43. številka.
Ljubljana, v četrtek 21. febrnvarja 1901.
XXXIV. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimfil nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avatro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol .eta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežel« toliko ve«, kolikor znate poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpoBiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvolö frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlatvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vbod v uredništvo je iz Vegove ulice SL 2, vhod v upravniStvo pa a Kongresnega trga SL 12.
»Slovenski Narod" telefon št 34. — .Narodna Tiskarna" telefon st 85.
Macedonski oblak.
Že nekaj časa sem se opazuje, da zadobivajo razmere na Balkanu čedalje kritičnejši značaj, zlasti vsled agitacije za osvobtjenje Macedonije iz turškega jarma in za nje združenje z Bolgarsko. Začeli so se zbirati sumni cbiaki, a da so res nosili strelo, kaže energična intervencija ruskega pcslamka Zinovjeva pri turškem sultanu.
Z'novjev je v posebni avdijenci pri sultanu protestoval zoper agitacijo takoime-rsovanih macedonskih revolucijskih odborov in pozval sultana, naj poskrbi, da se ta agitacija v Macedoniji zatre. Izkazalo se je, da to ni bil prvi korak intervencije, ampak zadnji korak obsežnejše diploma-tične akc j-?, izkazalo se je, da so Rusija, Francija in Nemčija zahtevale v Sofiji, naj vlada zaduši macedonske odbore, v tem ko je, kakor trdi .Polit. Corr.", avstrijska vlada to isto direktno sporočila kcezu Ferdinandu, ko se je isti pred kratkim mudil na Danaju.
Ta diplom&tična intervenc:ja v Sofiji je imela vsaj navidezen uspeh. Vlada je nastopila zoper macedonske odbore, dasi so bili ti najkrepkejša opora ministrskega predsednika Petrova in dasi trde BPeterb. Včiomosti", da stoje neposredno pod vodstvom kneza Ferdinanda, ki jih porablja za svojo osebno politiko.
To je tudi vzrok, da so se jele širiti govorice, da je stališče bolgarskega kneza omajeno in da je londonska „Times" že prerokovala, da bo moral knez Ferdinand odstopiti in da postane njegov naslednik mlajši brat prvega bolgarskega vladarja, princ Battenberg.
Bjlgarska vlada pa ne postopa prav odkrito. Nastopila je pač proti macedon-skim odborom, zajedno pa je tudi dovolila velik protestni meeting proti njeni lastri cdredbi. Bolgarsko Časopisje pravi, da so razmere v Bulgarski take, kakor 1. 1883, razloček je samo ta, da je šlo takrat za združenje Rümenije z Bolgarsko, zdaj pa gre za pridobitev Macedonije, a dogodbe pri volitvah v narodno sobranje so tudi pokazale, da je položaj jako kritičen in da se lahko kar čez noč kaj zgodi.
Iz ruskih listov je   posneti, in ome-
njeni korak poslanika Zinovjeva pri sultanu potrjuje to, da bi Rusija v slučaju revolucije v Macedoniji ostala nevtralna. Rusija ima zdaj v Aziji toliko opraviti, da se ne more posvetiti balkanskim zadevam. Mace donski revolucijski komite se na to ni oziral, kakor se ni oziral na to bolgarski knez. Tudi črnogorski knez je te dni se izjavil, da Črna gora za sedaj ne želi druzega kakor, da se ohrani status quo na Balkanu.
Pri vsem tem pa ni pozabiti, da so gotova gibanja časih dosti močnejša, kakor diplomatični uplivi. Sedanje gibanje v Macedoniji je zelo podobno gibanju v Bosni in v Heroegovini pred 1. 1876.
Tudi bosanske-hercegovska ostaja je nastala proti volji Rusije, vzlic vsemu nasprotovanju rusk h krogov, pač pa so jo podpirale druge države, ki so imele posebne interese pri tem, da provzroče ustajo še predno se zamore Rusija militarično in politično pripraviti na kako akcijo. Posledica tega je bila, da je Rusija sicer zmagala v vojni s Turčijo, da pa je bila na berolinskem kongresu poražena.
Položaj je sedaj tak, da se je močno bati, da se iz macedonskega oblaka vsuje toča, ali posledica tega bi bila, kakor se od merodajne strani namigava m e S a n a okupacija vsega ozemlja do Soluna, kar bi slovanskim narodom pač ne bilo v korist.
Patentovani klerikalci in še marsikaj.
(Dalje.)
Občeznana in nekoliko tudi opravičena je tolba, da so učenci srednjih Sol preobloženi, in da imajo premalo časa in prilik« za vsporedni telesni razvitek, tako da ni možno doseči tiste plemenite harmonije telesne in duševne lepote, ki so jo imenovali Grki xaXaxdbyodia Ali nasprotujejo tej eksercicije ? Da. Za eksercicije se porabijo dnevi, ki so bili sicer prosti šolskega pouka, namenjeni počitku in razvedrilu učencev. ,Pa kaj je to, dva dni v primeri s tolikimi prostimi dnevi". — Dosti velika izguba časa je, in za marsikaterega dijaka eksercicije baš zaradi tega nimajo nameravanega uspeha,
ker izgubi po njih nekaj svojega časa Drugo vprašanje je, so li eksercicije na Kranjskem sploh umestne, potrebne in koristne. To se mora zanika i odločno, kajti: 1. izpolnujejo učenci že po disciplinarnih zakonih svoje verske dolžnosti, božje in cerkvene zapovedi 2. Ravno srednješolski učenci se učijo toliko krščanskega nauka, in slišijo toliko propovedij na leto, da so upeljane eksercicije naravnost nezaupnica učencem in profesorjem veronauka. 3. Ker baš tisti dijaki, ki so brezverni ali vsaj omahljivi, tista dva dni prekolnejo, iz srda, da sta mu ž njimi vzeta dva prosta dneva 4 če se učenci celo leto niso spokonli, se tudi ona dva dni najbrž ne bodo Kaj sta dva dneva v primeri s celim letom! Kaplja v morje. 5. Eksercicije se tam najvestnejše in sigurno opravljajo, kjer imamo še ostanke iz nekdanjih meniških Šol, ki so imele drugačen učni načrt in smoter kakor novodobne. Zakaj da morajo ravno na Kranjskem učenci v gotovih mesecih dvakrat na teden k maši hoditi, mi je popolnoma ne umevno. Ali povsod ali nikjer! Jednaka pravica in zahtevanja za isto vrstnike! S jo minjam se Še izza dijaških let, koliko se je grešilo ob delavniških mašah v cerkvi. Večina se jih je pripravljalo za šolo, dragi zopet so brali zabavne knjige, katere mnogokrat niso nudile po ebno pripravnega med masnega Čtiva. Tretji zopet so preklinjali, ker so morali prezgodaj vstajati. Le malo odstotkov jih je bilo, ki so bili .pobožno »brani pri sv. maši". Zakaj majate glave, gospodje kaplani? V katero vrsto Vas je spadala večina?! In tistega, ki dela na to, da bi se ne napravilo po nepotrebnem toliko greha, imenujete brezverca ? I Lepi ,slu žabniki božji" ste! čast Vam! — Maša ob delavnikih ima torej nehati, ali pa pouk po maši, da ne bo motil strah pred dvojko nobenega v pobožnosti. Če zadostuje učencem drugih kronovin v dosego večnega is veličanja ceteris paribus izpolnjevanje tretje božje zapovedi, zakaj bi se isto Kranjcem ne privoščilo? Istina je sicer, da se zavisti malokje toliko rodi in goji, kakor v srečni deželi licemerstva, sleparstva, klevetništva, bogoskrunstva, cvetečega trženja z verskimi cavstvi, vendar verujem Prešernu, da pridemo po zemeljskem potovanju:
.Tje, kamor moč preganjavcev ne seže, Tje, kamor njih krivic ne bo sa nami".
In koliko morajo premnogi dijaki na Kranjskem še vrhu predpisanih skrbi za dušo od svojih nadzorovateljev, starišev ali gospodarjev jim ponujene dušne paše prebaviti. O prvih ne govorim; vsak oče ima dolžnost skrbeti za pravo srečo svojih otrok. Kako pa postopajo mnogi gospe darj; zlasti če so ženskega spola? V jutro moraj j dijaki, posebno nižjih razreiov, večkrat na teden, če ne vsak dan, k masi. Večer, ko je ves utrujen od velikega duševnega napora, mora klečati po pol ure in v*č ter moliti rožni venec. Da dela to navadno le mehanično, brez misli in čustva, kdo bode zameril to izmučenemu trpinu. Kaj pa starejši? Ti se že upajo pustaviti ter eliminirajo vsaj mnšo. R ž o.emu vencu se pač udajo, ker se boje, da jih gospodinja ne d?-ne pri stariših pod zatožbo brez^erstva. In kako molijo ta rožni venec? AH se ne napravi poleg tega več slabega kakor dobrega, dragi gospodje kaplani? In vendar se to De o »usti, ampak se še celo podpira in pospešuje po gorečih ka-tehetib, katerim je prava sreča revne mladine deveta br<ga. Brezvestno se krati uka in počitku odmerjeni čas! Kako se naj pri takem početju navadi mlad človek na izpolnjevanje svojih dolžnostij — kar je temelj vsakega značaja — če ga naravnost s silo pri tem ovirajo domači nadzorovalci, katerim se o pravi vzgoji mladine še ne sanja ne! Koliko učencev se pogubi na ta način brez lastne krivde že v prvih letih srednjih šol! Koliko se jih odvrne od ozke in polzke poti, katera vodi k plemenitim značajem! Pa teh dandanes treba nt. ...I Vs»| na Slovenskem ne! Če si klerikalec, si že eo ipso .vzorit" mož, zrel za nebesa; te so pa nas vseh cilj. S'arisi, učitelji, profesorji, sedaj veste, kakšni morajo biti produkti Vašega truda in napora. Ti pa narod slovenski, kamnaj .Slovenski Narod", ker je povzdignil odločen glas za korist slo-venske mladine ter se usmelil krivično trditi, da bi bilo Tebi treba tudi — dobrih značajev. Tableaul
Nekaj o klerikalni lojalnosti. Papeža so klerikalci vdani z dušo in telesom z dlako vred, kar je popolnoma naravno, ker jim to — .nese". Pridno sleparijo ljudstvo
LISTEK,
„Kar je bilo — kar bo."
(Stoletna „Sokolova" maakarada)
Na pustni torek zvečer se je vršil na — (to pot: hvala Boga!) — neposušenem ljubljanskem barju senzacionalen, nečuven, epohalen rendezvous. Lintvern ljubljanskega mestnega grba in povodnji mož sta se sešla, da se ob bokalu pristnokranjskega cvička po preteku celega XIX. veka pomenita, kako je bilo včasih, in kako še bo. Nekdaj, v zlati ljubljanski dobi je bil Lintvern vitka, nežnopolta, za krasoto devic sila rahločutna pošast, sedaj, na meji novega stoletja pa je Lintvern ogromno-trebušat, grčav, okorel, plesnjiv, ostudno spreminjav, škrbastega, ščetinastega gobca in blaziran dekadent v najvišji potenci. In povodnji mož, o katerem je pel še Prešeren, da je bil junak, ki mu enacega pod solncem ni bilo korenjaka, se je tekom veka spremenil v zalitodebelubastega starca dolge bele brade, zariplega, izpitega obraza, toozolastobakrenastega nosu in neestetsko kosmatih udov. Ah, vse se stara, in zob
časa ne prizanaša niti bogovom! Zato pa je bil melanholije in sentimentalnosti poln ta sestanek na ljubljanskem barju. Besno, obupno in maščevalno so žarele Lintver-nove strašne oči, povodnji mož pa je dvigal očitaje in roteče svoje roke ter vzdihoval: aKje so časi, kje so dno vi, ko smo kranjski mi sinovi bili Se mladi! Tristo kiljavih žab! — tovariS, pij!* In Lintvern je pil — pil — pil...
Kraljica barjanskih žab — grandiozno životna dama! — je prisedla k njima in zapela himno na dobre stare Čase. A tudi njej je hitro otrpnil jezik, omahnila je na kup najtolstejše šote in začela molče* filo-zefirati. .. Pred sto leti — kakšno življenje smo imeli še tu na barju! 0 cestah in potih, po katerih se drve' dandanes smrdljivi motorji in brezobrazni kolesarji, ni bilo malone ni duha ni sluha Po Ižici so polzeli s šoto, kamenjem, apnom in dr vami nato vor jeni plitki čolni, redkobesedni Čolnarji pa tudi niso motili tihotu in miru A danes?! — Niti nosa ne smeš več pokazati iz vode, sicer ti je takoj sa petami cela jata ribičev, lovcev, policajev in žurnalisto v ... Na najglobljem dnu mora zdeti povodnji moi, jesti kapeijne in smr-
kavce, o lepih Urškah ljubljanskih pa se sme samo še sanjati.
Kolik respekt so imeli njega dni Ljubljančanje pred Lintvernom! Sedaj pa ga imajo privezanega na verigi kakor Višnjanje svojega polža. Kakor smešen srednjeveški ostanek ga kažejo starino-slovcem ter strašijo z njim mladino. Straži jim ga policijski penzionist — pijanec prve kvalitete! — s skrhano sabljo.
In celo na mesto sestanka je moral redar spremiti Lintverna, poleg njega pa je bila — koliko roganje! — nabita deska z napisom:
Iblanskega lintverna za rep cukafc
ali iz povodnima možam se
Spasat je prepovedan.
GomeBtrat.
Bila je noč, ali Ljubljana se je svetila, kakor bi bilo razlito nad njo morje luCij. Elektrika dela pač čudeže! Kakor opoldne je bilo nad njo jasno nebo, nad gradom je pral velikanski balon, po Ljub Ijanici pa je plaval eleganten parnik. Povodnji moi je strmel. Kako drugače je bilo včasih! In kje je vendar megla s svojim neprodirnogostim plaščem? Is mesta sem se je Culo grmenj« in is velikanskega dimnika so st dvigali majhni oblački. Tam so
razstreije?ali in prešali v najmodernejši to varni meglo, jo spravljali v vreče ter jo z vlaki eksportirali v Test, da jo on Ii razpošiljajo po vsem svetu.
Povodnjega moža so vili krči od samega strmečega začudenja. Ali je vse to le lep sen? AU je res ves ta nečuveni napredek istina? Ljubljana je torej vendarle napredna, dasi se je culo zvoniti, da je že malone docela črna!
.Tristo grintavih kukcev, — pij!" se je zadri povodaji mož. .Pij, potem pa poj-dem s teboj v Ljobliano, da si od blizu ogledam vse te čudeže. Pij, prijatelj Lintvern! Hej, speci, zvrni ga še ti Cašo! Izvrsten je — .zlata kaplja* od .Rože* !*
In Lintvern in policaj sta izpila ,eks", potem pa so k revijah s primernim spremstvom proti Ljubljani. In šli so naravnost v .Narodni dom", kjer je bila tovarna za uničevanje megle in kjer je bil slučajno velikanski dirindaj. Tu si ogledajo najlažje in prav komodno napredek, ki so ga dosegli Slovenci tekom XIX veka. To je bil halo, ko so stopili v Sokolovo dvorano! Ljubeznivi reditelji Sokoli so jim odkasali najodliCnejše mesto — tam pred odrom sa godbo so jih posadili, da morajo v mira
z revnim jetnikom vatikanskim, ki mora ležati kar na — sl«mi Poleg tega Se pa mora jako slabo živeti, tako da bi kar gladu umrl, da bi mn ne pošiljalo žnljavo ljudstvo, ki se pita tako razkošno kar z
— nezabeljenim krompirjem, če ga ima za praznike za izboljšek majhne svotice — par milijonov goldinarjev, katere si prav previdno in ekonomično tako razdeli, da izhaja pičlo za vse leto, ali pa vsaj do drugih veöjih „trigrofinikov". Gospoda, ali Vas ni sram na dno dnše, da revno ljudstvo tako „farbate", v cerkvi tako ostudno lažete ter pripravljate narod ob krvave mu potrebne groše z brezmejnim izsesavanjem? Seveda ne terjate — vsaj meni ni znano
— določene svote od nikogar, ali čisto naravno je, da revež, ki ima na tem svetu človeka nevredno življenje, želi, da bi bilo .onstran groba" bolje ali vsaj ne tako slabo in hudo, da zadnji vinar, misleč, da doseže gotovo večni blagor, 09 daruje kaj za svetega očeta, .ki morajo spati kar na sami slamici", dočim še more pokriti on slamo s kako razcapano rjuho. O temota! Gospodje, kaj ne, da si sami verjamete, da še imate kaj srca! Zakaj ne poučite pomi lovanja vrednih neumnih ovčic o neštetih milijonih, ki so nakopičeni v vatikaou, zakaj ne poveste nikdar, koliko milijonov je ponudila italijanska vlada papežu kot .tašengeld", ko mu je v soglasju z drugimi državami prilastila vsaj mimogrede prepričanje, da Djegovo kraljestvo ni od tega sveta, in kako velikodušno je on odklonil tisto bagatelo ter sklenil biti rado-voljen jetnik. Ljudstvo si ga seveda misli v majhni „kejbi," in ni čuda, da se mu smili. Toda, gospodje, to ni oderuštvo, saj da žuljavi trpin prostovoljno, vrhu tega mu še tudi ostane — koža. — Če se tudi Vam res smili sveti oče, zakaj mu ne pošiljate Vi lastnih milijonov, ki jih imate vendar dosti in cdveč? No, pa že mora biti istina, da se farški mošcjiček odpira samo na znotraj. Omnes eodem coguntur. Toda vrnitve več ni!
