284. Številka. XXIII. leto, 1890. [chaja vsak dan *»<•<<«'•■, izimSi nedelje in praznike, ter velja po posti piejenoan za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., z.i pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za iaden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gid. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več. kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni&tvo je v Gospodskih ulicah fit. 18. DpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Še jedenkrat ljudska štetev. i. Le še nekoliko tednov loči nas od trenotka, ko se bode zopet vršila ljudska štetev, ki bode za deset bodočih let podlaga za razmerje mej posamičnimi narodi avstrijskimi. Pisali smo že večkrat o tem predmetu v predalih našega lista, a stvar je tolike važnosti, da se vedno zopet in zopet povraćamo nanjo, ter opozarjamo vse zavedne domoljube, naj bodo oprezni, naj poučujejo vsak po svoji moči ljudi, ter gledajo posebno na to, da lokavi nasprotniki Slovanstva ne dosežejo svojih zlih namenov. Izumili so zloglasni svoj „Umganespracbe" (obče-valni jezik) ter ga navzlic mnogim upravičenim ugovorom od strani nepristransko sodečih učenjakov, neso hoteli opustiti, ker se jim zdi ugodno sredstvo, s katerim se bode dalo marsikaterega Slovana upisati za Nemca, Italijana, Madjara ali za katero koli narodnost, samo za ono ne, kateri pripada. Sveta dolžnost naša je gledati na to, da se bode popis ljudi povsodi vršil nepristransko in pravično, da pride število slovenskega naroda nepopa-čeno na dan, vsaj kolikor je mogoče pri obstoječib razmerah. Zadnji čas je, da se povsodi, posebno pa na nevarnih postojankah ob mejah Slovenstva, začne živo zanimanje za to stvar, ter da ne preneha do srečnega svršetka. Hvale vreden izgled dalo je politično društvo „Edinostu v Trstu, katero je izdalo in razširilo v posebni prilogi „navod kako postopati pri ljudskem štetji, ki se bode vršilo koncem leta 1890". Kar se tam navaja za primorske razmere, velja prav istotako posebno za Štajerske in Koroške Slovence, samo, da se postavi mesto besede Italijan: Nemec, pa se ujema vse do pičice. Saj so žalibog razmere jednake, razlika je samo v tem, da na jedni strani pritiska Italijan na ubozega Slovenca in ga .skuša ujeti v svojo past, na drugi strani pa dela jednako Nemec. In baš „občevalni jezik" je past, katera je nastavljena nevednežem ali takim, ki se ne brigajo dovolj. Odločno je tu treba poučiti ljudi, da nikdo ne da zapisati druzega, nego slovenski občevalni jezik, makar da zna italijansko ali nemško. Kdor dela drugače, zapisali ga bodo za Italijana ali Nemca in izgubljen je za nas pri konečnih številkah. Treba bodo torej v tej zadevi skrajne previdnosti in energije. Kako stališče zavzemajo nekatera okrajna glavarstva na Spodnjem Štajerskem, o tem smo go-vorili že nedavno. Jednako godilo se bode prav gotovo posebno na KoroAkem, kjer bode pritisek silovit, kakor nas uči skušnja. Posebno za te dve pokrajine bilo bi treba, da tamošnja politična društva razširita jednak pouk in navod mej ljudstvo, kakor je to storilo politično društvo „Edinost" za Trst in za okolico. A tudi za Goriško skrbela bode gotovo vrla „Sloga", da se ne bodo godile krivice slovenskemu narodu. Patriarhalni mir, ki je vladal tam v zadnjem zasedanji deželnega zbora, ne sme nas motiti, da bi mislili, da se Bog vedi kako dobro godi slovenskemu narodu. Mnogo in resnega delovanja bode treba ravno tam, da se pridobi trdna podlaga za daljno bolj energično postopanje, katerega početki se na naše veselje že javljajo v novejšem času. A niti na Kranjskem ni nam rok držati križem. Tudi tu si bodo prizadevali nasprotniki — in žalibog nahajamo mej njimi celo javne organe, ki nam morda ne bodo tako nepristranski, kakor bi to bila njih dolžnost — da odkrhajo kolikor mogoče oseb našemu narodu, da pomnožijo število Nemcev. Posebno paziti bode treba ob meji Kočevski, pa tudi v nekaterih druzih krajih, kjer so se slednja leta naselili nemški tovarnarji. Ti bodo skušali vse svoje delavce, ki morda semtertja lomijo malo nemščine, upisati za Nemce, češ, da občujejo nemški. Posebno v tacih krajih paziti bode treba narodnim županom, da se ne bodo godile krivice, da bi kak pristransk komisar ne izvrševal jednostransko svojega posla. Ker se je že uvela rubrika „občevalni jezik", gledati moramo na to, da se ne bode zlorabila še bolj, nego se je že, da vsakdo zapiše svoj materini jezik kot občevalni, ker le tako moglo se bode vsaj približno doseči resnično število jedne ali druge narodnosti. V prvi vrsti imajo tu važno nalogo hišni očetje in načelniki družin, ki bodo za svoje družine izpolnjevali popisno liste, potem delodajalci, ki bodo lahko uplivali na svoje podložne. Kjer bi se to utegnilo zgoditi na kvar naši narodnosti, treba je nujno, da se odvisni delavski elementi pouče o svoji dolžnosti, ter se skrbi za to, da se upišejo za Slovence iu da to odločno zahtevajo, ako bi 8e hotelo zapisati jih morda drugače. Župani, učitelji, duhovščina, sploh vsak zaveden narodnjak tu mnogo lahko stori v tacih krajih, kjer je znano, da je nevarnost, in to je v prvi vrsti ob mejah, v krajih, kjer je prebivalstvo mešauo, kjer je kaj fabrik ali pa nemških ali italijanskih naseljeucev, kateri imajo pod seboj sloveuske delavce, ki so odvisni od njih. V vseh tacih krajih bode potreba posebne opreznosti in paznosti, in pri času naj skrbe že zdaj za to poklicana društva in lokalni Časopisi, da pride ljudem v roke jednak navod, kakor je od nas gori omenjeni. Naj se nikdo ne zanaša, da je še čas, prej ko bodemo mislili, pretekli bodo kratki tedni. Zatorej delajmo, dokler je Čas, storimo vsak svojo dolžnost, da si ne bodeino mogli ničesar očitati. V plačilo nam bode sladka zavest, da smo obranili svojemu narodu toliko tieoč in tisoč duš, po katerih neprestano preži požrešni moloh raznarodovanja, v katerega nenasitnem žrelu se nam je pogubilo za veke že toliko našega rodu! Y. Govor poslanca Einspieler-ja o koroškem šolstvu v koroškem dež. zboru dne 10. novembra t. 1. (Po Bterio^rafičncni zapisniku.) ,Pri lanskem razgovoru o šolah je Nj. svetlost g. deželni predsednik rekel, da se bo kar mogoče postavno in pravično ravnalo in da bo on glede šolstva na to delal, da se bo mladina učila misliti in preudarjati, da se jej podajo koristne vednosti, in da se bode tako [>ouzdignila omika mej ljudstvom s pomočjo šole, in da se bode pri tem tudi na terjatve slovenskega prebivalstva pravično oziralo, v kolikor se to naslanja na postave. Naloga ni, po-nemčevati ali poslovenjevati, ampak treba je namen šole pred očmi ohraniti in se ozirati na dejanske razmere. Zastran šol v slovenskih krajih treba je skrbeti, da se bodo otroci naučili v slovenskem jeziku moliti, brati in pisati itd. LISTEK. Tedenske drobtinice. (Poslovenjena Ljubljau;*; ncmško-slovenski napisi; Hrvatje in švab&cina; nemški napisi; slovenski napisi v Trstu In v Gorici; nemščina na hrvatskih železnicah; uniforme brez konca in kraja ; naši poštni nradniki; divji volk in krotka ovca.) Će bi človek hotel verjeti jadikovanju naših nasprotnikov, njihovi vedni tožbi, kako slabo se jim godi zdaj na Kranjskem in v Ljubljani, kjer jim ni več živeti, kajti vse je poslovenjeno do dna, mislil bi, da je vsa Kranjska, vsa Ljubljana kar prepre-žena z belo-modro-rudečimi trakovi, da tja doli do Celja ni več čuti nemškega glasu. Će se pa sprehajam po ulicah naše metropole, kakor tako radi nazivijemo belo našo Ljubljano, kaj se kaže mojim očem? Naj prve na ulicah in na hišah oni nemško-slovenski napisi, katere so nekdaj nemški mestni očetje s tako naglico dali napraviti, ko so namreč slutili, da bode skoro njih gospodarstva konec. Hoteli bo vsaj za jedno generacijo pritisniti glavnemu mestu Slovenije nemško-slovenski značaj. Skazali so slovenskemu jeziku, ki je jezik tako ogromne večine prebivalstva, mi- lost, da sme kot drugi ponižno stati pod nemškim. In tako ponižno stojimo tudi mi, to je dobro števila pristnih slovenskih narodnjakov v senci nemščine, ki se nam je ujedla tako v kosti, da niti več ne čutimo tega. Hrvatje, ki so dokaj srečneji od nas, kar se tiče ravnopravnosti, začeli so v zadnjem času hudo borbo proti onim ostankom švabščine, kar jo je pustila v njih Bachova doba v socijalnem življenji, kajti v oficijelnem je itak zginola popolnoma. Pričeli so posebno boj proti onim trgovcem, ki preveč kultivirajo nemške uapise. Po izgledu drugih odloč-nejib narodnostij zahtevajo Hrvatje v prvi vrsti hrvatske napise ter izrekajo, da nemških niti potreba sij. Pogledimo pa sedaj malo okoli po naši nslo-venskiu Ljubljani! Koliko se nam kaže tu še nemških napisov, poteg katerih v kakem kotiču nahajamo kak slovenski — da ne govorim o tacih, ki niti tega neraajo. In mi v svoji dobrodušni potrpežljivosti se niti ne spotikamo nad tem, nam je vse jedno, je li trgovec, ki ga mi vzdržujemo b poštenim svojim slovenskim denarjem, res niti toliko ne spoštuje našega jezika, da bi to javno pokazal na svoji prodajalnici. Začelo 86 je gibanje za slovenske napise v Trstu in tudi v Gorici in prav iz srca me veseli, da se je začelo, kajti čas je že zares, da pokažemo tudi na tem polji, da »Slovan gre na dan" ! Pokažimo to povsodi z dejanji, a ne samo z akade-mičuimi razpravami, ki se danes ber6 — a jutri pozabijo. Zanimivo bi bilo zares jedenkrat takole napraviti lep venec tacih psevdo - narodnjakov, ki se dičijo izključno z nemškimi ali laškimi napisi — ali tacih, ki nemajo toliko odločnosti, da bi naš slovenski jezik postavili na prvo mesto pri naa v Ljubljani, kakor mu gre. Ko bodem dogotovil dotične svoje študije, bodem se lotil tega posla. Za danes zadovoljujejo naj te opazke. Veselilo me bode, če si jih dotičniki vzeino k srcu, ter se spokorć, Baj zdaj je adventni čas in potrpeti hočem nekoliko časa ter počakati, da se poboljšajo. Naj vsak prav pošteno izpraša svojo narodno vest o tem oziru- in če mu ne bode ničesar očitala, ima naj mirno v „slovenski" Ljubljani svoj nemški napis, dokler mu ne posvetim z bengalično lučjo in ga pokažem v vsem sijaju. Da niti na Hrvatskem pri železnicah neso baš popolnoma zadovoljni, kaže mi dogodbica, ki jo či- Popolnoma sem preverjen, da ima g. deželni predsednik najboljšo voljo, za šolo kar mogoče skrbeti ; Če pa pogledam na šole, kakeršne so danes, moram obžalovati, da se veljavni besedi g. deželnega predsednika še ni posrečilo, tudi visoki c. kr. deželni šolski sovet pregovoriti, da bi isti šole v slovenskih krajih tako uravnal, da bi se omika širila mej vsem slovenskim ljudstvom in da bi se terjatvam slovenskega ljudstva dale tiste pravice, ki so izrečene v postavah. Omika vsakega naroda se naslanja na šolo. Šola ima namen, da širi optiko mej najnižje vrste ljudstva. Zdaj pa vprašam, kako je mogoče človeka umikati, ako ga poučujem v jeziku, katerega no razume V Omika pa ni samo to, da človek kaj zna, ampak tudi njegovo srce se mora poblažiti in njegova volja utrditi, da se navadi po tem hrepeneti, kar je dobro. Ne morem si pa misliti, kako bi mogel učitelj s svojim poukom kaj doseči, če z otroci govori v jeziku, katerega se morajo prej še le naučiti, kakor se zdaj godi skoro po vseh šolah v slovenskih krajih. Imamo sicer tako imenovane utrakvistične ali dvojezične šole, v tiBtih je pa za slovenščino komaj toliko prostora, kar je potrebno, da se otroci s pomočjo slo veuščine uče nemščine. Tako mora pravi namen šole, namreč versko-nravna izreja umakniti se drugim namenom, namreč učenju nemščine. Slovenci žive pač tudi na Koroškem in imajo jednako pravico do omike, kakor vsak drug narod. Zato imajo Slovenci pravico, da terjajo take šole, s katerimi se omika razširi mej vse ljudstvo, šole, v katerih se ne uče jez ki, ampak se otroci izrejajo v versko-nravnem duhu. Takih šol do zdaj v slovenskih krajih na Koroškem še nemarno in zato terjamo, naj se učni red tako spremeni, da se vzame materini jezik kot podlaga vsega učenja, in na tej podlagi naj se potem tudi nemščina uči. Da šole, kakor bo v slovenskih krnjih zdaj uravnane, nasprotujejo obstoječim postavam, sem povedal že lani in predlanskim in kazal na §. 6. šolske postave in na člen 19. drž. osn. postav. Danes pa omenjam samo §. 51. šolskega in učnega reda. Ta se glasi tako (bere): „Nanien jezikovnega pouka je ta, da ae otroci nauče druge razumevati v materinem jeziku da znajo svoje misli naznaniti z besedo ali pismom prav in ročno, da se nauče razločno brati, kar je tiskano ali pa pisano, in da prav razumejo, kar berejo v berilu". Tuksj je torej govor o materinem jeziku. Namen jezikovnega pouka je, da se otroci navadijo, svoje misli povedati v materinem jeziku ali pa jih zapisati prav in ročno, in da prav razumejo in še drugim povedati znajo, kar so brali v materinem jeziku. Zdaj pa vprašam, kje se uabaja mej koroškimi Slovenci katera taka šola, kjer bi se dosegel namen, ki je določen po §. 51. učnega reda, ko vender vidimo, da slovenščina ni vsprejeta kot učni predmet? Slišal sem sicer, da je vis. c. kr. deželni šolski svet po naročilu vis. učnega miuisterstva vender jedenkrat zaukazal, naj se sloveuščina uči štiri ure na teden. Ali to velja za vsaki razred, mi ni zuano; radoveden sem pa, kako bodo tisti učitelji na dvojezičnih šolah, ki nič slovenski n • znajo, tej nalogi kos. Pa tudi s tem poboljškom, da se slovenščini odmerijo štiri ure na teden, ne moremo biti zadovoljni; kajti šola tudi v tem slučaji ne bode dosegla svojega namena, versko-nravne odgoje. Zato upam, da s to prernembo učnega reda na slovenskih šolah stvar še ne bo dognana, ampak da se v bodočnosti vender jedenkrat odkaže slovenskemu jezikovnemu pouku tisti prostor, ki mu gre. Slovenci žele, naj bi se to zasukalo tako, da bo slovenščina učni jezik, nemščini pa naj se odkaže nekaj ur na teden, potem se bode šola ohranila svojemu pravemu namenu, versko-nravni odgoji. Se veda se sklicujejo na krajevne razmere in pravijo: koroški Slovenci so navezani na Nemce, zato jim je dobro in koristno, da se nemščine nauče. Recimo, in tega nobeden od nas ne taji, da je dobro, če se otroci nemščine naučd; če pa to krajevne razmere tudi na Nemce obrnemo, bi tudi mi lahko rekli, da imajo Nemci opraviti s Slovenci, in da bi za nje dobro bilo, ko bi slovenski znali in v ta namen napravili slovenske šole. Kaj bi neki Nemci na gorenjem Koroškem rekli, ko bi mi kaj tacegu predlagali? (G h on: Smejali bi Bel — Smeh.) Da smejali bi se, in ravno tako 86 moramo mi tem šolam smejati, kakor bo v slovenskih krajih uravnane. Po pedagogičnib načelih in po obstoječih postavah imajo Slovenci pravico do takih šol, kjer je materini jezik podlaga vsega pouka. Takih šol pa koroški Slovenci nemajo, akoravno imajo jednake pravice z drugimi narodi, tudi zastran šol. Zato sem danes zopet svoj glas pouzdignil, da opozorim na to pravico, in to smem storiti tembolj, ker vem, da se moje besede popolnoma ujemajo z željami slovenskega ljudstva v Velikovškem okraji, katerega imam čast zastopati. Vem sicer, da se na moje besede, kakor v prejšnjih letih, tudi zdaj ne bodo dosti oziralo; zdelo pa se mi je, da je moja dolžnost, da naznanim visoki zbornici želje svojih volil-cev, že zato, ker sem lani rekel, da ne bodemo jenjali terjati slovenskih šol, dokler jih ne dobimo. Danes imam dvoje poročil, iz katerih se vidi, da prošnje za slovenski pouk neso bile uslišane. Prosila je občina Smihel pri Pliberku in prosite so šolsko občine Črneče, Tolsti vrh in Kotlje. Meseci 80 pretekli, predno bo občine dobile odgovor, seveda se jim je prošuja odbila. Da se želje prosilcev tako prezirajo, morem si pojasniti le s tem, da so visokemu deželnemu šolskemu svetu razmere neznane. Da bi se ložje porazumeli, v korist šoli in miru (živo oporekanje), usojam si, visoki zbornici v preudarek predložiti, ali bi morda ne kazalo, koroški deželni šolski svet razdeliti v dva odseka (smeh) in za slovenske šole postaviti poseben deželni šolski svet, ki bi se pečal le s slovenskimi šolami in bi imel voljo, ustrezati željam Slovencev". Proti tem besedam so se vzdignili Plaveč, dr. A buja in dr. U bi. Zato je poprijel g. Ein-epieler še jedenkrat za besedo in te može tako zavrnil: „Odgovoril bom le na nekatere besede gospodov predgovornikov. Gospod poslanec Plaveč hoče govoriti v imenu mojih volilcev. Kakor pa se meni pravi, da nemam pravice govoriti v imenu vseh koroških Slovencev, ker sem le zastopnik ve- tam v novinah. V Križevcu dojde k uradniku nek hrvatski „fiihrer" in zahteva v svojem jeziku štiri vozne liste. Uradnik upraša ga nemški, kaj želi, „fUhrer" odgovori zopet hrvatski, a uraduik le tišči svojo nemščino, Na to oglasi bo jeden izmej občinstva: „Kaj ne veste gdBpod „fiihrer", da smo v \Vurtembergu, kadar pridete na Hrvatsko, takrat bodete mogli govoriti hrvatski". Vsi se smejajo, a še le, ko je nek gospod nemški raztohuačil, kaj želi vojak, dobil je karto. Komentara ni treba, kakor ga žalibog mnogokrat tudi pri nas ni treba pri jednacih pojavih naše potrpežljivosti. Z novim letom pomnožila se bode torej zopet naša uniformirana civilna vojska. Naši profesorji in učitelji državnih šol nositi bodo morali tudi uniformo. Za zdaj fikazal jim je naučni minister še milost, da jim ne bode treba v uniformi in z britko sabljico hoditi v šolo, a kdo ve, kaj krije še v sebi temna bodoČnoBt. Morda nesmo daleč, da bodo dobili tudi dijaki uniforme itd. in da bode človek, ki ne bode nosil nikake uniforme, prava izjema in bela vrana mej mnogobrojno vojaško, uradniško in dijaško vojsko! Iz Trsta se mi poroča prav čudno in samo-vlastno ravnanje nečega poštnega uradnika, kateri je odgovoril nekemu odličnemu narodnjaku, ko je zahteval slovensko nakaznice prav mogočno: „La vada a Bazovica" (pojdite v Bazovico ponje.) Kaj je odgovoril dotični narodnjak, mi ni znano, na vsak način pa vem, da bi dotični uradnik ne upal se tako odgovarjati, če bi ne vedel, da se mu Slovencev itak ni treba bati, kakor se jih gotovo oni ne boji, ki je kar celo kopo „Slov. Naroda" ne davno konfisciral v Celovci, da ga nobeden naročnikov ni dobil v roke. Saj Slovenec je potrpežljiva para, niti ne pritoži se ne. Tako Bi je tudi mislil zloglasni renegat Do-brnik v Celovci, ter v svojem obskurnem organu prav pogumno in debelo lagal o zadnji EinBpieler-jevi slavnosti, misleč si, le lazimo, saj Slovenci se tako ne ganejo. A naletel je ta pot. Baš isti vražji .Kranjec", ki mu je tako v želodcu zmešal mu je Štreno. Prisiljen in s kislim obrazom prinaša celo vrsto popravkov, iz katerih je navzlic vsemu zavijanji razvidno, kako debelo je lagal. Zvija se in zbija neslane in slabe dovtipe, a vidi se mu, da mu ne gro prav od srca, da mu je „Kranjec" stopil krepko na peto Mogoče bi bilo celo, da se 8 časom poboljša, in da iz sedanjega divjega volka postane zopet ona krotka ovca iz Varšave. Mislim da se razumemo I Ahasver II. likovškega okraja, isto tako tudi gosp. Plaveč nema pravice govoriti v imenu mojih volilcev. (Smeh.) Zastran tega, kar je rekel o željah po slovenski šoli, hočem gospoda poslanca Plavca opozoriti na neko prošnjo, ki je njemu dobro znaua, katero so nekateri kmetje okolu Doberle vesi poBlah deželnemu šolskemu svetu. V tisti prošnji prosilci nikakor neso pohvalili sedanjih šol. Ako bi bili s sedanjo š.do zadovoljni, zakaj so pa prosili, naj se več slovenščine uči ? Gospod poslanec Plaveč je nadalje rekel, da se versko-nravna odgoja tudi s tem zavira, ker manka slovenskih učiteljev in jih zato tudi ni mogoče v slovenskih krajih nastaviti. Jaz pa vem, da so slovenski učitelji nastavljeni v nemških krajih, ki bi radi delovali mej Slovenci. Zakaj teh ne premesti v slovenske kraje? Gosp. poslanec Plaveč je napadel tudi gospoda provizorja v Stebnu, ki oskrbuje tudi župnijo Kazaze in uči tam krščanski nauk. Ta gospod se bo pa že sam branil, ker meni ni znano, v koliki meri je obtožba opravičena. Toliko vem, da gospod provizor še ne pa-stiruje dolgo v Kazazah, tudi njegova krivda menda ne bode tako velika, kakor g. Plaveč pravi. Nadalje je g. Plaveč rekel, da ni mogoče, še več ur na dan v šoli poučevati, kakor zdaj. On pravi, da morajo otroci že zdaj pet ur v šoli sedeti, ni mogoče, da bi zavoljo sloveuščine še jedno uro dalje v šoli ostali. Tega pa tudi nibčtj iz nas ne terja; mi terjamo le, slovenščina bodi učni jezik, in to bi se lahko zgodilo, ko bi imeii gospodje le količkaj prave volje; za to ni treba pouka za jedno uro podaljšati Jedro od tega, kar je poslanec dr. A buja povedal, je v tem, da on pravi: otroci se morajo nemški učiti. Tega pa ni dokazal, da so sedanje šole postavne, in da se po njih doseže namen ljudske šole, versko-nravna izreja. Nadalje mi odreka dr. Abuja vsako pravici, na Koroškem mir delati, češ, da sem sam tisti, ki mir kali. Naj pa posluša, kaj pravi imeniten avstrijski domoljub, poštenjak, državni vitez Jakomini, ki je 1. 1850. pisal: „Tišti so hujskači in nemirneži, ki terjatev, če tudi le posamičnih, da naj se cesarska beseda neokrajšana dopolni tudi koroškim Slovencem, odbijajo in grdijo." Jaz bi še dostavil, da tudi tisti mir kalijo, ki so po svoji službi in prisegi zavezani, braniti pravice posamičnih narodov, pa teh pravic nekaterim narodom nočejo dati in teh narodov ne branijo, če se jim krivica godi. Če to terjamo, kar nam gre po postavi in pravici, kar nemško ljudstvo že davno mirno uživa, to se vender ne pravi kaliti mir. Gospod poslanec dr. U bi je rekel v svojem govoru, da jaz neBem nič dokazal Jaz pa mislim, da 8e vsak lahko prepriča, du so razmere v slovenskih krajih res take, kakor sem povedal. GoBpod dr. Ubl je tudi rekel, da se prošnje umetno delajo. Najbrž misli na prošnjo iz Tolstega vrha, katera zgodovina nam jasno kaže, kje se nahajajo hujskači. Občina Tolsti vrh je namreč prosila za slovenski pouk na šolah v Kotljah in Černečab. Učitelj pa je na zvit način pregovoril šolske svetovalce, da so se branili proti tej prošnji; pozneje so pa ta protest zopet preklicali. To pa učitelju ni bilo po volji. Da bi se opral, obdolžil je javno g. župnika, da je tiste šolsko svetovalce k temu prisilil. Župnik je tožil in učitelj je bil primoran preklicati, kar je govoril o župniku, in mu dati Čast nazaj pred sodnikom, pred knezoškofijskim ordinarijatom in c. kr. deželnim šolskim sovetom, ter objaviti tudi v časnikih. Tukaj se vidi, kako učitelji takim nasprotujejo, ki prosijo za slovensko šolo. Gospod poslanec dr. Ubl opira se tudi na Št. Jakob. Pa uprav ta občina prosi že 11 let neprenehoma za slovenski pouk. Ako so se šolski svetovalci branili treh slovenskih ur, ki so se jim ponujale, pride od tod, ker jim je bilo premalo in jih ni moglo zadovoljiti. Toda druga rana je na šoli Št, Jakobski, katere pa g. dr. Ubl ni omenil. Občina je morala zidati drago šolsko hišo za 16.000 goldiuarjev, v kateri so se