NO. 161 -f Ameriška Domovina r DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE yq^UMWM— ONLY CLEVELAND 8, O., MONDAY MORNING, AUGUST lg, 1947 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER LETO XLIX—VOL. TT.TT (Došle preko Trsta) PROCES RAINER. - 19. julija je bil v Ljubljani obsojen na smrt z obešenjem dr. Friderik Rainer, eden najbolj ampak za vse komuniste izven Rusije same. Po poročilih komunističnih listov delajo tam brigade iz Romunije, Madžar- znanih pregajalcev Slovecev ske, Švedske, Danske, Palesti-med nemško okupacijo. Ko so ................ ............ Nemci leta 1941 zasedli Gorenjsko je vladal Gorenjsko iz Celovca najprej Hitlerjev gaulei-ter Franc Kutschera. Tega je kmalu izpodrinil Rainer. Težko je reči, kateri je bil bolj divji proti Slovencem. Skušala sta prekositi drug drugega. Kasneje je bil Rainer Hitlerjev visoki komisar za Primorsko. Z Rainerjem je sedelo pred vojaškim sodiščem v Ljubljani še IS drugih nemških nasilnikov. Z Rainerjem vred je bilo obsojenih na smrt z obešenjem sedem Nemcev. Na 3mrt z u-streljitvijo je bilo obsojenih pet. Dva sta dobila po 18 in 16 let ječe. Tako se je končalo nemško nasilje nad slovenskim naro- dom. Škode, ki so jo ti Hitlerjevi hlapci napravili seveda nihče ne bo povrnil našemu narodu. To žalostno poglavje iz zgodovine nemškega nasilstva spet vpije, da se vsako nasilje enkrat unese. Za vse pride dan obračuna. Tudi komunistični nasilniki naj bi na to mislili. Tudi za titovce pride Obračun. VISOKA ŠOLA KOMUNIZMA. ne, Avstralije, Grčije, Albanije Velike Britanije in iz Trsta. S 1. julijem so prišle še brigade iz Norveške, Bolgarije, Italije, Švice, Francije, Ceske, Poljske, Avstrije. Delajo tudi nekateri priseljenci iz Kanade in Belgije. Ali misli kdo; da so te tako imenovane brigade prišle res iz veselja do dela ali iz ljubezni do Jugoslavije? Prišle so, ker so dirigirane v visoko šolo komunzima. Amerikan-ci kot znano niso hoteli dati za to mednarodno komedijo potnih listov. POT V MEDNARODNO BRIGADO. — O vsem gornjem TAYLOR GRE NAZAJ V VATIKAN PaUy Guiles, stara 4 leta, je v otroški sirotišnici, kjer moli, da bi ji ljubi Bogec zopet pripeljal mater nazaj. Otroka so našli samega tavati" po uli-cah v Filadelfiji, kjer jo je pustila mati potem, ko ju je zapustil mož oziro-ma oče. Deloval bo za mir s pomočjo Svete Stolijce,/ naznanja Mr, Truman pišejo komunistični listi, ne pi- - Sir,: 'ZSlirz “*"■**»Romuniji vrednost vxiC«uc. vcuk uei siuaen-j 9 *■"* vate mnogo piše. Vsa poročila so vedno bolj določno potrdilo, da je vse skupaj samo zelo spretno vodena visoka šola komuniz-ma, ne samo za Jugoslavijo, orožju. Za to mednarodno komunistično brigado, ki je nekaka mednarodna komunistična armada vežbana na jugoslovanskih tleh pošiljajo komunistične stranke svoje mlade ljudi, da se izvežbajo za čaš revolucij po raznih deželah. .. 3 *e vedno na orožne vaje v Jugoslavijo. v - Tudi v denarju so prispevkiziu’dnimi nanj ih komunistov za to brigado veliki. V juniju in juliju je bila tu- ______(Dalj, ns 3, »trsni) S tem hočejo pohiteti * sovjetizaeijo dežele no celi črti Bucharest, i—^ Romunska komunistična vlada je zmanjšala vrednost denarne valute, da bi s tem kolikor mogoče pohitela fe ........... Washington. — Predsednik Truman je naznanil, da je od-: poslal nazaj v Vatikan svojega I osebnega poslanika Myron C. Taylorja, da bo posredoval med Belo hišo in Sveto Stolico za dosego miru po vsem svetu.. Taylor se je odpeljal z letalom v soboto proti Rimu, kjer ni bil že od zadnje jeseni. Mr. Truman je rekel, da se bo Taylor posvetoval z drugimi evropskimi voditelji, ni pa povedal, s katerimi. Taylorja je prvičj poslal v Vatikan predsednik Roosevelt leta 1940, ko so se že zbirali vojni oblaki nad Evropo. Razne ameriške verske skupine so bile proti zastopniku Bele hiše pri Va/tikanu, toda predsednik se na to ne ozira. Mr. Truman smatra Vatikan kot opazovalno točko za promocijo miru in za odpomoč raznim deželam, ki še vedno trpijo po-kanjkanje. Predsednik je rekel, da želi imeti konstruktivno mfienje raznih voditeljev Slika predstavlja Jose Mojica, ki je bil svoje čase slovit mehiški operni pevec in filmski igralec v Hollywoodu. Na 13. juli-ja je bil posvečen za duhovnika v katedrali sv. Frančiška Asiškega v Lima, Peru. Pred šestimi leti je stopil v frančiškanski red. MARSHALL' BI RAD ZVE Z0 AMERIK V slučaju vojne naj vse Amerike nastopijo v skupni obrambi Rio de Janeiro. Lastniki Kruppovih tovaren so obtoženi vojnih zločinov Nuernberg. — Ameriški pro-sekutorji so predložili ameriškemu vojaškemu sodišču obtož-uico, ki obsega 60 strani. V tej obtožnici nfevajajo, da so lastniki Kruppovih municijskih tovaren krivi vojnih zločinov, to je, da so pomagali naeijem ' da Marshall, je predlagal pri med-ameriški konferenci, da se odpravi nevtralnost v prihodnjih vojnah, ako to odobrita dve tre tjini ameriških republik. S tem je tajnik Marshall udari! Agentino, ki je ostala v zadnji vojni nevtralna do časa, ko se je Nemčija podala. Konferenco je odprl predsednik Brazilije, Enrico Dutra, ki je svaril, da so svetski potencialni kršilci postav vzrok, da se morajo ameriške republike združiti proti vsakim napadom. Predlog Zed. držav je, da bo vsaka republika, ki podpiše obrambni pakt, prisiljena stopiti v akcijo, če tako akcijo odobri glasovanje dveh tretjin vseh republik. Vsa ameriška delegacija je bila za ta predlog, ki ga pa mora še odobriti kongres. To je zelo značilen predlog, ki, bo lahko usoden tudi za Zed. dr- Razne drobne novice h Clevelanda in te okolice Most bodo zaprli— Most čez N>YC železnico na 162. cesti bodo danes zaprli vsemu prometu. Ulična železnica 'bo tam sploh ukinjena in busi bodo vozili okrog do 140. ceste in potem nazaj po Sara-Državni nad Rd. na 152. cesto. Most tajnik Zed. držav, George C. bodo vendar enkrat temeljito preuredili. Z delom bodo gotovi do božiča, pravijo. Nov grob— Umrl je Michael Gregurich, star 36 let, stanujoč na 6709 St. Clair Ave. Rojen je bil v Clevelandu. Zapušča brata Rudolfa in Antona ter sestro Mrs. Emo Oster. Pogreb bo jutri zjutraj ob 9:30 iz Golubovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in na Kalvarijo. V bolnišnici— Anton Rozina se nahaja že dlje časa v mestni bolnišnici, soba št. 400 Laoman Pavillion. Priporoča se prijateljem, da ga ob priliki obiščejo. Znižane cene— Norwood Alliance & Furniture naznanja, da so zdaj zelo znižali cene na čistilcih izdelka Premier. Tudi v zameno vzamejo obrabljene čistilce iza nove. Gospodinje, zdaj imate ' "" Čistilec Trgovska pogodba med Jugoslavijo, Nizozemsko je začrtana Belgrad. — Med Jugoslavijo in Nizozemsko so bili doseženi sporazumi za novo trgovsko pogodbo. Po tej pogodbi bo dala Nizozemska Jugoslaviji trgovske parnike in dvigala za pristanišče. Jugoslavija pa bo dajala Nizozemski svinec, les in druge sorovirie. Točka v pogodbi pa govori, da se pogodba avtomatično razveljavi, če Jugoslavija svojih obveznosti ne izpolni v teku enega leta. V Jugoslavijo so dospeli tudi angleški zastopniki radi trgovske pogodbe za izmenjavo blaga in industrijskih produktov. Najbrže se bodo tudi vršila pogajanja za odškodnino, ki jo zahteva Anglija za svoje interese, ki jih je Jugoslavija zaplenila. V London pa je odšla jugoslovanska trgovska delegacija, da napravi z Anglijo pogodbo, po kateri bi Jugoslavija pošiljala v Anglijo žito in meso, Anglija pa bi dala v zameno poljedelske stroje in opremo za elektrarne. -------o----— NAM JI TUKAJ DOHBO. ZATO O m vsaki nam spomni- MO NA SMUKCI -0- Otrok je jokal ie pred rojstvom Cincinnati, O. — Dr. Joseph Crotty, ki je bil pri rojstvu dvojčkov, je rekel, da je slišal enega izmed otrok jokati v materinem teltfeu eno celo uro prej, predno je bil rojen. To je prvi tak slučaj, kar pomni zdravnik. Mati itf deteti, obe deklici, se dobro počutijo. Pogajanja z Rusijo glede dolga Ameriki se razvijajo zelo počasi v 'Evropi; Ta drastični zakon bo faktične zaplenil prihranke ljudem na banki, dočim bo male obrtnike in trgovce upropastil. Denarna edinica “lej,” ki je bila v cirkulaciji do 14. avgusta, je bil v vrednosti zmanjšan 20,000 krat. Vsak mora zamenjati prejšno valuto za novo, toda nihče ne sme zamenjati več ?SS:Si^s^?ektorjev’“ s°vodni Evrope, v Rimu. kamor se šte- P1odj8tje Za žasa IfitlerJ*- Poglavitni obtoženec je Alfred Washington. - Pogajanja da mhže ne sme “menjati med Zed, državami in Sovjet- , j’^00’000 starih leiev- za kar dobi 150 novih. Ves ostali denar pa mora vsak vložiti pri .Narodni banki, kakor tudi vso sko Rusijo glede poravnave $11,200,000,000, napredujejo zelo počasi. Rusija dolguje Ameriki to vsoto, za kolikor je prejela tekom vojne raznih potrebščin iz posojilnega sklada. Ameriški uradniki še vedno upajo, da se bodo na kak način sporazumeli z ruskimi zastopniki. Pogajanja so v teku že tri mesece in sicer za zaprtimi vrati. tujo valuto. Kdor tega ne stori, pride v zapor od 5 do 20 let, vrhu tega pa bo obsojen v globo za petkratno vsoto, ki jo je ho tel prikriti. Kako bodo ljudje živeli, ako vlada ne bo kmalu dovolila več denarja, je težko razumeti. Noben delavet de more namreč dobiti več kot 150 novih lejev za XT . - , . , , , . UU1 vec Kot 150 novih lejev za Največ preglavic dela dejst- 3,000,000 starih. S temi pa mo-vo, da sovjetska vlada nima re kupiti samo 10 hlebov kruha skoro nobenih zapiskov, kakšen [in 5 jajec. Ob čem bo potem material je Rusija prejela iz živel, vlada še ni povedala Amerike do konca vojne. j Industrijci bodo s to odred-Kot nobeni drugi deželi, ki (bo vsi prepadli. Zadolžili so se je prejela vojne potrebščine iz namreč po stari valuti, zdaj mo- Amerike tekom vojne, tudi Rusiji ne bo treba plačati za material, ki ga je rabila v vojni. Plačilo zahtevajo Zed. države samo za material, ki ga dotič-na dežela uporablja tudi po vojni. ■o Prebivalstvo Amerike šteje 142,656,000 Washington. — Do 1. januarja 1947 je prebivalstvo Zed. držav naraslo že na 142,656,-000. Od zadnjega štetja leta 1940 je naraslo prebivalstvo v Ameriki za 10,986,725. Zemljo bodo dajali v Alaski Washington. — Notranji oddelek vlade naznanja, da bo na rajo pa denar vrniti po novi. Vsak je skušal, predno je stopila nova odredba v veljayo, dobiti ameriške dolarje. Na črni borzi so plačevali ameriške dolarje celo po 10,000,000 lejev. Ta odredba bo zlasti težko prizadela kmetsko ljudstvo. Kmetje so prodali žito vladi, ki jim je plačala po stari valuti. Toda denarja ne bo mogel rabiti, ker ne sme nobeda družina zamenjati več kot 7,000,000 sta- novih. Vsaka unija mora dati finančno poročilo Washington. — Po novi de lavski postavi mora do 22, avg. vsaka delavska unija predložiti — wvovoivc* unija piCUU/iUU 2. okt. oddal 2,750,000 akroV| vladi svoje finančno stanje. Ka-zemlje v Alaski. Zemlja leži ob tera tega ne stori, ne bo im»k novi cesti, ki je bila zgrajena pravice do pritožb na vladni po-preko Alaske. ' sredovalni odbor. Evrope, v Rimu, kamor se šte-kajo vse novice in mnenja. Mr. Truman je rabil zdaj skoro iste besede, kot jih je rabil predsednik Roosevelt, ko je leta 1940 odposlal Taylorja na opazovalno točko v Vatikan. Mr. Roosevelt je takrat sporočil papežu : “Srečen bom, ako bo ‘Mr. Taylor tok za komunikacije med nama, kar naj služi za skupni blagor vsega sveta.” Taylor je star 73 let, po veri episkopalec, drugače je pa indu-strijee in finančnik ter vtjlik, podpiratelj umetnosti in glasbe, ■o Grški komunisti so razglasili republiko pod vojaško upravo Atene. — General Markos Vifiade3, vodja grških partizanov,'je po radiu razglasil vojaško vlado v ‘svobodni Grčiji.’ Vlada je zaplenila vse časopise, ki so prinesli to proklama-cijo. Grška vlada se sicer norčuje iz te "svobodne republilke,’’ vendar pa s paznim očesom motri razvoj novih dogodkov. Vlada trdi, da se nahaja radijska postaja, na kateri je general Vifiades razglasil novo republiko, v Tirani, glavnem mestu Albanije. V svoji proklamaciji je general povedal, da bo pognan s prestola kralj Pavel in njegova dinastija. Izjavil je tudi, da Krupp, sin Gustavfe Kruppa, katerega pa ne bodo klicali na zagovor, ker je v bolnišnici. Kruppovo podjetje je dela- bi se vseeno morale ukloniti, lfllžtvo naznanjajo, da so dobi-ker jih bo vezala pogodba, ki jo|le Z0Pet veliko za,0«° P«prog. je predlagal tajnik Marshall. Cene “zvidite v oglasu v dana-Glavni namen Marshallovega “Jem lI8tu' predloga je jasen. Ta pakt bo ** n* mnoga — namreč zvezal vso zapadno he- Msgr. B. J. Ponikvar ho ob- misfero v eno celoto, ki bo skup- nruppuvo podjetje je aeia- -------“ — ~ lo za nemško armado polnih no nastopila v služai“ P°trebe-133 let. Najbolj se je razširi-1 lo pod Hitlerjem in je zaposlovalo leta 1939 že 112,000 delavcev, dočim jih je imelo še d. 1932 komaj 25,000. Krupp se je pridružil leta 1933 Hitlerju in je potem delal orožje in municijo za nacije. Zato je pa Hitler leta 1943 odredil, da so Kruppove tovarne priznane kot last Kruppove družine, dočim je bila lahko vsai druga lastnina po Nemčiji vsak čas plen države. Ameriški tožilci bodo predložili pri obravnavi dokaze, da je bil Krupp v tesnih odnošajih s Hitlerjem, Hessom, Goering-om, Ribbentroppom, Goebbel-8em, Himmlerjem in drugimi n azijskimi voditelji. UNIJA JE DOSEGLA SPORAZUM Z GOODYEAR CO. Akron. — Unija CIO se je sporazumela z Gooyear Tire & Rubber Co. in sicer v toliko, da je unija sprejela zaenkrat izboljšavo za delavce samo v tem, da dobijo šest plačanih praznikov v vsakem letu. Dozdaj niso imeli tega. Sporazum tudi določa, da u-nija lahko obnovi pogajanja glede mezde, ako to naznani podjetju 60 dni poprej. Pri Goodyear Co. dela 30,000 delavcev. Danes bo pričela unija poga-janja z B. F, Goodrich Co. iouicujau vec KOI 7,UW,UW sta- ““'““-J— —jo,., rih lejev, za katere dobi 350 s° bile volitve lanskega septem- bra neveljavne in sleparske, ko jo narod odglasoval, da se vrne na prestol kralj Jurij II. General Vifiades je v svoji proklamaciji izjavil, da je organiziral “ljudska sodišča” v mestih in vaseh, ki so v rokah komunistcfv. Bodite previdni, kadar, prt-ite preko ceete. Prekoračite ce-•to muho pri tigjtalnUnči! Razne najnovejše svetovne vesti HONOLULU — V morje je treščil ameriški armadni bombnik B-17. Nosil je 13 oseb, ki so bile na potu iz Tokia v Washington. Komaj 70 milj od Honolulu je letalu pošel gazoiin. Tri osebe so rešili iz morja, dobili so 5 trupel, ostale še iščejo. Med pogrešanimi je tudi ameriški poslanik George C. Atcheson, glavni politični svetovalec za okupacijsko armado na Japonskem. LONDON — Sinoči se je nenadoma sestal k izredni seji angleški vladni kabinet. O čem so debatirali ni znano, toda sodijo, da je bil razgovor o novem ameriškem posojilu. Po seji se je namreč predsednik Angleške banke takoj odpeljal z letalom v Washington. WASHINGTON — Ameriška vlada je obdolžila komunistično ogrsko vlado, da hoče kontrolirati volitve 31. avgusta s tem, da j« vrgla z voiivne liste več kot 1,000,000 volivcev, ki se nb strinjajo s komunisti. Zed. države se sklicujejo na mirovno po godbo, ki garantira svobodne volitve na Ogrskem. MOSKVA — Sovjetsko časopisje in radio že dva dni napa data med ameriško konferenco 20 ameriških republik, ki se vrši te dni v Braziliji. Sovjeti trdijo, da je to delo Zed. držav, ki hočejo vzpostaviti vojaško in politično nadmoč po vsej zapadni hemisfgeri. hajal v sredo 20. avg. svoj 70. rojstni dan. Ta dogodek in pa 40-Ietnico njegovega župniko-t vanja pri sv. Vidu v Clevelandu bomo skupno slavili v nedeljo 31. avgusta. Kdor še nima vstopnice za banket, ki bo takrat v cerkveni dvorani, naj si jo preskrbi pravočasno, ker se jih bo prodalo samo omejeno število. Dobite jih tudi v našem uradu. Pozdravi iz Wis._ Mrs. Anton Klun in Mrs. Frances Meše pošiljata pozdrave iz West Allis, Wisconsin. Vesela vest— Pri družini Mr. in Mrs. Albin Koren, 1234 E. 59. St., so se oglasile rojenice in jim prinesle izjalo hčerko. Materino dekliško ime je bilo Christine Kurent. Čestitke! Predstava za otroke— Nocoj ob 8 bo na igrišču šole sv. Vida lepa predstava, tako zvani Show Wagon. V slučaju dežja bo predstava v šolskem avditoriju. Starši, opozorite otroke na to predstavo in pridite tudi vi ž njimi. Važna seja— Nocoj ob 8 bo seja društva Waterloo Grove 110 W|C. — Članstvo naj .se udeleži v velikem številu. Vrši se v SDD na Waterloo Rij. Poznik bo kandidat— Joseph Poznik n^m naznanja, da bo tudi on kandidiral za mestnega odbornika iz 32. varde. Do srede mora vsak kandidat vložiti svoje peticije pri volilnem odboru. Takrat bomo šele videli, kdo vse bo kandidiral. Kadar morate ponoči preko ceste, imejte na tebi vedno kak bel predmet, da vat voznik la-ije opazi. »rti Ameriška Domovina '.......11LJ ■-■■■te (JAMB DKBHVBO. »Utor) . . L i J \ivi • Br«VO » 9 (to ii a H '1 16 t ,7 18 19 vo u' u 1) tj 16 17 i»| »O 1° NAROČNINA: Z. Ameriko m Irt« fbOO; it Cleveltnd In Ktntdo po pettl ni eno leto le w Zi Ameriko pol lete »4.00; aa Cleveland In ron^to po poiti Četrt leta tail. , poaamemk Navtika ata— I a—W* SUBSCRIPTION RATRB: United Statea *7j00 per rear; Cleveland and bv mali tSCO per year. C. 8. $4.00 (or I montne. Cleveland end Canada bv mall MM (or 6 months. ■ u 8. KLGO (or 3 months Cleveland and Canada bv mall 13.18 (or 3 months, j' Cleveland and enburbe by Carrier UHO per 1 yaw, 34.00 (or e months, MAO (or I months. Btnxle copies Q Dents etch. —tend tt seocnd-class matter January Oth 1001. at the Post Otflos at Cleveland. Ohio, under the Art of March 3rd 1IW. No. 161 Mon., Aug. 18,1947 DEMOKRACIJA: Smisel naše dobe Kakor v naravi, tako velja tudi v političnem življenju zakon pritiska in odpora, akcije in reakcije. Po tem pravilu dobi leva skrajnost neizbežno svojo protiutež v odgovarjajoči desni skrajnosti in narobe. Skrajnostna, totalitarna in nasilniška politična naziranja in gibanja se vzajemno izzivajo, kličejo v življenje, pogojujejo in opravičujejo, čim večja je skrajnost na eno stran, tem večji enakovredni odmev dobi na nasprotni strani, čim bolj prekorači levo krilo demokratični okvir, tem bolj ga zapusti tudi desno in in obratno. To pravilo o političnem ravnotežju velja tudi za pojav in razmerje med komunizmom in fašizmom, čeprav skušajo zanikati, da bi bil fašizem nasprotni odmev komunizma, marveč trdijo, da je naravna najvišja razvojna oblika kapitalističnega imperializma. Ker je komunizem zgodovinsko slučajno starejši, je bil fašizem reakcija nanj, kakor bi bil komunizem ali njemu slična leva skrajnost odgovor na fašizem, če bi bil ta slučajno prvotnejši. V kolikor so politične skrajnosti nezdružljive z demokracijo, gredo seveda vidno na rovaš najosnovnejših človeških pravic in državljanskih svoboščin, ker so v bistvu vse enake in se dotikajo, Mi si leve in desne skrajnosti namreč ne predstavljamo kot končni, najbolj oddaljeni točkiBravne črte, marveč kot zaključni stični točki kroga. Pred drugo svetovno vojno smo imeli politično ravnotežje: na levi komunizem, v sredini demokracije in na desni fašizem. n^maltrm-ija in knyiynizep) sta v slučajnem vojaškem zavezništvu, ki ga je ustvaril Hitler s svojim napadom proti Zapadu in Vzhodu, porazila in izločila desne skrajnosti. To zavezništvo je bilo izrazito vojnega značaja in ni izviralo iz kakega morebitnega idejnega sorodstva ali trajnejših skupnih interesov. To so potrdila tudi globoka nasprotja, ki so pičivala le za čas vojne, a so neizbežno izbila na površje takoj po zmagi in na mirovnih konferencah. Med demokracijami in komunizmom je bilo samo vojaško sodelovanje, ni pa bilo, kljub nekaterim svečanim listinam, iskrenega ustvarjalnega soglasja o enotnem moralnem, duhovnem,"liolitičnem, socialnem in gospodarskem temelju zgradbe bodočega boljšega in popolnejšega miru. Razlike so načelne in globoke, a svet je spričo iieslutenega revolucionarnega tehničnega napredka postal premajhen, da bi jih mogel še dopuščati in prenašati. V tem smislu je druga svetovna vojna z izločitvijo samo desne skrajnosti porušila prvotno razmerje in ravnotežje sil. Svetovni položaj se nam zdi podoben letalu z enim krilom ali enostransko obteženi tehtnici. Demokracije so se nastanka tega trajno nevzdržnega položaja gotovo globoko zavedale, ko so se odlčile, da kljub očitnim nasprotjem med njimi in komunizmom — na katere je Hitler zastonj polagal svoje zadnje nade — izločijo s šahovnice nacizem in fašizem. S tem pa so naravno prevzele neposredno na svoja ramena vso težo komunizma. Danes si stoje demokracije in komunizem prša na prša in si gledajo iz oči v oči. Če ima zgodovinski razvoj tega stoletja in zlasti obe svetovni vojni v sebi kako zakonitost in dosledni smisel, tedaj morajo demokracije prevzeti nase zgodovinsko breme rešitve vprašanja s komunizmom ali pa ga prisiliti, da se stvarno podemokrati s tem, da izvrši globoko in iskreno revolucijo proti samemu sebi. če demokracije ne bodo ostale zveste svojim načelom, če bodo zagrešile izdajstvo nad seboj in svojimi dosedanjimi napori in žrtvami, tedaj bodo postale bodisi plen levega totalitarizma ali pa se bo ponovila tragična polpretekla zgodovina s ponovnim neizogibnim pojavom novih desnih skrajnosti, kar bi vzelo vsak smisel drugi svetovni vojni. V tem oziru nam je veliki zgodovinski govor predsednika Trumana utrdil vero, da ima zgodovina naših dni svoj trden moralni in duhovni zakoniti pomen, ki je: vse, desne in leve skrajnosti je treba brezpogojno skrčiti v okvir demokratičnih svobodnih ustanov in načel. Vse politične razlike med posamezniki, strankami in narodi se morajo gibati le v mejah demokratične dopustnosti. Le če bodo demokracije sledile temu idealu, bodo uresničile Rooseveltovo oporoko: Totalna vojna — totalni mir. V tem vidimo smiselni zakon naše dobe. tovariši. * a a Prosveta vidi propast zapadnih demokracij. Tega sicer ne pove ravno s takimi besedami, ampak jim pravi “zapadni kapitalizem.” Ugotavlja, da ga tudi Marshallov načrt za obnovo Evrope m bo rešil. Ej, tovariši, rešil, rešil. Pa ne samo zapadne Evrope in vsega sveta, ampak bo pri tem tudi pomagal, da bodo imeli uredniki pri Prosveti še naprej dober kruhek, na obeh straneh z maslom namazan, Kajti, če bodo zapadne demokracije propadle, potem tudi SNPJ ne bo več in ž njo tudi ne trdnih stolčkov pri Prosveti. Pod Titom ali pod Stalinom namreč ne poznajo “bratskih” organizacij. Tam je samo ena organizacija, to je vladni totalitarizem, ki ne pozna ne "brata” ne "sestre.” Čudno je to, da ves svet prosjači pri "zapadnem kapitalizmu” za pomoč, Tito se je oni dan celo pridušal, da dobi iz Amerike vse premalo pomoči, pa temu “kapitalizmu” napoveduje Prosveta — pogin, ki da mora priti po zgodovinskem razvoju. Po našem mnenju se je Prosvetin urednik močno urezal in čast bodo pokazali, da je bil zelo slab prerok. Sicer pa ne moremo doumeti, rokuj bi Prosvetini uredniki čakali na “zgodovinski razvoj,” ki je šele v negotovi bodočnosti. Zakaj si ne bi pa te negotove dobe skrajšali in jo udarili tje, kejr to že v praksi izvajajo, v Titovi-no. Tovariši, prah s čevljev in obrnite hrbet temu “ušivemu kapitalizmu,” pa pohitite v Titov raj. Sledite dr. Borisu Furlanu, ki je prav tako mislil, kot mislite vi in je hitel v naročje “nove” Jugoslavije, kjer so mu.te dni plačali, kakor znajo samo komunisti. Odpri srce, odpri roke... Še dvakrat, danes in še enkrat se bo čitalo v tej koloni o ANKI. Prihodnji teden bo konec in tedaj bomo videli, kako se je končno izteklo z njo. O, kako bi človek rad, da bi tudi o BREZDOMCIH in BEGUNCIH bilo treba samo še dvakrat pisati. . . No, saj bo morda bolj na mestu, Če se bo namesto o BREZDOMCIH pisalo še in še o tistem posebnem ODBORU SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE, ki se v Clevelandu te dni pripravlja na prireditev in kolektanje v prid brezdomcev. Da, o tem bo ta kolona z veseljem še kaj zapisala, zakaj velika zadoščenje je temu kolonarju — pa seveda tudi vsem bralcem tn bralkam te kolone -r- da se je tak odbor u-stanovil in šel na delo. Bog daj mnogo sreče in uspeha tem vrlim ženam — članicam Slovenske ženske zveze, ki so na ta način vdihnile Slovenski ženski zvezi zoipet ekoliko več DELAVNEGA KATOLIŠKEGA DUHA! • • * Povest o ANKI pa gre takole naprej: 'Stopila je v gozd in spet ji je postalo tesno in težko. Zazdelo se ji je, da vidi za debelim hrastom takoj ob robu lesa nekoga stati. Pogledala je pozorno in strahoma, a ni bilo nikogjhr. Preveč utrujeno se je čutila in preveč samotno, da bi se nasmehnila. Anki je postajalo vroče,/da od vrha do vrha, od drevesa do drevesa, od kraja do kraja. Toda Anka ni slišala več. Počivala je 1- glavo v rokah, naslonjenih na kolena. Počivala je, nič ni mislila, nič slišala — že je dremala, spala je že. Kakor svinec ji je leglo na oči, navesflo se je težko nanje in jih je zaprlo, da ni vedela in ne čutila kdaj. . . Izpod neba je padalo gosto in enakomerno. A Anka se ni brigala, nič ni videla in nič ni ’edela več. ... » • ♦ Zaklicalo je. iz daljave glasno, razločno. 8 prestrašenim glasom je kričalo po njej: "A-li se ne vrnete, mati? Mi ča kamo, mati, in strah nas je, strah. . . ” Anka je začula klic. Preplašeno je privzdignila glavo. A le za spoznanje • jo je privzdignila, komaj vidno, in zopet se ji je povesila brez mpči na prsi. Na ustnicah ji je za trepetaj smehljaj. Poln bla-ženstva je bil, poln svetonočne sreče, one st-efce, ki poBaiblja ob njej srce vse prestano trpljenje, vse peikoče gorje. “Saj sem že doma, maički moji. Čemu 3te se bali, saj je bil angel varuh pri vas. In sedaj sem tudi jaz tukaj.” — “Mati!” — “Mamica!" — Glej veselja in radosti! — “Da ste le prišli! Strah nas je bilo, piamica. . . O, da ste le prišli!” ji je oblil pot lice v debelih kapljicah. V glavi ji je šumelo, pred očmi se ji je zibalo in gugalo drevje vse križema. Čudne pošasti so poskakovale z drevesa na drevo — švigale so mimo nje tiho in naglo, da jih je komaj videla. Kakor sence so hušknile mimo nje. Misli so se ji mešale. Neskončno utrujeno se je čutila. Ob tej utrujenosti je izginjal celo strah. Zazdelo se ji je, da je sanjala nekaj groznega, domišljala si je nekaj strašnega. Kar sedla bi v 3neg, legla popolnoma na mehko plast, zadremala, zaspala, počivala. . . * * * Ob potu je ležal podrt hrast. Videla ga je le napol in se je kajne?” zadela obenj. “Sedi, Anka, “Lepe!” za trenutek!” . . . “Tukaj, An- Kako se otroci vesele! Da, za ka!” . . . Kakor v sanjah je o- deco bi nesla veliko breme še drgnila sneg z debla in sedla .. ✓ enkrat. Saj je zdaj pozabljen tako gorko je. Po vsem životu se pretaka gorkota, polje po vseh žilah, da bi se kar zaspalo. Da, prijetno, prijetno je tukaj doma. . . “Le sedi, Anka, le odpočij se! Dolga pot je za teboj!” In glej jih, malčke, kako so veseli darov, ki jih je prinesla iz mesta. Kar sami so odvezali culico in izpraznili košarico. Vidijo pač, da je mati u-trujena in potrebna počitka. Glej, kako jim rde obrazi od sanosa, kako jim žare oči od vznesene radosti in zanosa! “Le radujte se, le veselite se, malčki! -Sveta noč je, praznik nedolžnih in čistih in svetih! Le radujjte se, jaz se veselim z vami!” • • * Čuj, kako se smejijo! Božični smeh je to, svetonočni smeh. Kakor spev se glasi, kakor pesem angelov svetonoč-nih. “Le brez skrbi se smejte. A da ste se prej bali in jokali! Saj je bil vendar angel varuh pri vas!” Gledala jih je, kako se vesele in smejejo, kako jim sije iz oči božično veselje, kako jim rde lica od začudenja nad da rovi, ki jih je prinesla iz me sta. Težki butari sta bili košarica in culica, a še enkrat bi ju nesla, samo da bi videla božično radost svojih dragih. jo zmerjal zato, da tako sedi in počiva, pa si zraven domišlja, da je njenim otrokom dobro in d» je že dovolj zanje storila? Ne, Anki ni mogoče zameriti. ' Ali pa lahko gremo brefz vsake zamere tudi mimo tistih trdosrčnih ljudi, ki v resnici sede na toplem in na mehkem in pod streho — pa še bolj ko nesrečna Anka varajo,same sebe, češ, da BREZDOMCEM ni (Nadaljevanje na 3. atranl) Doma — tako! Košarico in culico na mizo! Kakšna butara je bila to, zdaj pa jo more vendar odložiti. Tako lahko ji je zdaj. V vsem življenju še ni nosila nikoli takega bremena in nikoli več ga ne bi. Pač, bi ga, za deco bi ga! Glej, kako zro z žalostnimi očmi v košarico in culico. “Lepe reči so notri, mati, Gleda jih Anka in tudi.njej je pri srcu radostno in veselo in toplo. Povsem božično ji je. ko vidi svoje ljubljence tako srečne in ker je spet med njimi, ker se je bila vrnila brez nezgode. Tqžko je hodila in nosila je težko, a nič za to, V3e je pozabljeno — in ker sedi v domači sobici na klopi ob lastni peči in si odpočiva. Po tistem mrazu ji je zdaj gorko in toplo. Ah, kako prijetno je vreči takole breme s sebe, vso neznosno veliko butaro, in tako mirno sedeti — kako je to prijetno in sladko in lepo! Zasmejala bi se. . . od samega veselja, da se je iznebila butare in sedi, sedi in počiva. . . Vse pozabiti, nič misliti, le počivati. .. A čuj! Ali ne kliče od nekod? Ne, ne! Ali pa kliče iz take daljave, da ni mogoče slišati. . . Ne, nič ne sliši Anka, nič noče slišati, nič ne mara misliti. . . le počiti, počiti. . . * « • V lesu je zaškripalo glasno, kakor bi jo opominjalo. Po vsem lesu 3e je zazibalo in za- ves trud in vsa dolga pot. A hodila je res težko. Tako — na klop k peči sede. Kako prijetno se sedi tukaj ob peči — še je topla od jutra. Zunaj je pa tako grda, grapava pot! In sneg se naveša na