Tudi cesarju so udani naši klerikalci. Neminljiva zvestoba do cesarjeve hiše jim je lastna v največji, najvišji, najplemeni-tejši meri. Saj vendar zatrjujejo to sami pri slovesnih in neslovesnih prilikah z resnicevimimi organi nedolžnih svojih „vzoritih0, nezmotnib, blagoslovljenih in neposvečenih zastopnikov. Ia potem mora biti brez ugovora tudi res; kateri bi to tajil, dobi pečat podlega lažnjivca v svoj grešni obraz. Že iz tega je razvidno, da je tisti zbornik z znanim klicem bil 1 bera'ec; zaradi tega ga sploh ni bilo treba eruirati. Kdor bi mislil, da je bil ad hoc najet klerikalec, bi imel smrtni greh, kdor bi pa kaj tacega rekel, bi prišel čisto gotovo * pekel, in sicer na dno, kjer bi mu poleg najhujšega plamena množila vročino vsa težko na njem valeča se peklenska svojat. Hu, hu, hu! Kateri tega ne verjame, naj praša vir resnice, .Slovenca". Sv. Liguori j. da se Te ne loti večna pozabnost, zato bodo že skrbeli .slovenski" klerikalci. Radi Ti polagajo ti Tvoji goreči častilci na grob v znak neprestanega spoštovanja in dolžne hvaležnosti večno zelene vence! Slava jim! Kdo hoče iskati pege v deviškem svitu klerikalne vdanosti?! No ena je, pa
samo ena, tako majhna, da bi jo slepec lahko ollatal. Skoda! da so so morsli po staviti klerikalci enkrat cesarjevi želji po robn! Und einmal ist ja — keinmal! In če se to Se enkrat ponovi, bo še zmeraj vsega skupaj ničkrat Bravo 1 Gospodje kaplani in klerikalni juristi, vidi se mi, da prebiram prevečkrat .Slovenca", kajti poprijel sem se korenito vaše metode, katero sem bil izgubil žal! v dragi šoli. Ach! lang ist's her! Pa hvala Bogu, blažena metoda klerikalne .inteligence", da sem Te še le našel, če piše namreč .Slov. Narod" : Liberalec X. je govoril jako dobro, klerikalec L. veliko slabše, takoj se vrže cela jata klerikalcev na izraz: veliko slabše, trga ga in mre vari kakor kopa lačnih krokarjev smrad no mrhovino ter pride vele umno do prepomembnega zaključka: torej je še Y. tudi dobro govoril. — Dasi seveda to ne drži za vse slučaje, pustimo jim to veselje, so še pač otročji, naivni; le škoda, da so že v svoji otročji dobi tako hudobni. Ali komur odločeni so kratki dnevi, mora hitro živeti ter že v zgodnji mladosti pokazati, da ni vsakdanja prikazen. — Toda kmalu bi bil zabred.-l preda leč s pota. Zopet k lojalnosti! Kedaj ni bil cesarski namig klerikalcem .sveta zapoved" ? Takrat, ko se ni ujemal z njih mišljenjem, koristjo, voljo. Takrat, ko se jim je reklo popolnoma razločno in jasno: duhovniški stan naj pusti politiko pri miru, vzvišen naj bo nad čisto ali umazano po litiko.
In vendar se je oni ukor nanašal na politikovanje zunaj cerkve. Kaj še le zasluži napadanje blatenje nasprotnih, sovražnih strančanov v cerkvi, kjer se ti braniti ne morejo in ne smejo. S takim postopanjem se duhovnik pogrezne v blato, in naj se ne čudi, če ga valjajo napadenci tam, kamor je zašel iz lastnega nagona. — Ker so torej vedeli ti mazil jeni po-svetnjaki, da je njih posvetno vladanje, če se drže visoke želje, v istem hipu pokopano in da bi bili potisnjeni na prvotno pot blagega svojega delovanja, in bi ponehal kmalu besni vihar prokletega sovraštva, dvignili so unisono svoje krepke glasove: tega pa ne. Kraljestvo tega sveta nam prija tako, da ga tudi na cesarjev ukaz ne izročimo poklicanim rokam. O nebeško lepi svet, poln sladkostij brez bridkostij! Sicer se imenujemo Kristusovi učenci, glasniki Njegovih naukov, toda naše kraljestvo je od tega sveta. Za nebeško kraljestvo se naj trudijo neuki trpini, reveži na dubu, katere še lahko sučemo po svoji volji, iz katerih že stiskamo zadnje moči življenja. — Kleri kalci so torej lojalni le takrat, kadar cesarjevo povelje zadene srečno pot, ki ugaja obenem tudi njim in njihovi samopašnesti. In taki ljudje si upajo narodno, svojemu vladarju odkrito vdano stranko celo v svojem volilnem oklicu kriviti veleizdajstva! Dasi slovenski jezik ooiluje z izrazi zaničevanja, vendar še nima nobenega, ki bi obseg take infamije primerno izrazil, Taka podlost je banditska! Ne zavidamo Vam patenta na njo, patentovani katoličani! (Dalje prih.)
uživati. In pred nje so postavili ,st*frftn" Masarykovega refjška. Tako, sedaj pa glejte in se čudite! In Lintvern je zvedavo stezal svojo strašno glavo z groznorudečimi očmi nad strmečim povodnjim možem, kateremu je od zadivljenja pohajala sapa. Ia gran-diozna madame Žaba je strmela zalitih očij in režečega gobca v dvorano, poleg nje pa se je smehljala secasionistovsko vitka ma-demoiselle Štorklja z dražestnim fantkom na svojem hrbtu.
Na levi strani dvorani je bila etabli• rana .Prva kranjska priv. tovarna za prešanje megle". (Exposition deliš megle du Lubiana) Ob vratih, izza katerih se je čul silen hrup in je prihajal močen piš, so stali livrirani sloge, ki so vabili občinstvo ter delili reklamne listke s sle dečo vsebino:
Velikanska senzacionalna največja iznajdba XX. stoletja! Vse na svetu zdaj se meša, tukaj se pa megla preša, najnovejši, Vam povem, ta „Kuncicky" je sistem. Kdor bo groSev par položil, temu stroj se bode sprožil, presano meglo dobi, če se mu prav čudno sdi!
Vstop v tovarno proti plaöilu 20 h danes izjemoma dovoljen
Vaak obiskovalec dobi vzorec prešane megle brezplačno.
Elaksovič, vodja tovarne.
In res je dobil vsak posetnik, ki se je vrnil zadivljen nad eksaktnostjo meglo prešajoših stnjev ter nad krasno poslikano tovarno, v ličnem zavitku vzorec meg'e prav čudovito sladkega okusa. Galerije so bile zavite v cele oblake goste megle, v katero pa so bile na duhovit način zvrtane line za gledalke in gledalce.
In to občinstvo! — Kje je videl še kak lintvern toliko sijajne elegance, toliko rafiairanofioih toalet, toliko prelestnokrasnih obrazov in idealnih teles! Gospodje, zapnite si suknje, da zavarujete vsaj nekoliko svoja srca, ki vam sicer omagajo prenaglo spričo teh razkošnolepih žensk! Kakor bi zašel v miliardo kresočih se, žarečih, plamtečih in iskrečih se zvezi, toliko je tn divnih, omamljivih Črnih, rujavih in plavih očij! In vse se izpod svilenih raznobojnih krink vsesavajo človekn v dušo, ki ječi v sladkem razkošju! Da da, tolike elegance in finoče Se nikdar ni bilo zbrane postni torek v Sokolovi dvorani. (Konec prih.)
T IJublJanl, 21. februvarja. Prvi vihar v drž. zboru. Radi nenemških interpelacij, katerih predsednik Vetter ni hotel dati, da se pre-čitsjo, je nastal v včerajšnji seji prvi silen vihar, ki se je izpremenil v pretep. Vetter je na vprašanje posl. Brzorada, zakaj se nenemške interpelacije ne čitajo, odgovoril, da pojasni svoje mnenje tekom seje. (Čehi so nato klicali: Takoj! Klici nemških radikalcev: Iejavite se takoj!) Posl. Mastalka (MladoČeh) je šel k predsedniku in odločno zahteval, naj se odloči stvar nemudoma. V zbornici je vladal med tem velik hrup. Posl Fressl (češki socialni demokrat): Mi hočemo odgovor. Posl. Klofač (češki socialni demokrat) je šel k preda« miku in zahteval isto. Nakrat je zgrabil zvezek dr-žavnozborskega opravilnika, in ga vrgel predsedniku na mizo Tudi tintnik je hocel vreči. Posl. baron Wassilko (Rumun) je nato sunil Klufača, da se je opotekat Takoj je priskočilo še nekaj čeških radikaicev in prijatel|i Wassilka so prihiteli na pomoč. Wassilko je ponudil posl. Hrubyju, da se ž njim dvobujuje. Razburjeni češki radi-kalci so h>teli vnovič na predsednika, a Poljak Güiewosz in škof R^pta sta jih pomirila. Tudi Wolf se je seveda vtaknil v to afero. Posl. Fressl je že dvignil roko, da ga udari. Wulf je pri tem prizoru pokazal višek nemške kulture, obljubljajoč Fressiu. da ga udari tako, da mu izlete zobje na neimenovanem mestu na tia. Nato je Wulf zahteval, naj se seja zaključi, češ, da ni parlament vreden pipe tobaka. Pri glasovanju so glasovali Mladočehi z nemškimi radikalci, a Wolfov predlog je propadel. Med tem so se zgrabili krščanski socialci in nemški radikalci. Posl. Stein (nemški radikalec) je zaklical kršč. socialcem: Vi ste lopovi! Šeme! V zveri ste z Židi I V zbornici je vladala silna razburjenost. Reda ni bilo nobenega več Posl. Blažek je zahteval, naj se giasuje imenoma o njegovem predlogu, da naj odgovori predsednik takoj radi nenemških interpelacij Predsednik pa je ta predlog odklonil ter dal besedo Hrvatu Bianchmiju, ki je govoril hrvatski. Nato je predsednik izjavil, da se bodo ne-nemško interpelacije pač sprejemale, tiskale in razdelile v izvirniku, ali čitale v nemškem prevodu. Vsled te izjave so nastali hrupni prizori. Vse je kričalo. Čehi so ometavali predsednika s papirnatimi krogljami, na kar je Vetter sejo zaključil in pobegnil.
Vojna v Južni Afriki. Doslej ni kapituliral niti Bot ha niti Dewet O prvem sploh ni nobenih poročil, o drugem pa konstat;r»jo ang'eski listi, da se mu je operiranje po Kaplandiji popolnoma onemogočilo, ter da je ža to velik uspeb, če tudi ga morda ne njamejo. Ali Angeži sami ne vedo, kaj je D.-wet namerjal in kakšne naj bi bile njegove onemogočene operacije. Da Buri nikakor niso čisto potiš njeni k meji Kaplandije, dokazuje danaŠGJe poročilo, da so Bari za De Aarom zopet prevrnili angleški vojaški vlak. Tudi brzo javne žice so V3e potrgane. Buri, ki so bili doslej zahodno Calvinije, marširajo sedaj proti severju Menda se hočejo pridružiti Dewetu. Kruitzinger ie s svojim odJelkom v okolici Murraysburga; del njegove čete se je razkosal na troje oddelkov po 200 mož vsak. Jednega pelje Scheeper proti po staji Princ Albert Kruitzinger in Scheeper dobivata s pomočio konjenikov direktna povelja Dewetova. Jutranji listi v Kapstadru so sporočili 20. t. m., da je Steijn ujet, česar pa ne verjame nihče. Angleški državni kancelar je v zbornici pobijal opozicijo, češ, da je anektiranje burskih republik jedino sredstvo, da se vojna ne ponovi. Vojni minister je dejal, da dobi Kitchener v treh tednih v Kaplandiji 10000 mož. Koncem marca bo imel Kitchener 20 000 komenikov več kakor jih ima sedaj Generali, ki so že 15 mesecev v vojni, se nadomeate* tako kakor želi Kitchener.
i:
Dopisi.
Iz Cerknice, 20 februvarja. .Slove nec" z dne 18. februvarja se zopet jeden-krat v nekem poslanem v me zaganja. Podpisan je neki človek, katerega so si naši klerikalni veleumi za slamnatega moža postavili. Temu ne zamerim, saj tako ne ve, kaj da dela; v ozadja pa stoji ona zgaga, katera je že našemu kmetn toliko dobrega storila (?), in katera ima najboljo voljo ia
našega poštenega kmeta napraviti same hinavce in lažnjivce, kakor jih že ima nekaj pod svojo komando. Zagotovim ga, da to ne pojde tako gladko, kakor on želi, in Če se še bolj ošabno napihne kakor do sedaj.
Očitanje, da nisem pustil objaviti, kar so hoteli, namreč, da se naj brez razlike vsi posestniki zborovanja npri Fr cetu" udeleže, je umevno. Mari mislite vi prefrigane glave, da se vam bedem na tak lim vse-del, da bi potem ljudstvo mislilo: Naši pristaši nas vabijo na shod k „Fricetu", toraj pojdimo? Ne, to je preveč neumno. Ker cerkev že tako za vsa vaša oznanila po rabijate. jo pa še za svoje mlekarniške ob jave. Da bode mlekarna procvitala, zato nam je že porok vodstvo te zadruga. Kako znate s tujim denarjem dobro gospodariti, to vam hočem jedenkrat s številkami natanko do kazati, do tja pa potrpite. „Frohtarje" mi predbacivate, češ, da se zame uničujejo. Kar poprašajte jih, kako da se odirajo, vam bodo že povedali. Zakaj se pa vaši klerikalci za ta „froht" potegujejo, in hodijo,za njega prosjačit, ako je tako slab? „Toda grozdje je prekinlo, ker ga ne dosežejo". Zakaj pa vi svoje kmeta, kateri na obljubljeno srečo še zmeraj zaman čakajo, s tem .farbate", da bosty od neke grajščine les dobili, in da bode potem tudi za klerikalce „froht" na razpolago. Mislim, da bodo še dolgo na ta vaš zaslužek čakali, ker vaše obljube so slepilo, in vaša beseda laž Žugate tudi, da mi hočete županski stol (za katerega se nič kaj posebno ne držim) spodbiti. No, to bodemo šele videli; da bi se pa na njega kak Fric vaedel, tako daleč pa menda v Cerknici še nismo, akoravno ste mu že kakor se pripoveduje, neke knjige kupili, iz katerih se bode mogel vso modrost priučiti, katero klerikalen župan potrebuje.
Alojzij Pogačnik, župan.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 21. februvarja.
— Gospodarska zveza — obsojena! Včeraj se je vršila v Kamniku velezanimiva kazenska razprava. Dr. Šusteršič tožil je namreč župana na Mlaki gosp Svetlina, ker se je bil le ta o priliki zadnjih državno zborskih volitev izrazil, da ima dr. Šu steršič umazane roke od Tomaževe žlindre. G Svetlin je po svojem zastopniku dr. Tavčarju, oziroma substitutu istega, dr. Trillerju, nastopil včeraj dokaz resnice za svojo obdolžitev. Predložil je v to svrho vso polemiko, vršivšo se v zadevi žlindre med BGospodarsko zvezo" in c. kr. kmetijsko družbo, oziroma ravnateljem iste, g. Gustavom P.rcem ter se skliceval na pričevanje zadnjega in bivšega ravnatelja „Zwze" g. F. Sajewica. Sodišče je ttmeljem teb dokazov zadobiio prepričanje, da je bila kupčija ,Gospodarske zveze" a Tomaževo žlindro zlastivsvrho nepoštenega diskre-titovanj,a c kr. kmetijske družbe tako nereelns, da je smel obti ženi g. Svetlin opravičeno očitati načelniku „Zveze", dr. šusterš.ču, da si je pri t*j kupčiji uma-zal roke, če tudi ne iz osebne dobičKarije. I<5 istega razlog*, oproščen je bil g. Svetlin tudi od soglasne obtožbe knezoSkofijakega kancelarja Šiš&e kot podnačelnika bivše pGospodarske zveze". Oba obtožitelja vložila sta zoper to sodbo, s katero sta bila obsojena tudi v povračilo stroškov, po svojem zastopniku dr. Brejcu vzklic, valed.česar bomo imeli še priliko baviti se š to zadevo podrobneje.
— Dvojni potres v Ljubljani. V Ljubljani pojavil se je pretečeno soboto zopet močan potresni sunek; opravičeni so smatrali prebivalci to kot znamenje nesreče, katera preti našemu mestu. Potres provzroči elementarna nevidna sila, in prestrašeno prebivalstvo se povprašuje, kdaj se bo vendar zemlja vrnirila. Drugi potres pa je posledica Človeškega preraču njeDJa. — Uradna ,Laibacherica* poživlja dne 18. t. m. vse dolžnike države, ki so prejeli kako potresno posojilo, kakor da bi se hotel povdarjati naravni potresni sunek, zapadli obrok posojil tem preje vplačati, če ne bi se moral isti eksekuti/nim potom iztirjati. Tako postopanje pomeni katastrofo za Ljubljano, oziroma dotične dolžnika; država ne more in ne sme tako daleč iti, ako noče, da postane Ljubljana dve tretjine erarično mesto. Ako spolnuje davkoplačevalec v normalnih razmerah svojo dolžnost nasproti državi, in jo vzdržuje, sme vsled elementarnih nezgod ponesrečeni
davkoplačevalec pomoči in več ozira od države zahtevati, kakor jih dobiva navadni dolžnik od svojega upnika. Ljubljana je v takem položaja, a merodajni faktorji se ne ozirajo na ta položaj, ker ne čutijo v svo jih palačah tega bremena. Država je milijone in milijone državnega dolga kronovi-nam podarila, le uboga Kranjska ni toliko vredna, da bi se vsaj termin počakal, v katerem se rešijo prizivi zoper odloke c. kr. deželne vlade pri ministrstvu. Takoj se nam preti z ekaekucijo! Ne najdemo primernih besedil, da bi označili to postopanje proti nesrečnemu prebivalstvu. Tu je edinost neobhodno potrebna, vse stranke morajo zoiužiti svojo moč, ker le na ta način je uspeh mogoč. „Ljudski glas, božji glas" pravi pregovor. Zaradi tega je mnogo številni shod neobhodno potreben, da se izrazi položaj nesrečnega prebival stva. Naši državni poslanci imajo pa tu hvalevredno nalogo z vsemi svojimi močmi sodelovati ter pokazati, da so pravi zastopniki ljudstva.
— Škofjeloške noice. Piše se nam: ^Slovenec" je z dne 16. t. m. prinesel s«?n zacijäko vest, da je po šolskem tadzorniku od okrajnega glavarstva prepovedan v Skofji Loki „otrocji kostumni piea". No, gospodi v tolažbo Ples sa j« pustno nedeljo sijajno obnesel, in sicer kar se tiče udelt-Žbe, ve selosti in čistega dohodka. Čisti dohodek bil je namenjen revni šolski mladini škofjeloški — komite obrača, kaplančki, fajmcšter, üUDe, Uhant, škof Bonaventura in okrajni šolski nadzornik pa obrnejo. Vse se je zbob nalo zaradi nedolžnih otročičkov. Kadar pa kap'ancki pasme burke na katoliški ped lagi uganjajo, tako na priliko v katoliškem rokodelskem domu, ali pri nunah v samo stanu, potem se šolski mladini ne prepove, se teh veselic do polnoči in še dalje ude ležiti. Menda se miau, da je v korist odgoie. ako mladina vidi, kako katoliški rokodelski pomočnik ščiplje kakega dekleta in uganja še huiš9 reči. Torej strmite, bralci pobožnega „Sbvenca". V soboto prišel je caebno škof Bonaventura, pa brez navadnega sprem stva k nam, in vrhu tega je prišel §e okr. šolski nadzornik v ŠSofjo Loko, da preprečijo nedolžno otročjo veselico. Otročji ko sturnni pies je prepovedan — trobil je ka-planček po „Slovencu", menda na isti trobenti, na kateri je vpodobljena ženska, ki je bila tudi na „vabilu požarne hrambe", in vzrok odstopa našega župana. O blamaža! Otročji, kakor na isri dan privatni ples pri gospodu K. sta bila jako animirana. — Ka planček je vzel zopet isto trobento v roko ter je glasno zatrobeetal po svetu: „Pia i-ülke, dekleta bodo vse izključene iz Marijine družbe in gospodje plesalci pa za kaz^n sprejeti v III. red. kot devičarji z znano kolajno z zelenim paageloem". Torej vidite, v soboto sama iznenad«nja: škof Bonaventura in okrajni šolski nadzornik v Loki, lopoludne izvolitev novega župana, gosp. Lovra Sušnika iz narodno napredne stranke, zvečer pa precej močen potres. Kaj hočete še več gospo ia! Zgodilo se je pa Se nekaj: Na kolodvoru v Loki se je gospodu kne/o-Šaofu Bonaventuri približal in predatavljal :iifatski agent konsumn'h društev, in mu 3voje blago na vse mogoče načine ponujal. Ljudstvo pa pravi: „Bonaventura — brez spremstva po Gorenjskem fur;>!"
— Društvo zdravnikov na Kranjskem ima dne 23 februvarja ob pol 8. uri zvečer isvanredni občni zbor pri Fantiniju. Dnevni red: 1. Poročila pred-edništva. 2. Poročilo odbora o razdelitvi dr. Lüschner-Mdderjeve ustanove. 3. Slučajnosti. Rnidi Vfcžaosti dnevnega reda zaleti jö nujno pr«v mnogobrojne udeležbe.
— Ljudsko štetje v Gradcu. „Eli Dosti* se poroča: O priliki Ijuasfcega štetja v Gradcu je prišel magistratni uradnik k nekemu tukajšnjemu medicincu (Tiž*čanu) ter ga vprašal, kake jezike zna ? Ta mu jih je naštel: slovenski, hrvatski, italijanski, ruski, francoski, bolgarski in — nemški. Uradnik na to: .Če znate tudi nemški, torej ste morali zapisati v polo za ljudsko Štetje kakor občevalni jezik „nemSki" ! In z mogočno črto je prečrtal v poli „slovenski občevalni jezik" in napisal nemški, češ, da imajo ukaz, da vsi oni, ki so v nemški šoli, uradni službi, morajo napisati — „nemSki". Vsi protesti niso koristili nič; komaj je uradnika pripravil, da se je zabeležil sve čan protest proti takemu početju. Iq tako 3e je zgodilo mnogim, in sicer zavednim ljudem, kaj pa šele drugim nezavednim? Neko ženo, n. pr.. ki ne zna nič nemškega,
in ja zatrdila uradniku ,Niks tajc', je le tudi zapisal za Nemko. Stvar se je že poslala poslancem.
— Občni zbor slovenskega čebelarskega druitva vršil se je dne 18. t. m. v .Mestnem domu" ob prav obilni udeležbi Niso bili pri tem zborovenji le čebelarji iz okolice, temveč videti jih je bilo iz prav daljnih krajev Kranjske, kar kaže, da je Čebelarjem to društvo prava potreba. — Kakor je bilo slišati iz predsednikovega in tajnikovega poročila, delovalo je društvo v preteklem letu prav marljivo in koristno, ako tudi udarca, ki je društvo doletel v prvem letu, še ni moglo preboleti. Tega prvotnega dolga se društvo do sedaj ni moglo otresti in se ga tudi še kmalo ne bo, ako merodajni faktorji ne pomore j o Dal Bog da bi koraki, ki jih je društvo sklenilo storiti v tem oziru, ne bili brezuspešni! — Na občno zahtevo zborovalcav sklenilo se je tudi, da se prirede že tekoče leto potovalni shodi, osobito da se ima taic shod vršiti o čebelarskem sejmu meseca septembra v Ljubljani Dosedanji društveni odbor volil se je soglasuo zopet ter so v istem gg : Fran črnag j z Bara kot pred sednik, Hmko Likar iz Grabnvaga kot pod-predjedutk, Fcaa R ijina iz Šcnartaeg* pri Kraniu kot tajnik ia urednik društvenega g'asi's, Avg Pucihar iz Ljubljane, kot bla gajnik, kot odborniki pa Anfrm Ž lidaršič iz Ilirske Bistrice, Peter Pavlin iz L|ub liane, E. Kanavar iz Dravelj in Gašpar Bizjan iz Podutika. — Po zborovanji ogle dali so si zborovalci razne čebelarske pri prave in izdelke, ki j>h je bi razstavil podjetni g. Ž^.idarš č iz Ilirske Bistrice. Kdor si je ogledal to malo razstavico, ni se čudil, da je prejel ta razstavljalec na čebe larski razstavi v Celovcu preteklega leta zlato kolajno za svoje izdelke Vsi zborovalci vstrajaii so do zadnjega, po zborovanju pa se jih je mnogo sešlo k .nadaljevanju" pri .Loydu".
— Bolniško in podporno društvo pomočnih in zasebnih uradnikov za Kranjsko ima svoj redni cbčm zbor. v soboto, dne 2 marca 1901. ob y,8. zvečer v Iv. Tostiievi gostilni (,Miramar") na Starem trgu št. 19, (v zadnji sobi pri tleh). V s po red: 1. Pozdrav. 2 Poročilo tajnikovo. 3 Poročilo blagajnikovo (§ 12 dr. pr) 4. Poročilo račuaskth preglednikov (§ 19. dr. pr.) 5. Imenovanje častnih članov (§ 3. dr. pr.) 6. Na grada diuštvenega odbora funkcionarjem (§ 14. dr. pr. 7. Volitev odbora (7 odbor-n>fcov in 3 namestnike, § 14. dr. pr) 9 Raznoterosti
— Pevskega društva „Ljubljane" zaključni plesni venček, kateri se je vršil v nedeljo dne 17. t. m. v areni .Narodnega doma", cbnesel se je sijajno. Pri čisto na polnjeni areni plesalo se je do ranega jutra, kjer se je vsake četvorke udeležilo nad 40 parov plesalcev. V zn*k hvaležnosti radi obilega truda za vprizoritev krasnih plesov „Les Lanciers" in ^Česka Beseda* darovali so posetniki plesne Šole Rosp. Gotthard tu dve krasni darili v vrednosti n»d 120 kron, kakor tudi jednega sonöiteliU „C^ske Besede" g. Valenti. Pri tem treba poseb'io pripomniti, da bi b lo želeti, naj bi se krasni slovanski ples „Čc*ka Beseda" pri narodnih društvih bolj udomačil.
— Potres. Iz Čateža se nam piše 20. t m.: Danes zjutraj ob pol 5 ori mo čan potresni soneK. ki je zbndd hudi Prišel je od jugozahoda. Tički v kletkah so popadali na tla fclt-tek.
— Obrtno gibanje v Ljubljani. Tekem meseca januvarja prijeli so v Ljub J;ani izvrševati obrt in sicer: Robert Mo-•jkovic, Stari trg štev. 30, trgovino z usnjem in surovimi kožami; Anton Bizjak, Bohoričeve ulice, štev. 16, gostitničarski in krčmarski obrt; Makso Lavrenčič, Dolenjska cesta štev. 4, trgovino z mešanim blagom; Valentin Sitar, Kolodvorske ulice štev 6, prodajo žganja na drobno; Katarina Wid mayer, Špitalske ulice (poslopje meščanske imoviue), trgovino z manufakturnim in drobnim blagom; Tomaž Mencinger, Sv. Petra cesta štev. 44, trgovino z mešanim blagom; tvrdka M. Heferer, Kongresni trg štev. 5, prodajo giasovirov; Marija Mehle, Dolenjska cesta štev. 2, prodajo kuhanega čaja; Kamilo Krasna, Jurčičev trg štev. 3, trgovino z zlatnino in sr^brnino; Neža Fine, Dolenjska cesta Ste v. 21, prodajo živil. — Odglasili, oziroma faktično opustili pa so obrt: Marija Petrič, Resljeva cesta štev. 3,
trgovino i krojnim blagom; Joaipina Jaro, Stari trg štev. 20. malo trgovino s mešanim blagom; Ivan Adamič, Sv. Petra cesta St 33, vrvarski obrt.
— Mastna kopal. Od 26. prosinca do 2 svečana t. 1. oddalo se je v mestni ljudski kopeli vsega skupaj 420 kopeli, in sicer za moSke 351 (prsnih 245, kadnih 106), za ženske pa 69 (pršmh 23, kadnih 46).
— Z rešilnim vozom so prepeljali v deželno bolnico delavko Rozalijo Rodetovo, katera je padla na stopnicah in si nogo izvila.
— Angleže in Bure sts so Sls danes ponoči na B egu dva kleparska pomočnika. Ko sta se spoprijela, zagnala sta hud krik, kar je privabilo na Breg tudi policaja, kateri je napravil koneo ljutemu boju. Anglež jo je pri prihodu policaja takoj popihal, Bara pa je policaj ujel in ga odpeljal v ro-tovžki tabor.
— Ukraden havelok. Dežnikarskemu pomočniku J. D je v neki gostilni na Rim ski cesti nekdo v nedeljo ukradel havelok. Policija je tatu izsledila in mu odvzela havelok.
— Z britvijo si je hotel vrat ptere zati umobnlni delavec M. Z. Prepeljali so ga v norišnico
— Mestna posredovalnica za delo in službe. Ol 9. do 15. februvarja je dela iskaio 9 moških delavcev in 44 ženskih delavk. Delo je bilo ponudeno 10 moškim delavcem in 23 ženskim delavkam. Stanovanja 6 ponudeb, 2 najemnika, 2 stanovanji sta bili oddani. 109 delavcem je bilo 49 odprtih mest nakazanih, in v 31 slučajih se je delo vsprejelo, in sicer pri 5 moških delavcih in 26 ženskih delavkah. Od 1. ja nuvarja do 15. februvarja je doSIo 400 prošenj za delo in 295 deloponudeb. 617 delavcem je bilo 349 odprtih mest nakazanih in v 222 slučajih se je delo vsprejelo. Delo ali službe dobe takoj: 1 trgovski hlapec, 2 hišna hlapca, 4 konjski hlapci, 2 kuharici, 4 deklice za vsako delo, 1 žena k otrokom, 6 deklic k otrokom, 2 kuhinjski deklici, 7 dekel za kmetska dela, 1 postrežkinia. — Služba iščejo: 2 trgovska pomočnika, 1 ma šinist, 1 strojni ključavničar. 1 podobar, 1 kovač, 1 mizar, 2 pisarja, 3 izurjene tr govske prodajalke ter vsakovrstni trgovski, gostilniški in hišni posli Posredovanje vsa ko vrstnih stanovanj, prodajaln itd.
— Zdravstveno stanje v Ljubljani. Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 10. do 16. februvarja kaže, da je bilo novorojencev 29 (=4306°/oo), mrtvorojene* 2, umrlih 30 (= 44 55 °/00) mej njimi jih je umrlo za vratico 1, za jetiko 6, za vnetjem sopilnih organov 2 vsled mrtvouda 3, za različnimi boleznimi 18. Mej njimi je bilo tujcev 6 (=20 •/<>), iz zavodov 16 (=s53 30;0). Za infekcioz-nimi boleznimi so oboleli, in sicer, za škar-iatico 8, za vratico 5 oseb.
* Novelli o Hrvatih. Veliki italijanski dramatični umetnik se je izrazil o Z «grebu in o Hrvatih takole: Zagreb in Hrvatje so napravili name največji utis. Tam sem vi del mesto, ki ni veliko po številu prebivalcev, ki pa po svoji kulturi nadkriljuje velika evropska mesta. V težkih prilikah narodne borbe prednjačijo Hrvatje balkanskim narodom na vseh poljih znanosti in umetnosti- Kadar se mudim v sredini vaših sonarodnjakov, v Zagrebu, čutim se mhjiai, vzletnejiin, ker vidim narod, ki ima smisla in občutka za vse, kar je lepo, plemenito in vzvišeno. Govore" o političnih razmerah, je rekel: .Pravične težnje hrvatskih bojevnikov, hr* vatskega naroda, za napredek morajo najti odmeva, obrambe in pomoči v kulturnih evropskih narodih."
* 24 ljudi umorila. V Baliniji, v južni Rusiji, v vasi Kalinovka so zaprli nedavno navadnega delavca in njegovo soprogo, ker sta umorila in oropala tekom treh let 24 ljudi. Izdal ju je lastni sinček. In res so našli v njegovi hiši krvavo obleko zadnje njegove žrtve, nekega lončarja, kateri je prosil morilca prenočišča. V ječi je priznal, da je umoril in oropal 24 ljudi, njegova žena mu je pa pomagala. V morilčevi omari so našli pri hišni preiskavi precej tisočakov, katere je nabral zverinski človek pri svojih žrtvah.
* O sveta grških razbojnikov. Pred kratkim so ujeli razbojniki v vasi Velandis pri Ela8soni posestnika Dimitrija Čelingasa ter so zahtevali zanj od njegove rodbine veliko odkupnino.  Toda čalingas je ušel
bres odkupnine, a to je razbojnike tako razjarilo, da so na drobne kosce rszsekali begunčevo ženo in otroke. Pa to Se ni bilo dovolj, zažgali so tudi vse Celingasovo
posetvo.
Književnost.
— Frsn bsron Trenk, vodja hrvatskih paniurov. Po raznih virih napisal Gjuro Pandurič. 1901. Založil Anton Türk v Ljubljani. Cena 40 v., po pošti 50 v. Tako je naslov knjižici z dvema ilustracijama, katera bode mladini in preprostemu občinstvu prav dobrodošla. Povest je jako zanimiva ter spisana vseskoz v lepem jeziku. Priporočamo jo!
Telefonska in brzojavna poročila,
Dunaj 21. februvarja. V današnji seji poslanske zbornice so Čehi začeli obračunati s prezidentom Vetterjem zaradi njegove izjave glede sprejemanja nenerriških interpelacij. Debato je otvoril dr. Pacak, ki je dokazal, da je predsednik kršil ravnopravnost in opraviloik. Vetter ne mere navesti ne jednega paragrafa, ki bi opravičeval njegovo stališče (Schönerer: „ Govorite češki". Klici: s Molči, pijanec!") Pacak je potem prečital oster protest zoper predsednikovo odredbo in zahteval, da se isti protokolira. K r a m a f je Vetterju očital, da je vedoma neresnico govoril, ko je trdil, da sta Abrahamowicz in Krama? zavračala nenemške interpelacije To se ni moglo zgoditi, ker jima nobena ne-nemška interpelacija ni bila vročena. Krama? je končno dejal, da sicer neče groziti, da pa lahko pove, da bodo Čehi izvajali vse koosekvence iz predsednikovega postopanja. Brzorad je dejal, da se prezidentovo postopanje ne da kvalificirati. Prezident se je uklonil terorizmu Schönerer j ance v in storil hudo delstvo. — V tem trenotku so prišli češki narodni socialisti v zbornico in prinesli seboj velikanske rudeče plakate z napisom „čl. 19." Položili so jih na mize ministrov, vzeli prezidentu z mize lep in prilepili plakate na zid. Zbralo se je krog njih vse polno poslancev in unel se je oster prepir. Skoraj bi bil nastal pretep. V tem hipu je Schönerer zavpil: „Hoch! Prezentirajte puške pred ritmojstrom Vetterjem." Vse je udarilo v smeh in Brzorad je mogel nadaljevati svoj govor. Očital je Vetterju, da je sprejel Schönererjev nauk, da se po-nečedi protokol, če bi se vanj sprejemale nenemške interpelacije. Če tako postopa prezident, potem se neha vse, potem je vse švindel, zakon, ustava, opravilnik, potem pa se tudi ni čuditi, če narodi ta parlament sovražijo in zaničujejo. Stransky je rekel, da se hoče s prezidentovo odredbo Slovane potisniti pod nemški podplat in jih zasramovati. Postopanje prezidentovo je „niederträchtig" in „schurkisch". Vetterja bodo ravno tako spodili, kakor Claryja. Govoril je potem Der-schatta s pravo nemško imperti-nentnostjo, sedaj  pa govori Plače k.
Dunaj 21. februvarja. Prezidij poslanske zbornice se je danes poklonil cesarju in mu sporočil izraz lojalnosti poslanske zbornice, ki je bil sklenjen dne 14 t. m. Cesar je rekel, da upa, da bo parlament vendar funkcioniral.
Dunaj 21. februvarja Cesar je danes sprejel ljubljanskega škofa Jegliča v avdijenci.
Dunaj 21. februvarja. Predsednikom proračunskega odseka je izvoljen Kathrein. Ker Čehi niso dob;li nobenega zastopstva v predsedništvu, so protestirali, na kar so bili sklicani načelniki vseh odsekov.
Dunaj 21. februvarja. Načelnikom železniškega odseka je bil izvoljen baron Schwegel.
Dunaj 21. februvarja. V včerajšnji seji češkega kluba je podpredsednik poslanske zbornice Žaček izjavil, da želi odstopiti, in sicer zaradi odločbe glede nenemških interpelacij. Klub se je izrekel proti temu, vsled česar ostane Žaček na svojem mestu.
Berolin 21. februvarja, Kralj Edvard se odpelje v soboto v Nemčijo. Z nemškim cesarjem se snide v Hamburga
Listnica upravništva.
Gosp. J. K. v S. ulicah, tu: Darila is gotovih varokov ne moremo priobčiti. Prosimo naznanila, li naj je porabimo v drag namen, ali pa pridite ponj.
Ustna voda Dentol
15 kapljic na kozarec vode. Cena 1 K.
Dobiva se pri (18—14) zobozdravniku dr. B. Frlanu.
Dež. gledališče v Ljubljani.
Stev. 74. Dr. pr. 1093.
V petek, dn6 22. februvarja 1901.
Tretjikrat:
Lohengrin.
Velika romantična opera v 3 dejanjih, besede in glasbo zložil Rikard Wagner. Poslovenil M. Markič. Kapeinik g. Hil. BeniSek. Režiser g. J. Nolli.
■ilisrajajci i« odpre oh 7. uri. — Ztfetok «• 1 ,1 vi. — Imk p It. mi.
Pri predstavi sodeluje orkester si. c. In kr. peti. poika Leopold II. it. v. Prihodnja predstava bode v nedeljo, 24. februvarja.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 16. februvarja: Marija Roic, gostija, 61 let, Zvonareke ulice št. 9, vodenica. — Mariia Rozman, kajžerjeva žena, 58 let. Črna vas St. 32,
pljučnica.
Dne 17. februvarja: Roza Franja Matovšek, usmiljenka. 27 let, Poljanska [cesta St. 28, jetika. — Albina Hess, aasebnica 66 let. Poljanska cesta št. 15. krvavljenje pijuč.
Dne 18 februvarja: Marija Markon, kuharica, 32 let. Dunajska cesta St. 12, krvavenje. — Kri8ftna Vidmar, črkostavčeva žena, 25 let, Marije Terezija cesta št. 11, jetika.
Dne 19 februvarja: Dr. Roman Jacobi, zasebnik, 56 'et, sv. Petra cesta St. 9, kap. — Franja Sušnik, steklarjeva žena, bo let, Marije Terezija cesta St. 11, jetika.
V hiralnici:
Dne 12. februvarja: Marija Struna, usmiljenka, 40 let, jetika
Dne 15. februvarja : Elizabeta Langus, hišina, 50 let, prisad.
Dne 16. februvarja. Ivan Novak, gostač, 91 let, ostarelost.
V dežeš n i tr>ln ici:
Dne 16. februvarja: Fran Köhler, tovarn, uradnik, 86 let, pljučni emfizem. — Marija S'abe, tesa-jeva žena, 40 let. srčna hiba. — Jera Ruvan, dnmarica. 36 let, j,;tika.
Dne 17. februvarja : Marija Borstnar, Šivilja, 17 let. jetika.
Dne 18. februvarja: Jera Verbič, gostija, 80 let, ostarelost.
Meteorologično poročilo.
VUina nad morjem 306 2 m. Srednji sračni tlak 736 0 mm.
Stanje čas opa- baro-zovanja metra
v mm
Sg
Vetrovi
Nebo
II
ti
20 9. zvečer j 737 4 — 83 al. jvzhod   jasno  | d
21 f.sjutraji'33 5 —144 si. jjvzh. del.oblač.J 3. popoL J 7379 — 37 si jjvzh. j jasno |5
Srednja včerajšnja temperatura —68*. normale: 03°.
Dunajska borza
dne 21. februvarja 1900.
Skupni državni dolg v notah   .... 9840
Skupni državni dolg v srebru  .... 9830
Avstrijska zlata renta....... 118 —
Avstrijska kronska renta 4V.  .... 9795
Ogrska zlata renta 4°/t....... 118 —
Ogrska kronska renta 4*/0 ..... 93 55
Av8tro-ogr8ke bančne delnice   .... 1677 —
Kreditne delnice......... 672 —
London vista.......... 240- 7l/i
Nemški državni bankovci za 100 mark. 117'40
20 majk............ 23 48
30 frankov........... 19-08'/«
Italijanski bankovci........ 9040
C. kr. cekini........... 1132
Zahvala.
Uinjenim srcem izpolnim dolžnost, da se sa mnogobrojno castilno spremstvo k poslednjemu počitku moje blage, nepozabne soproge, gospe
Louise Belle roj. Kette
posestnice na Unca
vsem csstitim udeležencem najiskrenejSe zahvalim. — Tem potom zahvaljujem se prav iskreno častitim prijateljem, znancem in sorodnikom za izraženo sožalje in za poklonjene prekrasne vence z dragocenimi trakovi.
Končno tisočkrat „Bog plati!" vlečenjem obitelji Sebenikar-jevi na Rakeku, katera je milosrčno, požrtovalno in prijateljsko skrbela za pokojnico ob dolgi in mučni bolezni, kakor tudi ob smrti.
Na Uncu pri Rakeku, 19. febr. 1901.
Avgust Belle
(404) soprog.
Firm 10/1.
Einz. L—163.
Pri podpisani kot trgovski sodniji se je iz-vrSil v trgovinskem registru za posamezne trgovce vpis tvrdke
„Alojzij Pecnik, trgovine z mešanim blagom v Velikih Laščah".
Imetnik tvrdke bode podpisaval: Alojzij Pečnik. (392)
C. .ar. okrožno sodišče v Rudolfcvem
odd. I., dne" 9. februvarja 1900.
Ces. kr. avstrijske jfc državne železnice,
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. februvarja 1901. leta.
Odhod iz Ljubljano iuž. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Ljubno; čez Selzthal v Aussce, Solnograd; čez Klein-Reifling v Steyr, v Line; čez Am-stetten na Dunaj. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzens feste, Ljubno. Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, Ino-most; čez Ainstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoludne osobni vlak v Trbiž Pontabel. Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Selzthal Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zell ob jezeru, Inomost Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifbng v Steyr, Line, Budejevice, Plzen Marijine vare. Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 0. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste. — Proga v Novo mesto in Kočevja. Ob 7. uri li m zjutraj osobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Koceve. — Ob 1. uri 5 m popoludne osobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. — Ob 6. uri 55 m zvečer osobni vlak v Novo mesto, Kočevje.
— Prihod v Ljabljano juž. kol. Prosa iz Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Sol-nograda, Linea, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoludne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Sol-nograda, Linea, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bre-genca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 58 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna. Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla,
— Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak i Dunaja, Ljnbna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga iz Novega mesta in Eocevja Ob 8. uri in 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta in Kočevja. — Ob 2. uri 32 m pop< ludne osobni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta in Kočevja. — Ob 8. uri 48 m zvečer osobni vlak iz Straže«Toplic, Novega mesta, Kočevja.
— Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 2ö m zjutraj, ob 2 uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. —Prihod v Ljubljano drž. kol. Iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m z.ečer, ob 11. uri 6 m dopoludne. ob 6. uri 10 m zjutraj.
NaznaDiam, da sem »revzel od .Narodne Tiskarne" v Ljubljani v izključno razprodajo Jurčičeve zbrane spise, potem letnike in posamezne Številke ..ljubljanskega Zvona in vse one knjige, katere so izšle v založbi „Närodne Tiskarne". — Te knjige so:
Josipa Jurčtoa zbrani spisi, zvezek I. do XI, broširan ä 60 kr., elegantno vezan a 1 gld.
..Ljubljanski Zvon", letniki II., HI., V., VI., broširan ä 3 gld., vezan v Bonačeve platnice ä 4 gld. 20 kr.; — letniki VII. in VIII, broširan ä 4 gld., vezan v Bonačeve platnice ä 5 gl«. 20 kr ;
— letniki od IX. do XVIII., broširan ä 4 gld. 60 kr., vezan v Bonačeve platnice ä 5 gld. 20 kr.
Posamezne številke »Ljubljanskega Zvona'
po 4o kr.
Zbirka zakonov. I. Kazenski zakonik, vezan ä 3 gld.
Zbirka zakonov. II. Kaz. pravdni red, vezan a 2 gld. 80 kr.
Zamikov! zbrani spisi. I. zvezek, broširan ä 50 kr.
Dr. Nevesekdo: ,.4000'*.   Povest, broš. ä
50 kr.
A Aškerc: Izlet v Carigrad, broš. ä 20 kr. Po znižani coni priporočam: Fran Kocbek,
Turgenjev: Otolln sinovi. Roman, broširan
ä 50 kr.
— Štiri novele, broš. ä 20 kr. Benes-Tfebizsky: Blodne duie. Roman,
broširan k ?0 kr. Lefebvre: Pariz T Ameriki, broširan ä 50 kr. Stat nominis umbra: Časnikarstvo in
na Si čaanikl, broširano ä 40 kr. Tolstoj: Dva romana, broširana ä 70 kr. J e 1 i n e k: Ukrajinske dume, Povest, broširana
k 15 kr.
Halevy: Dnevnik, broširan a 15 kr.
— Bazne pripovedke,  broširane k 40 kr.
— Dve povesti, broš. ä 25 kr. Theariet:   Undina. Povest, brofi. a 20 kr. So u vestr e: Vllenskl brodnik Povest, broš.
ä 15 kr.
Jurčič: Llitki, broš. k 15 kr.
— Gregorčičevim kritikom, broš. k 30 kr. Avstrijski patrijot: „Parteiwesen der
Slaven", broširano a 5o kr. 4 Pregovori, prilike In reki. Prej 50 kr., sedaj
Miuno 30 kr.
PŽST Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na vse domače in tuje časnike ter knjige. Tgfl
i. S c Ih-Txre ntner
knjigotržec V Ljubjani, Dvorni trg štev. 1.
Trgovski pomočnik
prva moč, se takoj vsprejme pri tvrdki
And. Suppanz, Pristova. (401-1)
Prodajalka
dobro izurjena za trgovino mešanega blaga, se tskoj vsprejme. (402—i)
Kje? pove upravniätvo „Slov. Nar,\
Trgovsko in obrtno društvo
priredi
v nedeljo, dni 24. februvarja
ob 10. uri dopoludne
v dvorani »Mestnega doma"
javen shod
na katerem se bode razpravljalo in sklepalo
o drž. potresnem posojilu.
Hišni posestniki, trgovci in obrtniki se vabijo, naj se mnogoštevilno udeleže tega shoda.
V LJubljani, dne 19. februvarja 1901.
Za trgovsko in obrtno društvo: (400-D Fr. Terdina.
Krepak deček
poštenih starišev se sprejme kot učenec
v špecerijsko trgovino. — Kje? pove uprav
ništvo .Slov. Naroda". (372—»
_____
srednjelepega sena
se ceno proda. Naslov v Gradiščah št. 7, I. nadstr.
Učenec
z dobrimi spričevali se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom. (380-;;
Luka Brus v Spodnji Idriji. V najem vzamem
ali pa kupim
dobro vpeljano trgovino
v kakem mestu ali večjem trgu na Kranjskem najljubše na Gorenjskem. — Ponudbe na uorav nistvo „Slov. Naioda". (365 2
Polenovka
(Stockfisch)
po pristno kapucinskem načinu namočena (388—2 dobiva se po najnižji rrnl pri
F. Mencinge ju
v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 44.
(12-42)
Hajd' na beli vrh planine, Kjer solnea žarek sneg topi! Tu gor' mi vsaka bol premine, Veselja srce prekipi, In vriskam, da od skal odmeva:
„Po zdravljena, prelepa zemlja I Pozdravljen, krog sneženih glav! Napi j am Vam, kar najbolj pravo Za grlo, tek in za prebavo Očeta Klauerja „"sTs-iff lav44 I
Čudovita norost!
325 komadov sa 1 gld. 95 kr-.
Krasna pozlačena ura z elegantno verižico, toono idoča, z dve letno garancijo, jako dobro pozlačena. Velikolepa Latama magica s 25 krasnim podobami. 1 jako lina kravatna igla s simili bri ljantom, 1 krasen kolije iz orient-biserov, patenti: zaklep, najmodernejši nakit za dame, 1 fin asnjat mošnj ček, jako elegantni nastavek za Bmotke 1 garnitura ff. double-zlatih manšetnih in sraj-čnih gumbov, 1 ff. žepni nožec, 1 ff toaleto zrcalo, belg. steklo v etuiju, 20 predmetov za du pisovanje in še 200 razn h komadov, vse, kar se potrebuje v hiši. Krasnih 325 komadov z uro, k je sama tega denarja vredna, pošilja proti pošt nemu povzetju za 1 gld. 95 kr. razt>ošiljalnica
S. Kohane^ Krakovo,
poštno predalo 79,
(337—4)   Ako ne ugaja, se denar vrne.
Št. 688.
(368 -2
Pii občnem zbora ..prve dolenjske posojilnice v Metliki", regi
strovane zadroge z neomejenim poiostvom, dne 14. februarja 1901. leta ae je računski sklep Wš bilanco za petindvajseto gospodarsko leto 1900. sledeče pjtrdii: \
Bilanca.
Imetje
Znesek Kron h
Gotovina koncem leta 1900 . . Vrednost dveh srečk .... Vrednost v državnih papirjih . Posojila na posestva po 5°/0 6°/
„ menjice   ,5°/, .
6°/
Zaostale obresti......
Vrednost zemljišč v Bubnjarcih „           n      r, Črnomlju . hiše St. 15 v Metliki. Inventar .........
1300808 56 — 110174 -235974 74 491552 18 1092167'; 1H8103I7< 21*57:95 1309UI60 98941-16000 -64 -
X> ol govi
||. Znesek I Kron I h
522 deležev po 36 K   .  .  . ,
Rezervni zaklad ......
Hranilne vloge.......
Za leto 1901. vsprejete obresti. Čisti dobiček
18792-4 OOOJ 1120714:^2 6309 6c 4176-
Skupaj   .  . i;118899192
jB. DenaTnl promet.
Skupaj
1188991 92
Dohodki	| Znesek	Izdatki	Znesek
	j Kron |h		Kron h
Gotovine koncem leta 1899 Vplačani deleži ....
Hranilne vloge.....
Nazaj plačana posojila . . Vplačane obresti .... Razni dohodki '
20126 7b 262-373481 32 5954K1 47 53823 7Ž 2873 06
Skupaj
!jl046018j33
1_ Nazaj plačani deleži.  .  . .
2 „    plačane hranilne vloge
3 „ „     obresti .  . .
4 Dovoljena posojila ....
5 Razni izdatki ......
6! Upravni stroški.....
7 Poprava poslopja.....
8 Za dobrodelne namene.   . .
9 Razni davki.......
loj Dobička društvenikom .   . .
11! Gotovina koncem leta 190U .
Skupaj
,75« -264f«>5 49 2079 82
15,59169 2822 5<» 767 2( • 751 6ö 3111 i 0 3f'52feO 1H00W *
1046018 321
V tekočem leta je bil denarni promet tale:
Vseh dohodkov je bilo........ 1046018 K 33 h
Vseh izdatkov pa........ •   •   1046018 , 33 .
Torej skupni denarni promet  .   .   2092036 K 66 h.
Zadruga obstala je koncem leta 1900. iz 274 društvenih v; izstopilo jib je 8 (osem' in pristopilo jih je 5 (pet).
Društvenih deležev bilo je koncem 1900. leta 522, nazaj plačanih je bilo 21 (eden indvajset) in vplačanih 7 (sedem).
To se p. n. gg društvenikom objavi z dostavkom, da je račun in bilanca v občinski pisarni v Metliki od danes naprej pa do 1. marca 1901 vsakomur na vpogled.
Ravnateljstvo L dolenjske posojilnice v Metliki
dne 15. februvarja 1901.
Otmar Sturm ]. r,
blagajnik.
Franc Jntraž 1.
odbornik.
Leopold Gangl 1. r., Janez Fožek 1. r,
ravnatelj. preglednik.
r., Franc Schönbrunn 1. r.,
odbornik.
IsdajftttJ) in odgovorni uradnik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk »Narodne Tiskarne1
0480