in ne vem kakšnega še . . . Mislim, da bi mogel storiti to samo bog. Če bi poskusili to vsi svetniki, bi se nobenemu ne posrečilo. Kar se tiče mene... hvala! Jaz za to nisem sposobna ,to ni moja stroka. Moja stroka je zapeljevanje in uničevanje. — Oh, vidim, da sem vas razžalila, — je dejala Genevieva. — Hotela sem se pogajati z vami kot enaka z enako in v tem sem se zmotila. Zdaj vem, da ste močnejši od mene. Pozabite torej na moje žaljive besede, oprostite mi in bodite plemeniti. — Ne mogla bi biti, tudi če bi hotela. — Ženske, kakršna sem jaz. so zmožne samo z^. Delati dobro ni v njihovi moči. Vse, česar se dotaknejo, je oskru- njeno in uničeno. Razkraja in uničuje rodbine in družbo, včasih pa tudi celo države. Ce bi me naprosili, naj odvedem Kristijana v pekel, sem prepričana, da bi se mi to posrečilo. Vi pa zahtevate od mene, naj ga odvedem k službi božji. To je vendar samo vaša zadeva. Posmehoval bi se mi, ta ubogi fant, če bi mu svetovala, naj bo pameten in kreposten. In pod kakšno pretvezo naj bi to storila? Samo zato, ker me prosite, ker pred menoj tarnate in vzdihujete? Gola komedija. Čim bi bila nevarnost odstranjena, bi se takoj vrnili k svojemu prvotnemu naziranju o Etiennetti in rogali bi se ji kot deklini pocestnici, ki je treba računati z njo. Poznam vas dobro, vas in vse ljudi iz vase družbe. Brezčutni ste do ubogih bitij, ki sama nimajo dovolj sredstev za zadovoljno življenje in ki so prisiljena k trdemu boju, če hočejo premagati vse križe in težave življenja. Ni trsih, nehvaležnejših in škedo-željnejših ljudi od tako zvanih poštenih ljudi. In vi spadate med nje. No dobro, torej se kar zavijajte v nlašč svoje poštenosti. — Kaj, gospa, odsloviti me hočete brez besedice upanja ? — Varala bi vas s praznimi obljHibarnl Spreobrnitev vašega moža ni več odvisna od mene. Ali hočete, da vam povem vse, kar si mislim? Če bi igrala komedijo, ki jo pričakujete od mene, bi izgubil vaš Kristijan še zadnji neznatni ostanek možganov. Dražiti vrtoglavost moža s tem, da nočemo ustreči mu ? Saj to ne pomeni nič drugega nego postaviti ga na pot, vodečo naravnost v norišnico. — Ah, madame! — je vzkliknila Genevieva vsa obupana, — saj ste ga vi sami naučili vseh pregreh, ki ga zdaj uničujejo. — Ne, poznal jih je mnogo prej kakor mene, — se je zasmejala Etiennetta. — Pouk v njih ni bil moja zasluga. Ne tajim seveda, da so se imenitno razvijale vpričo mene toda podlago je imel že prej. Clamiron mu je bil dober učitelj. Jaz sem ga samo izpopolnjevala. Torej vsakemu po njegovih zaslugah. — Rada bi samo vedela, kaj je vam dalo pobudo za to? — je vprašala mlada žena začudeno. — To sem storila v lastnem interesu. Ah, hoteli ste pogledati v globine misli Etiennette Dharielove! Naj bo, ustreženi vam. Med vsemi ljubčki, kar sem jih imela, je KristiJF-n redka izjema, ker sem ga ljubila. Mnogo mi je bilo ležeče na njem in sklenila sem obdržati ga. —S tem, da ga porižate? Etiennetta je odgovorila cinično: —S tem, da ga poe tovim na svojo raven. Sklenila sem laskati njegovim pregreham, in podpirati jih, in sicer samo zato, da bi mu ne prišlo na misel pobegniti od mene. Da bi nikoli ne bil zmožen zapustiti me zavoljo druge ženske. Pregrehe so tudi dobro sredstvo, s katerim si lahko ženska obdrži moškega. Bila sem prepričana, da je Kristijan s svojimi navadami že trdno priklenjen k meni, ko ga je neumna nezgoda, pri kateri si je zlomil nogo, za nekaj tednov iztrgala mojemu vplivu in ga podredila vašemu. Takoj sem spoznala, la bi utegnilo to prekrižati vse moje račune. Napela sem vse sile, da bi se ga znova polastila. Toda Kristijan je bil pri vas dobro zastražen in dobro branjen. Treba je bilo torej navzlic vsemu srdu počakati do njegovega povratka v Pariz. Vedela sem, da se ga bom mogla znova polastiti samo tedaj, če pride v svoje staro okolje. Tisti obed v slovo od samskega stanu je bil moja ideja. Veste pa tudi, kaj se je tam zgodilo. Moj Kristijan se je zopet napil. Odpeljala sem ga zopet k sebi na dom, toda to je bil moj zadnji uspeh, vsaj zaenkrat. Vaš vpliv je začel zmagovit boj z mojim. Iztrgali ste mi ga, očistili ste ga moralno in telesno, osvežili ste ga in postali ste njegova zakonska žena. No dobro, zdaj pa skrbite zanj sami. OdloČili ste se za napad, da bi mi ga iztrgali, torej pa poskrbite še za to, kako ga boste obdržali. Ne tajim, da je bil potreben za to velik pogum, da ste prišli potem, ko ste mi ugrabili ljubčka, k meni s prošnjo, da bi vam pomagala spraviti ga na pravo pot. In to je vse, madame. Prosila bi vas samo, da bi me ne mučili z zmotno domnevo, da sem ne samo zlobna, temveč tndi neumna ženska. Genevieva je to pot spoznala, da je vse končano, da te ženske ne bo omehčala in da je nasprotno imela morda Etiennetta Dharielova prav, ko je v svoji strašni iskrenosti trdila, da bi ji ne mogla pomagati, tudi če bi hotela. Globoka žalost je napolnila srce mlade žene. Izginila je njena zadnja nada. Spoznala je, da se more zanesti samo še nase, če hoče premagati Kristijanovo blaznost in spoznala je, kako slabe so njene moči Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskamo Fran Jerao — Za inaeratni del liste: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani