ROBNI ZAPISI
France Papež: ZAPISI IZ ZDOMSTVA, Nova revija, Ljubljana 1992. Papeževa zbirka fragmentov nas otožno, a obenem z nazornostjo še vedno klene slovenske besede prepričuje, da je zdomstvo najbolj rahla in minljiva izmed vseh kategorij, s katerimi označujemo različne načine biti, ki pripadajo pripadnikom kakega naroda. Takole pravi Prance Papež: "Svet slovenstva leži v treh geografskih in bitnih sferah: v domovini s skrinjo žive besede, v obmejnem pasu zamejstva s trpečo besedo in v tretji sferi zunanjega in prekomorskega sveta z umirajočo besedo." (str. 10) Papež je namreč iz prvega rodu slovenskih političnih emigrantov v Argentini, vendar ne govori o izseljenstvu, ampak o svojem in zdomstvu svojih tovarišev. Ta biti zdoma, ki ga drugi, že v tujini rojeni rod ne pozna več, metaforizira predvsem v liku Odiseja, ki po končani trojanski vojni blodi v tujini na poti domov. Slovenska kulturna akcija in revija Meddobja, katerih soustanovitelj je bil, se mu na obzorju te metafore kažeta kot odisejski ladji. Njegovo izkušeno in literarno vešče pisanje, ki spada med vidne dosežke slovenske spominske proze, pri tem izzveneva v vprašanje: mar bo izmed vseh ladij ostala še kakšna, ki se ne bo razbila na tujem morju? O dilemi komunizem -antikomunizem pa izrecno pravi: mar bi bilo sploh vredno vsega tega, če bi se delovanje zdomcev izkazovalo samo po "nc-komunizmu", se pravi - navsezadnje - po bescdici "ne"? (Vid Snoj)