noge tam zunaj in jih teži, kakor bi imela navezan nanje svinec. Komaj jih vleče za seboj. Tukaj se pa sedi tako prijetno in mirno. * » * Mraz je zunaj, zima. Veter brije in piha skoz obleko. Kakor z iglami te pika v lice in kakor bi te rezalo z britvijo. Skoz obleko to reže, noter do kosti, do mozga te reže. . . . Cuj, zunaj zvone zvonovi: “Sveta noč, blažena no!” (Konec prihodnjič) * * • Tako je uboga ANKA varala samo sebe in je varala tudi svoje otroke . . . Varala je sama sebe in svoje otroke — ker drugače hi mogla. Vse to ji je prišlo v sanjah, ko je zaspala v snegu od prevelike utrujenosti in ni znala ne mogla več misliti. Še čutiti ni mogla več, nič več se ni zavedala, kako je z njo in kako je z njenimi malčki. Varala se je in 3i je predstavljala, da je njenim otrokom dobro in da zato lahko mirno počiva, počiva, počiva... • • * Kdo bi hotel ANKI zameriti, če se je tako varala? Kdo bi Zahvala Cleveland, O. — Podpisana se želiva vljudno in j.avno zahvaliti najinim dobrim sinovom in hčeram ter prijateljem, ki so naju presenetili ob najini 35 letnici zakonsjkega življenja. Bilo*je v nedeljo 3. avgusta ravno po kosilu, ko je sin prinesel od nekod velik in krasen šopek cvetlic pa brat moje soproge Anton Zidar. Ko je moja žena zagledala cvetlice, je presenečeno vprašala, kaj pa zopet to pomeni? Meni še na misel ni prišlo, da je to v namen najine 35-letnice. Nato so pa zajčeli prinašati sinovi pijačo, pecivo in jestvine, katere so naročili drugje, da bi se ja kaj ne izvedelo prej. Sele nato pa so nam povedali, da so povabili na naš dom nekaj naših posebnih prijateljev. Zato se pa tem potom iskreno zahvaljujeva našim dobrim sinovom in hčeram za vso skrb priprave ter kuharicam Mrs. Frank Stavee in Mrs. Louis Gliha, ki sta pripravili tako okus- ■ na jedila. Najino zahvalo naj prejmejo tudi vsi, ki so nama prišli čestitat in 3icer: Mr. in Mrs, Jakob Jemec, Mr. in Mrs. Anton Kordan Jr„ Mr. in Mrs. Edward Zamrzly, Mr. in Mrs. Louis Gliha, Mr. in Mrs. Frank Stavee, Mr. in Mrs. Jacob Rea- božičnit nik, Mr. R,udolph Kenik, Mrs. Magdalena RttsrMrs. Frances Gliha, Mr. in Mrs. Frank Kenik, Mr. in. Mrs. Frank Strum-bly in Mr. Frank Strumbly, Mrs. Mary A. Sterbeck. Sprejmite vsi najino prisrčno zahvalo za čestitke inklaro-ve. Lepa hvala pa tudi vam, sinovi in hčere za ves trud, za cvetlice in za vse stroške, ki ste jih imeli v zvezi s tem. Iskreno zahvalo pa naj sprejme tudi brat moje soproge, Anton Zidar, za cvetlice in srebrni dar, ki je bil vložen med cvetlicami. Najino zahvalo naj pa sprejme tudi orkester, ki nas je zabaval. Prav prisrčna hvala tudi najinim prijateljem za vse čestitke in darove. Vam hvaležna, Anton in Josephine Kordan, 9005 Union Ave. Brez naslova “Prosveta” je pogrunutala nekaj novega; to se pravi, eden njenih urednikov je dobil v tej vročini piko na možgane in v svet je spravil, čujte in strmite, nekaj popolnoma novega, nekaj svojevrstnega, ki cika že na velepogruntarijo. Analizira namreč komunizem v Jugoslaviji in ugotavlja, da krvava revolucija v sedanji Titovi Jugoslaviji ni komunistična, ampak — socialistična. We)l, dejstva to ne spremeni. Če Prosveta misli, da take naprednjake, kot je bil, na primer, dr. Boris Furlan, spravlja po bližnjici s svinčenimi ‘ zakramenti” na oni svet socializem, tudi prav. Tudi krave smo že videli v komatu, pa jih to še n' napravilo za konje. Prosvetin urednik se je hotel s tem samo oprati pred javnostjo, da mu ne bi kdo očital, da drvi kot socialist za svojimi ----------- največjimi nasprotniki — komunisti. Zato je pa predelal komu- proti zapadu. Al PA NE Z Mr. Grdinom sva šla z 0-stalo družbo v širarno. Dokaj obširen prostor je bil, tlakovan in vse čisto in snažno, da & je kar blesketalo. Na vsaki strani prostora je bilo po eno dolgo korito, vsako napolnjeno do vrha z mlekom, ki je bilo že na tem, da se spremeni v sirat-ko s posebnim prekuhavanjem. Vsega procesa nismo imeli časa gledati, presodili smo pa, da bo od tistega mleka, ki je bilo v obeh koritih, že precej sira. Poslovodji je pomagala pri delu njegova mlada žena in oba sta kazala, da se dobro razumeta na svoj posel. Tako smo na Willardu imeli priliko videti sirarsko industrijo prav od početka do konca. Videli smo krave na paši, potem proceduro, kako predelajo iz mleka sir in ga na licu mesta tudi jedli. Torej od zibeli do groba, bi rekel. Poslovili smo se od prijaznega Ružiča ter se odpeljali predstavil še enemu naših farmarjev tam blizu, pa sem ime prešvical v tisti vročini in ob polni zalogi sira, ki me je ulemi, da še misliti nisem mogel. Kmalu od tam smo obrnili pa naravnost proti jugu, v smeri proti Braziliji. Tone, ki je moško sedel spredaj pri meni in držal v roki mrzlo cigaro, mi je rekel: “Jack, zdajle bomo prišli mimo tistega farmarja, ki je hodil srnjaka čakat, kakor sem vama z Jakši-čem povedal sinoči. Ni treba zijat vanj, da ne bo mislil, da ga opravljamo. Gredoč si ga lahko povrhu ogledaš. Se je kar lepo izmazal od tiste ofenzive na srnjaka. Ce je 3rnjak napol tako poceni opravil, pa je lahko vesel.” Res privozimo kmalu mimo farmarske hiše in vidimo tam na dvorišču krepkega dedca, ki se mu ni prav nič poznalo, da je kdaj jezdaril na srnjaku. Po postavi sodeč, bi bil še za na drevo, pa ne verjamem, da bwte1 v drugo. Tone mu je mahnil z roko pozdrav, mi pa nič, čeprav sem moral jaz z v30 silo stiskati tistih šest škrbin v ustih, da mi ni ušla v svet kakšna taka: “Oča, kako pa Tone nas je kaj srnjaki letos?” Lepo olika- no smo se zadržali, ko smo se peljali mimo njega. Ampak če kolcanje res kaj pomeni, se mu je tiste čase rigalo, da nikdar tega. “Pa vseeno bi nekaj dal, da bi bi! takrat zraven in bil priča, kako je štrbunknil mož z drevesa in zakolebal srnjaka,” sem omenil risoko cenjeni, druščini. “Kaj pravite, kateri je bil bolj iznenaden: lovec ali srnjak?” “Pri eni glihi se je obema