uspravile štiri učne izbe. Kar pa draga šola stoji, še nikoli ni bilo tam štirih učiteljev (oporekanje), in kedar se tam kaka služba odda, reče se lahko že naprej, da bodo tja poslali kakega učitelja za kazen, ali pa, da je bil prestavljen Biz službenih ozirov". Tako se je v najnovejšem času pripetilo, da je na tej šoli učitelj v pokoj stopil, in da je o začetku šolskega leta na tej štirirazredni šoli jeden sam učitelj ostal. Kakor sem zvedel, so hoteli za druzega učitelja zopet ta-cega tja poslati, ki ga morajo „iz službenih ozirov" od nekod premestiti. Ali se je to reB zgodilo, ne vem. — Kako šolsko oblastvo skrbi 2a versko-nravno izrejo, kaže nam drug slučaj, ki se je pripetil v velikovškem okraji. V [Javorji, visoko na planini, so napravili Šolo. Ko so ob nedeljah odrasli šli k sv. maši, morali so otroci v šolo In kje je bila šola nastanjena? V gostilni c i! Tam naj bi se učila mladina lepega obnašanja'. Ljudje so bili primorani, pritožiti se zoper tako šolo naravnost pri gospodu deželnem predsedniku. Kakor slišim, je bila pritožba uslišana. (Klici: No torej!) Za to pomoč bodo Btariši, ki skrbijo za svoje otroke, gotovo hvaležni gospodu deželnemu predsedniku". (G h o u : Potem je dobro!) Politični razgled. V Ljubljani, 11. decembra. Češki notranji uradni Jezik. Na Riegrovo interpelacijo zastran češkega notranjega jezika pri sodiščib in političnih uradih na Češkem hoče vlada po Božiči v deželnem zboru odgovoriti, da bode Čehe zadovoljila, Nemcev pa ne preveč razsrdila. Prav verojetno pa ni, da bi se jej to posrečilo. Bodi odgovor tak ali pa tak, razpada Btaročeške stranke več preprečiti ne more. Če je hotela vlada s češkim notranjim jezikom doseči kak uepeh, bila bi morala precel odgovoriti, da Be želi ozirati na češke želje v tem oziru, ko se je stvar sprožila. Z obotavljanjem zamudila je vlada pravi čsb. Dolenjeavtttrijttki deželni zbor :e rešil vse predloge, ki se tičejo združenja pred-krajev z Dunajem. Pri končnem glasovanji se je mnogo poslancev odtegnilo glasovanju. Skoro vsi nemški nucijonalci so se izmuznili iz dvorane, pa tudi mnogi protisemiti. Pri obravnavi o volilnem redu, predlagali so protisemitje, da bi se opustili volilni razredi. Nemški liberalci pa v to seveda neso hoteli privoliti, ker bi potem prišli gotovo v mestnem zboru v manjšino. S svojimi ugovori pokazali so, da jim ni za liberalna načela, temveč le za gospodstvo v mestuem zboru. Ogerski državni zbor. Opozicija v ogerskem državnem zboru jela je z vso silo napad-ti honvedskega ministra zaradi njegovega postopanja proti ogerski tovarni za puške. Kakor je znanu, je tovarna propala, ker ni mogla zadostiti svojim zavezanostim. Opozicija bi pa sedaj rada vso krivdo izvrgla na ministra. Kakor se kaže bi opozicija rada z napadi ministra zvodila na napačna pota, kakor je Tiszo, ki je potem moral odstopiti. Vitanje držttve. I*op Sto Jan v Poiljjorict. Preiskava je pokazala, da je pop S toj a 11 iz Podgorice bil tudi oropau in torej najbrž ni bil uinoi jeu iz političnih nagibov. Šel je bil s svojim Blugo Markom v Labunište, kjer je dobil 40 napo-leondorov, katere mu je poslal brat iz Rumuuije. Roparji, ki so bili izvedeli, da je dobil denar, so ga pa ubili, ko se je vračal domu. Srbski podkou-zul v Bitolji je pa v svojih poročilih vso stvar tako zasukal, kakor, da je bolgarski škof najel morilce. Ker je preiskava najbrž bila malo pristranska, tudi sedaj vsa stvar še ni pni v jasna, dasi je prav lahko mogoče, da je pop oropan. Koparski uboji v Turčiji neso nič novega. Izključen, pa tudi ni, da bi najeti morilci popa ne oropali. Celo verojetno je to pri turških odnošajih. Turška oficijozna glasila pa pri tej priliki tudi naglašajo, da umorjen pop ni bil srbski temveč grški svečenik in da v bitolj-skem vilajetu ni Srbov. Prva trditev je v toliko resnična, da pop ni mogel biti srbski svečenik, ker srbske cerkve v Turčiji res ni, temveč so vsi Srbi v Stari Srbiji in Makedoniji pri grški cerkvi. Da je pa bil pop slovanske rodbine, to se pa skoro oporekati ne da. Etnografičnega vprašanja, kod bivajo Srbi, kod pa Bolgari, pa pač Turki neso sposobni rešiti. Jeztijitt v JVemčiji. "VVindthorstov predlog, da se razveljavi zakon proti jezujitom, vzbudil je v vsej Nemčiji močno gibanje. Začelo so se agitacije proti jezujitom in za jezujife. Sklepajo se peticije in odpošiljajo državnemu zboru. Nič gotovega se pa ne da reči, kako bode državni zbor odločil v tej zadevi. Zvezni sovet izjavil se bode skoro gotovo j>roti jezujitom. Občna volilna pravica v Belgiji. Min'ster Woeste, ki se je dosedaj najbolj upiral reviziji ustavo, se je sedaj izrekel za volilno pravico žensk. Konservativni minister se nadeja, da bodo ženske konservativno volile. Volilna pravica žensk naj bi popravila, kar bi konservativcem pokvarila občna volilna pravica, če se bode le morala uvesti. Na ženske ima duhovščina večji upliv, in konservativci zatorej upajo najti v njih trdno oporo. Pametim Irski dispozicijaki zaklad, 20.000 funtov šter-lingov, ostane v rokah Parnellovih, če tudi Be je večina odrekla poslednjega vodstvu. Po Irskem so se pa še le sedaj začele prave agitacije za Parnella in proti njemu. Parnell pojde na Irsko, da začne , agitacije proti svojini nasprotnikom. V Dublinu bit je te dni velik shod pod predsedstvom lorda majorja. Shod se je izrekel za Parnella in sklenil pozvati mestne zantopnike v parlament, da odlože svoje mandate, ker so se pridružili Parnellovim protivnikom. Slika jedne ga Parnellovih nasprotnikov se je javno sežgala. Dopisi. S Npoclnjega ftt»|cr|a 9. decembra. [Izv. dopis.] (Tekmovanje dveh nadzornikov.] Na svojem potovanji pretekle tedne imel sem Čast govoriti z mnogimi gg. učitelji iz šolskih okrajev, podvrženimi nadzornikoma ArabrožiČu in Trobeju. Da je prvi častitim čitateljem že davno znan, ne dvomim, kajti njegova zagrizenost, slovi čez naše meje. Drugače je pri drugem. Mi, ki smo ga imeli čast že videti v različnih družbah, imeli smo tudi čast spoznati, da se je vsekdar odlikoval s svojim čudnim značajem od nekdaj, da že od njegovih dija škib leti. Da pa še sedaj kot c. kr. nadzornik ni stekel te obleke, se je temveč Še bolj oklenil, bi Hkoro ne verjeli, ako bi se ne bili sami prepričali. Poleg vsega tega postal je Še grozno zagrizen in pristransk. Prišel sem v gorenjo Savinjsko dolino ter vprašal gg. učitelje, kako je to in ono. Na to začeli so mi tožiti, da so prišli z dežja pod kap, kako sedanji nadzornik Trobej našo narodnost tepta itd Večina učiteljev zagotavljala je, da je imela Am-brožiča dosta raje, kajti ou povedal je v obraz in je bilo dobro, ta pa se hlini slehernemu od spredaj, od zadaj ga pa biča, kolikor le more. Posebno, kar se tiče značaja, jim daja prelep izgled. On, ki se ne mara nobenemu zameriti, je sedaj tu, sedaj tam. Mej tem, ko je Auibrožič svojo zagrizenost očitno pokazal, igra Trobej groznega diplomata. Danes pri kapljici ruj nega viuca v kakšni župniji ali sploh v Blovenski družbi je z dušo in telesom narodnjak, poje „Slovenec sem" itd., jutri je pa v nemški družbi „der deutseheste uriter den deutschen Brti-dern" od nog do glave. Da je tudi skrajno zagrizen, pokazalo se je s tem, da je dobilo učiteljstvu tega okraja strog ukaz, izdelati naloge za uradno konferenco v blaženi nemščini. Kdo je ta ukaz izdal, če ne on, ker udje okr. šol. sveta sami narodnjaki niti za to vedeli neso. Kaj tacega celo Ambrožič zahteval ni. Se li misli nadzornik Trobej 8 tacimi čini svojim višjim prikupiti in s tem Bvojo grehe v gostilnah paralizovati ? Nikdar se mu ne bode posrečilo Vsa čast in slava zavednemu učiteljstvu, da se temu ukazu ni uklonilo, ter večinoma izdelalo konferenčne paloge v našem domačem jeziku. Učiteljstvo, ne boj Be, za Tvoje pošteno ravnanje Te ne more in tudi ne sme nikdo kaznovati, to hočemo braniti in zaprečiti tudi mi drugi. Tudi narod ima svoje pravice, tudi on, ki Vam izničuje in priporočuje svoj najdražji zaklad — svojo deco —, tudi ou sme po božjih in naravnih zakonih terjati od Vas svoje pravice. Nadzornik je prišel in bode, posebno, ako bode tako delal, zopet kmalu šel, a narod bode ostal, kajti struna preveč napeta poči. Domače stvari. — (O pripravah za ljudsko števi-Ijenje) prihajajo nam z dežele čudne vesti. Od strani okrajnih glavarstev prigovarja se namreč županom, da bi d o p o s I a 11 e jim nemško-slovenske golice (b 1 a n q u e 11 e) izpolnjevali le v nemškem jeziku, češ, da bode delo potemjednotno in le v jedne m jeziku. Gospodom županom priporočamo najtopleje, da pri ljudskem številjenji ravnajo kot narodnjaki. Narodna dolžnost jim nalaga, da pri vseh golicah izključno rabijo slovenščino in se ne udajo še tako sladkemu prigovarjanju. Saj nihče ne more in ne sme ovirati, da bi se pri ljudskem štetji ne posluževali jedino le slovenskega jezika. Kaj pa se namerava, jasno bodi vsacemu že iz tega, da so se za popisovanje na Štajerskem razdajale le nemške, na Primorskem pa samo italijansko-nem-ške golice, kakor da bi v teb dveh deželah Slovenca ne bilo. Zatorej : Pozor! „Vigilantibus iura!" — (Imenovanje.) Gospod Ivan Legat, profesor veronauka na državni gimnaziji v Trstu, imenovan je kanonikom stolnega kapiteljna Tržaškega. — (V B e rol i n) odpošlje deželni odbor kranjski mestnega fizika, g. dr. Koprivo, da se seznani j 8 Kochovim zdravljenjem sušice. G. dr. Kopriva odpotoval bode te dni. — (Društvo „Pravnik") imelo je včeraj svoj shod v hfiteln pri „Slonu". Zbranih je bilo 20 društvenikov. Načelnik društva dr. Papež je v svojem ogovoru prijavil, da je v društvu kot član pristopil deželni predsednik kranjski, preblag, gosp. baron W i n k 1 e r, kar so zbrani vzeli veleradostno na znanje. Nadalje je narisal stanje dela za 11**111 -ško-slovensko pravno terminologijo: mnogo društvenikov je že doposlalo izpiske iz zakonikov, od ostalih, ki so prevzeli izpisovanje, pa se pričakuje, da jih dopošljejo v kratkem. Terminologija nova pa naj ne služi samo pravosodju, ampak tudi upravi sploh; tega načela se je društveni odbor prijel zadnji čas, nadeje se, da bodo nekateri naprošeni pravniki zbrali zlasti izraze upravne prakse, katere bode jiripraviti za Blovensko terminologijo. Kadar se po tem načrtu nabere dovolj gradiva, sestavi se po sebna komisija, katera bode poslano proučila in odločila izraze za slovar; nadejati se je, da bode ta komisija, kateri je dež. predsednik baron Winkler blagovoljno obljubil dejansko pomoč, mogla že spomladi ;-ričeti Bvoje delo. Vse to je shod odobrujoč vzel na znanj .v Govoril je potem drž. pravdnika namestnik dr. J. Kavčič skoro uro dolgo o „slovenski pruvni akademiji". Po vsestranski bistrem in premišljenem umovauji prišel je do sklepa, da bi Be bilo Slovencem potezati za pravno akade-demijo v Ljubljani, na kateri bi se v četvero semestrih predavalo tisto pravo, katero je sedaj predmet judicijalnemu in politične mu državnemu izpitu; štiri poprejšnje »ciaestre pa naj bi slovenski pravniki dovršili na kakem neslovenskem vseučilišči, tu namreč poslušali historiško pravno znanost. Taka pravna akademija bila bi tesnejša nego popolna pravna fakulteta, kakeršno zahteva SvetČev predlog v letošnjem dež. zboru kranjskem, a taka bi vender zadoščevala na.