tako čudno zdelo, kot bi se kravi, če bi polagal sedlo nanjo,” je uganil Mr. Grdina, ki sinoči ni slišal Toneta, ko je povedal o tistem dogodku in smo mu zdaj nakratko naslikali prizor. ‘“Je bilo vsekako nekoliko drugače kot takrat na Meniši-ji, ko je Herblan pri Čopčih klal, pa mu je prase ušlo iz truge, kjer so ga palužili, in Herblanu med nogami in ker je bil bolj na kratkih nogah nasajen, je obvisel na prašiču, če ni bila mar svinja, potem je pa šlo doli proti vaši hiši, Tone, ko Elija. Takrat sta si 0-ba pomagala, da bi se drilg od drugega ločila: Herblan in prase in se na vse pretege drla, da je vsa vas skupaj letela. Saj še veš, kaj ne, Tone, kako je bilo?” “Kaj ne bom vedel, saj sem bil takrat tudi jaz za pričo, ko je Herblan prigalopiral na prašiču doli po vasi in vpil: “Naj kdo prime, hudiča, za rep! Bogve, kam me bo pošast zanesla! Na pomagaje, ljudje, kaj ne vidite, da je žival znorela in da me bo kopneč! Oha, pujsek, daj si no dopovedat, da si že morto!” Herblan je krčevito držal pra-seta za ušesa, kar je temu še bolj, pomagalp do Štirne. Takega smeha še ni bilo na Meniši-ji, ne prej ne potem. Še takrat ne, ko se je staremu Susmanu prikazal sam bognasvaruj, ko je neke noči pasel konje na Debeli riti, pa ki se je navsezadnje dokazalo, da je bil. to samo Matencov kozel in je šel Susman nanj z vilami. Bal se ni namreč ne hudiča ne biriča v mladih letih.” “Samo pred svojo staro je pa imel rešpekt, kaj ne?” sem rekel, ki sem dobro poznal Šugmana. “Kaj tudi ti veš, kako sta ga žena in hči privezali k jaslim?” se smeje Tone v svojem globo- kem basu in ves srečen, da je naša mila Menišija od konca do kraja prestavljena in predstavljena kot dika vseh dik, ki je naša vas, da je gorše in milejše ni na vsem svetu — zopet na odru. “Kaj ne bom vedel, saj smo bili skoraj sosedje. Pozimi je včasih prišel k nam v vas in za pečjo pripovedoval o dogod-1 ja jih v sjavonskih šumah, kamor je hodil tesat, kako ga je' redno vselej strašilo, kadar je šel z Rakeka po Cisti strani ponoči, kjer je redno vselej srečal dolgo procesijo ljudi, pa vsi brez glav in druge take stvari, da so meni štrleli lasje pokonci, kot bi mi rasle n!a glavi s^me šivanke in si nisem upal s peči za ves svet. Mižal sem, da ne bi pogledal skozi okno, kjer sem mislil, 'da se mi reže same mrtvaške glave. Dober človek je bil, koščat in gost kot hrast. Tam pri sv. Jerneju počivajo zdaj naši prvaki, ki so znali postaviti besedo in plenkačo.” “Res,” je pritrdil Tone, “karakterji so**bili na Menišiji takrat, Zdaj je to vse drugače, Kakor je vse drugače po vsem svetu.” AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 18, 1547 Jakob K. Heer: Berninski kralj roman s Švicarskega pogorja Starec se čehlja po laseh in, prikriva, brez spoštovanja, nje- A . 1. . ___ 1______J- no noče z besedo na dan. Šele ko vidi dušni strah na Cilgijinem obrazu, izpove: “Hlapci in dekle si šušljajo in šepetajo, da je gospodar pozno snoči, ne da bi vstopil, jezdil mimo hiše. In da leži bolan v Tiranu “Dobro. Potem mu odnesite to pismo in ta zavitek prav na tihem. Povejte mu, da ga prisrčno pozdravljam.” Ko pa stari Tomaž odide, se Cilgija zgrudi. Nedoumljivo je žensko srce. Gruberju je pisala lepo pismo: “Sigismund! — Vzemi te svoje stvari in se vrni domov. Tudi v tej težki uri ostanem zvesta pred oltarjem dani besedi, sprejela te bom brez ščitkov. Rešiva zaradi malega Lovrenca, kar se rešiti da, dolgega Naca pa odpusti še v Tiranu. Daj mu denarja in pred duhovnikom naj priseže, da ga posih-mal ne bo več v naše kraje in da bo molčal. Tvoja žalostna Cilgija.” Ponoči se priplazi neki nesrečnež v sčoj ponosni dom in zapeljanec joka na kolenih pred svojo ženo. “Samo malokrat je šele, da sem šel z dolgim Nacom. Cilgija, Cilgija, odpusti mi in me ne .zapusti!” Cilgija ga dvigne in mlada zakonca poskusita graditi novo srečo. Dolgega Naca ni več, pošteni hipci se veselijo, toda prvi, ki uvidi, da ni nobene sreče več, je Gruber. Dobrota njegove žene je, najsi še tako TEKOM ČASA, ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clalr Ave. In E. 62 St., Je okrog 26 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se Izselilo, dočlm dr. Župnik Se vedno nahaja . nemogoče priti r z nažim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik lzvrSU vsa morebitna popravila na njih delu In ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora. Njegov naslov Je na prijazna beseda obtiči na pol pota. Ne zna se hliniti, na njenih licih se vidijo slabo posušene solze in njen skrivni boj je žerjavica na njegovo glavo. Tudi kar je izčebljal mali Lovrenc, ga ne izpusti: Cilgija je zopet videla Marka Pal-trama. “Ljulji ga, globoko pod kopreno svojega ponosa ga ljubi, in zame ima samo dobroto!” To pekli Gruberja. Med ljudmi pa raste jeza zaradi vozarja, ki ga je sodišče v Borminu obsodilo na tri leta ječe. Tedaj dobi oblast nad nesrečnim Gruberjem samo ena misel: Da bi se maščeval njemu, ki ga je onečastil pred ženo! “Eden izmed naju mora 'umreti!” Dobro ve, kje mora iskati Marka Paltrama. Vedno straži sivi lovec zdaj ob divjih in strmih usadih palujskega ledenika visoko nad Sassal Maso-nom, tam, kjer je bil dolgi Nftc nastavljal gamsje vilice. Tam leži tudi skrita'puška, ki jo je napravil Marko Pal-tram po naročilu pokojnega Gruberjevega očeta. Po dolgih skritih poteh, skozi zapuščene doline, čez puste grebene žene Sigismunda Gruberja v jesenske gore, v samoto ledenika Palu. In usoda se izpolni! ' 12. Pozna jesen je. — V dolini Pontresine ječijo limbe v viharju. Veter stresa opažne deske na oknih hiš, iz katerih so se izselili prebivalci v tujino. Samo malo luči se blešči. Skozi grozne viharne noči se DR. J. V. ŽUPNIK 6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St-: vhod samo na E. 62 S«. Urad Je odprt od 9:30 zj. do 8. zv. TeL: EN 6013 1(47 AUCJ 1(47 — KOLEDAR DRUVTVENIH PRIREDITEV AVGUST 31.