-im prvim potrebam, bila bi izredna in celo koristnejša mladim pravnikom, kateri bi mo rali dve leti na tuje, kjer bi si razširili za svoje poznejšnje življenje v marsičem duševno obzorje. Govornik je svoje mnenje prepričevalno utemeljeval iu dokazal praktično izvednoat svojega načrta. Ko je završil svoj z veliko pohvalo vsprejet govor, čegar vsebina bode itak po prih. št. „Slov. Pravnika" pristopna širšemu občinstvu, vnel se je o njem kratek razgovor. Dr. Krisper je naglasa!, da govorniku ni bilo treba posegati v preteklost pravnih akademij ogerskih, nego praktična osnova, kakeršno on priporoča, ima sploh bodočnost za vsa vseučilišča, kakor izpričuje dr. Burckhardtova knjiga o tem predmetu. Dež. sod. svetnik L'lesko opozarja, da je grof Hohenwart, kot predsednik mini-sterski že hotel ukreniti nekaj slov. pravni akademiji podobnega na vseučilišči Graškem. Konečno je bil soglasno odobren predlog dra. Maj ar ona, da se društvenemu odboru naroča, naj to vprašanje do prihodnjega občnega zbora prouči in pripravi o njem „memorandum" kot društveno izjavo, katero bode praktično porabiti pri sedanjem teženji za slov. pravno akademijo. — Prihodnj. društveni shod bode prve dni januvarija meseca. — (Mestnim sodnikom v Zagrebu) bil je izvoljen g. poslanec Fran F o 1 n e go vi ć. Hrvatska vlada izvolitve njegove ni potrdila. — (Za prijatelje glasovirja.) Dve tu-kajšni narodni rodbini naročili sta si vsaka jeden pianino ali Balonski glasovir pri Adolfu Zubu v Pragi. Ogledali smo si tak pianino, ter ga moramo znamovati kot jako solidno po uajnovejši tehniki izdelano glasbeno orodje. Ima prav zanesljivo mehaniko z repeticijo ali takozvanim podaljškom, re-sonančno dno obojestranski lakirano, z najboljšimi angleškimi strunami, železno sestavo z lepim nastavkom, dvojeročnirni svečniki, klavjaturo iz slonove kosti, bogato izrezanimi konsoli, glas je močan iu mil, diskaut oster, sploh vse skozi izvrsten. Priporočamo našim rojakom toplo imenovauo tvrdko tem raje, ker je slovanska, in ker tudi cena ni prenapeta. Žal, da nemarno nobenega domačina — izdelovatelja glasovirov, podpirajmo torej pri svojih naročilih v prvi vrBti solidne slovanske tvrdke, kakor je gori omenjena. — (C. kr. avstrijske državne železnice.) Izdavanje letnih vozovnic ali voznih listkov za vse črte c. kr. državnih železnic, na kojih je osebni tarif z dne IG. junija leta 1890. v veljavi in stanejo za I. razred 300 gld., II razred 200 cld. in III razred 100 gld., izvršuje v zastopništvu c. kr. generalnega ravnateljstva c. kr. želez- nisko obratno vodstvo v Beljaku, vender se dobivajo te vozovnice ali vozni listki tudi s posredovanjem postaj. Naroča se pa te vozovnice ali vozne listke pri napominanem c. kr. železniškem obratnem vodstvu v Beljaku, in pridejati se ima naročbam foto grafija (v obliki vizitnic) in dotični znesek frankovano. — (Kakosejev Bubnjarcih godilo!) Beseda Bubnjarci je večini našib čitateljev neznana. Da se seznanijo ž njo in s čudnimi razmerami v sosedni nam Hrvatski, naj tu sledi dogodek, ki se je v vasi Bubnjarci blizu kranJHke meje v resnici vršil: „Dne 24. oktobra vršiti se je imela ekseku-tivna rubežen zaradi dolžne „gorniceu (Weinberg recht), katero so nekateri tamošnji posestniki bili dolžni kneza Turna in Taksisa graščini v Ozlji. Došli so „ovrhovoditelja okrajni pristav Ključic s štirimi žandarji in šestimi paudurji. Ž njimi bil je tudi kuezov oskrbnik Josip Hrvat. Ravnali so jako strogo, transferirali pa tudi stvari, ki neso bile za-rubljene. Pri Franji Bukovci in pri Ivanu Toma-žići vzeli so zaboj z otroško obleko, razna pisma in druge drobuosti. Vender jim v vsej vasi ni nihče delal niti najmanjše zapreke. Vse bilo je mirno ljudje bo svoje stvari odkupili in ovrhovoditelji dobili bo do 110 gld. ter popoludne ob 3. uri odšli v Ozelj. Ćujte dalje! Dne 25. oktobra so iste osobe najele še 15 gonjačev za živino iu vseh vkupe 28 osob napotilo se je zopet v Bubnjarce uprav vojaškim načinom. Ob 3. uri zjutraj obkolili so vas iu postavili straže na vBeh potih, da ni mogel nihče v vas, nihče iz vasi, bodi dolžen ali pa ne. Zaradi teme so tako čakali do 1 ure zjutraj, ko je še vse spalo. Tedaj pa bo začeli svoje delo, to je iskati hleve. Pri tem neso se brigali za hišno številko, ker je bila še tema in svetilk neso imeli. Prvi hlev, katerega so se lotili, bil je Ivana Kra-mariča, ki ni uiti eolda bil dolžen. Ipak odveli so mu junca, Ivanu Tomažiču pa par volov. V kratkem imeli so tri pare volov in junca. Po končani ekse-kuciji imeli bi se vsi zbrati pri cerkvi. Obiskati jim je bilo še jeden hlev. Mesto v hlev zadeli bo v temi na stanišče vdove Ane Baše. Ta je že spavala, a nenavadni ropot jo je vzbudil jn začela je kričati. S tem opozorjen, da ni na pravi strani, krenil je Josip Horvat s štirimi gonjači hlev iskat. Našli bo hlev, a ker je bilo temno, začeli so prižigati žveplenke. Ker je bilo vse suho, nastal je bkratu ogenj. Ana Baš začela je še glasneje kričati in ob jednem je začelo plat zvona biti. Glas zvona spravil je vso vas na noge. Vse je upraše-valo r Kje je ogenj? Ovrhovoditelji so vsacega nagovarjali, naj molči, ker ljudje še spe, na kar jim je neka Ženska odvrnila: „Da boste laglje krali!" — Plat zvona bilo je dalje, ljudstvo se je jelo zbirati in to bilo je povod, da so &e g. pristav, Josip Horvat, orožniki, paudurji in gonjači splašili in začeli božati tako, da drug za druzega znali neso. Ko so bili že daleč iz vasi, začeli so s puškami streljati nazaj v vas, a k sreči nikogar zadeli neso. Potem so bežali dalje čez grm in strm, da so bili vsi opraskani in dobro rejeui Josip Horvat zadel je v trnje, katero ga je vsega razdrapalo". — Ves dogodek zdi se nam skoro neverjeten, a g. dopisnik z Bubnjarčani vred prevzel je veo odgovornost za istinitost vsega dopisa, zato se smemo zanašati, da je žal! vse res. — (Vabilo.) XXIV. redni občni zbor narodne čitalnice v Črnomlji bode dne 14. t. m. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih. Dnevni red: 1.) Nagovor predsednika. 2.) Poročilo tajnika. 3.) Poročilo blagajnika. 4.) Volitev novega odbora. 5.) Sklepanje o nadaljni usodi društva. K udeležbi uljudno vabi odbor. — (Vabilo) na veselico, katero priredi slovensko „Bralno društvo" v Kranji v uedeljo dne 14. decembra 1890 v spomin pesnika dr. Frana Prešerna v društveuih prostorih. — Spored: I. Dav. Jenko: „Što čutiš", moški zbor. II F. S. Vilhar: „Na moru", samospev za bariton solo a spremljanjem glasovira. III „Bog Vas primi" ali „Kedaj pojdete domu", veseloigra v 1 dejanji. IV. F. S. Vilhar: „Slovo", moški zbor z bariton solo in spremljanjem glasovira. V. „Župan", šaloigra v 2 dejanjih. VI. Prosta zabava. — Začetek ob 8. uri zvečer. — Ustopnina udom 20 kr., neudom 40 kr. za osebo. K obilni udeležbi vnbi uljudno odbor. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 10. decembra. Billroth naznanil danes slušateljem svojim, da je vsled nevarnih prikazni) pri treh bolnikih moral ustaviti zdravljenje s Kochovim zdravilom. Pri dveh tuberkuloznih bolnikih navzlic cepljenju s petimi centigrami ni bilo reakcije. Dutolin 10. decembra. Več deputacij se je Parnellu do Kingstona nasproti peljalo in mu izročilo več pritrjevalnih adres. Več sto ljudi j vsprejelo Parnella na Dublinskem kolodvoru. Dve uri pozneje šel je Parnell kot član upravnega odbora v uredništvo in tiskarno časopisa „United Ireland" ter ustavil izdajo številke, ki se je baš tiskala, glavnega urednika pa odslovil. Poslantc Healy dospel je ob 1. uri in bil na kolodvoru s sikanjem in žvižganjem vsprejet. Dunaj 11. decembra. „Wiener Zeitung" objavlja notranjega miiiisterstva naredbo z dne 8. decembra o zdravilu Kochovem, katere se dobiva le od odpravništev od državne uprave pruske pooblaščenih in do preklica. Zdravilo sme se dajati le načelnikom bolnic in diplomiranim zdravnikom. Ambulatorično zdravljenje brez zagotovljenega zdravniškega nadzorstva prepovedano. Predpisano je natančno zabele-ževanje. Zasebni zdravniki imajo dolžnost, ob-lastvom naznaniti vsako zdravljenje. Slučaji smrti pri porabi Kochovega zdravila bodisi v zavodu ali zasebno, imajo se naznaniti takoj. Dunaj 11. decembra. „WienerZeitunga objavlja deželnobrambnega miiiisterstva naredbo z dne 28. novembra v kateri je posnetek z vojnim ministerstvom dogovorjenih vojinskih predpisov tretji del, to je predpis ob evidenci, katerega znanje je za moštvo in občine bistveno. Razne vesti. * (Vinogradarstvo v Galiciji.) Na posestvu kneza Sapiehe v Bilczah začeli so pred štirimi leti nasajati vinograde. Sedaj so Že precej ozemlja zasadili s trtami. Poskus se je posrečil in letos se je pridelalo precej dobrega vina. Ti vinogradi imajo najsevernejšo lego v Avstriji. * (Patrijarh Brun ković) prepovedal je semeniščnikom nositi brade, dokler neso posvečeni. Ta prepoved je bila dala povod govorici, da je patrijarh prepovedal nositi brade popom, kar je mej pravoslavno duhovščino bilo vzbudilo veliko nevoljo. * (Oporoka generala Seliverstova.) Mej papirji generala Seliverstova našli so njegovo oporoko, ki je bila pisana dne 29- oktobra lanskega leta. General je določil, da se od njegovega premoženja 1,180000 frankov ima porabili za razne dobrodelne in občekoristne namene. *(Dediči se iščejo.) VSt. Pavlu v Minne -noti je vlak povozil 80letno Nemko, v katere obleki so našli 35.000 dolarjev. Ker ženska nema v Zje-dmjenih državah nobenega sorodnika, se sedaj dediči iščejo. Pokojnici je bilo ime Ana Klotz. * (Čudna ločitev.) Že dolgo oženjen žu-pau Pauski na Francoskem povabil je svoje sorodnike in sorodnike svoje žene k banketu. Pri po jedini je naznanil, da se s svojo ženo razumeti ne more, da se torej ločita in ji povrne doto. Žena je tudi izjavila, da se loči, in vsak je po obedu odšel k Bvoji rodovini. Tržne cene v fAjiil>Ijanl dne 10. decembra t. 1. 11 »LJIBLJAHSE! S I «toji H s sa VNe leto gl Koruza, ■ . 6 20 Svinjsko „ „ _ 56 Krompir • • .241 Koštrunovo , „ _ 36 Lece, ! Grah, n • • . 10 — » . L9 Golob...... __ 16 Fižol, j Maslo, .18- •Seno, 100 kilo . . . 1 7H kgr. . — 90 Slama, „ „ . . . 1 7« VTast, . — 66 I>rva trda, 4 □ metr. 7 iS puh liihen „ . — 5-1 „ mohka, 4 . 4 80 Meteorologično poročilo. a Ca* opazovanj a Stanje barometra v mm. Temperatura * Vetrovi Nebo Moki ina v mm. 10. iKc. 7. zjutraj 9. popol. 9.zvečer 740-7 ram. 7384 ram. 739-3 mm. —4-6° C jal. svz. —2-2" C j si. svz. —6*4" C i al. svz. d.jas. jas. d.jaa. ! 0 00 mm. Srednja temperatura —4'4", za 3-8° pod normalom. H8 90 107 70 10816 881'— y -2 — ! 1B 65 9 11 S-45 gld ZD-u-zisijslsa, borza dne" 11. decembra t. 1. (Izvirno teiegrafiAno poročilo.) včeraj Papirna renta.....gld. 88*80 Srebrna ronta ..... . Zlata renta......„ 5°/o marčna renta .... , Akcije narodne banko . . „ Kreditno akcije..... „ London........ „ Srebro........ „ Napol......... „ C. kr. cekini .... . „ Nemške marke..... „ 4°/0 državne srečko iz I. 1854 H60 gld Državne srečke iz I. 1804 100 , 177 ngerska zlata renta 4°/0.......102 danes 8890 8895 107-75 102 05 982 — 302-— 115-10 Ogorska papirna renta 5u/0 Dunava teg. sre«ko 5°/0 . . . 100 gld. Zomlj. obč. avstr. 4,/l°/0 zlnti zast. listi . Kreditno Hivčke......100 gld. Kiidoifbvo srečko..... 10 „ Akcije anglo-avatr. banke . . 120 „ Traiuway-diuflt. volj. 170 gld. a. v. . 9 11 V46 '■Q 52«/, 131 gld. 50 kt. 50 „ 40 n 65 „ 50 „ 50 „ 50 . 99 120 113 184 19 161 10 V „NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI je izšla knjiga: Somazi. ĆoSki spisal VAcsIav Beuei«TfeblsHky. Preložil Ivan Ciornlk. Mala 8°, 523 strani j. Gena 7 o kr., po pošti SO kr. Denarna posojila poHre