—Župnija sv. Vida proslavi '40 letnico župnikovanja Rt. Rev. Msgr. B. J. Ponikvarja. SEPTEMBER 7. — Skupni piknik in prireditev vseh podružnic SŽZ v Clevelandu na prostorih SDD na Recher Ave. 14,—Jesenski festival pri fari Žalostne Matere božje v Peninsula, Ohio. 20. — Glas clevelandskih de-Ivacev št. 9 SZD priredi banket v počasti članom veteranom zadnje vojne. Banket se vrši tO v spodnji dvorani SND na St. Clair Ave. 27. — Dr. Sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ priredi jesenski festival v SDD na Waterloo Rd. OKTOBER 11. — Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave. 12___Podružnica št. 14 SŽZ praznuje 20 letnico obstanka z igijo “Razvalina življenja” in plesom v SDD na Recher Ave., Euclid, O. DROBNE VEHI IZ SLOVENJE V Trebi a&uzi gruziie vuuuue uvu »c . ’vlečž človek v dolino, kjer naj- r®lno di po Slovenskem velika agitacija za vstop v to mednarodno brigado. Tudi marsikak slovenski študent je šel z dela na progi naprej v komunistično vojsko. Mnogi pa so bili s proge mobilizirani tudi v redno jugoslovansko vojsko. KAKO JE V TREBNJEM IN OKOLICI. — V “Sl. por.” dne 25. jun. beremo, da so postali Trebanjci na Dolenjskem posebno pridni. Tako je trebanjski okraj napovedal tekmovanje grosupeljskemu okraju, kje bodo napravili več pogodb, po katerih hočejo državi prodati žito, ki ga ta ne vzame že po drugih odredbah. Torej tekma, kdo je bolj navdušen za “novo” državo. Kdor ne bo dobro tekel ali tekmoval, bo seveda dobil veliko piko. ODPRI SRCE, ODPRI ROKE ... (Nadaljevanj« a 1 etnnl) nič hudega, d« jim ni treba pomoči, da imajo dovolj košaric in culic, ki jih lahko odpirajo in se ob njih dobro imajo. .. * » » Ti, ki to čitaš, nikar ne bodi eden ali ena tistih, ki tako varajo sami sebe. Odpri srce, odpri roke — in pomagaj tistim, ki delajo in izbirajo za begunce in druge brezdomce ter jim pošiljajo košarice in culice, pakete in denarno podporo, ter jim tako izkazujejo svojo ljubezen, zraven pa dajejo pogum. —1 Zaplot. torej iz zgornjega dela cvetnega peclja, v katerem je bilai plodnica, plodnične stene dajo onih pet luskastih lističev v jabolku, znotraj so rjave ali čr-nokožnate pečke, ki so seme rastline. Ko so kalček in hranilne snovi razvite, je seme zrelo, nakar počiva. Med počitkom je njegovo življenjsko delovanje skrčeno na najmanjšo mero življenja. Počitek pa ni pri vseh semenih enako dolg. Včasih je prav kratek, včasih more seme zelo dolgo počivati, ne da bi izgubilo kaljivoet; pri večini rastlin pa izdubi seme po neki določeni počitkovni dobi kal j i-vost; snovi v kalčk uin hrani se tako spremene, da niso vež zmožne življenja. Kako seme zori in klije (Doile preko Trsta) (Nadaljevanje s l. strani.) .strani in nočejo sodelovati pri “načrtnem gospodarstvu.” Torej je še vedno precej trdovrat-nežev, ki jih bič še ni čisto u-krotil. ŠE ENA TEKMA. — V Jugoslaviji mora vse tekmovati. To je ukaz od zgoraj. Ene take tekme ne smemo pozabiti. Tudi cestarji bodo tekmovali, kdo bo držal svoj kos ceste v lepšem redu. Kdor bo prvi, dobi medaljo. In medalje so v Tito- Zdi se mi, da ne bo prav nič napačno, če si ogledamo zorenje semena; proces se odigrava skrit našim očem, pa je zanimiv. V zametkovni vrečici jemenske zasnove je več stanic, od katerih da ena, ko je po enem jedru pelodnega mešička oplojena, kalček, to je osnovo za bodočo rastlinico. Kalček, ozi roma zametek kalčka raste in se razvija na račun hranila Staniče, ki je bila oplojena in jo imenujemo jajčjo stanico, in dveh sostanic, ki oplojeni stani-ci ali jajčecu odstopita vse, kar imata. Tekom ra2voja jajčeca v kalček se na njem razločno razvijajo koreninica, stebelce in lističi, pa tudi eden ali dva vini važna stvar. (n l=uC1, j,„ tuul eucu ANGLEŽI IN NJIH POMOČ lističa, ki imata posebno nalo- ilrnulnvonom ni rinhrn rln&lo V v • • _ _______i* j* ^__ AUGUST HOLLANDER v Slov. Narodnem Domu, 6419 ST. CLAIR AVENUE, POŠILJA DENAR v Jugoslavijo, Trst, Gorico, Avstrijo, Italijo in druge kraje, vsaka pošiljatev je jam-čena; PRODAJA ZABOJE za po šiljanje hrane in obleke \ staro domovino in sprejema take zaboje za odpošiljanje v stari kraj. Pri KoUanderJu boete Vedno dobro poetreienL DO YOU GET VITAMINS? Of caumywde.ixnMy^ Couldn't Ih« » they *4*V. *• 1 in« ■ ------- qutitlon la do y*e«e»«NOUW vbomlral Vtwmliu? A gre« sw«y (Hfte ond «. * r«uH ted U- taw per.' [DAY OWE.. A tingle One-A-Doy (breed) Msb Dpi* Vitamin Copwle erecy dey. CmUU« the bode de«y quon*. •wefthe fivevttomln* «h««e re* gulrtmonii In kunea (UfrtltaR «9. 6«t One-A-Dcy (bread) dtddpta Vitemln Cop ušel m peer, drug Store. Jukoslovanom ni dobro doŠla. V Londonu je “The Yugoslav Society of Great Britain.” To društvo je mnogo storilo za Jugoslavijo, posebno za Srbe. Sedaj to društvo ni več v dobrih odnosih z Jugoslavijo. Izdalo je društvo tole poročilo;: “Informirani smo, da je jugo- slovanska , ženska, v starosti 20 do 40 let, dobi dobro delo v pekariji. Ure so od 2 zjutraj do 10 dopoldne. Predznanje ni potrebno. Pokličite od 7 zjutraj do opodne HE 3267. (161) go, ki jo začneta opravljati, ko seme klije. To sta klična lista. Iz ostalih stanic v zametkovni vrečici se razvije hranilna snov, iz katere črpa kalček hrano, ki mu daje deloma snovi za rast, to je za zgradbo telesa in delovno silo, ali energijo. Seme je Ce pride seme po nekem daljšem ali krajšem počitku v u-godne razmere, začne kliti. Predvsem vsrka mnogo vodet zato se hijknilne snovi napno in zmehčajo. Klični listi, ki so med kalčkom in hranilnimi snovmi ali--pa vsebujejo sami hranilne snovi, kot n.pr. pri fižolu, izločajo posebna kvasila ali encime, ki tope hranilne snovi nakšr jih'klični list vsrka in dovaja kalčku. Le-ta požene skozi zmehčano semensko kožico koreninico; ker je le-ta pokrita z nežnimi koreninskimi laski in prodira v zemljo, vsrkava iz nje hranilne snovi. S sodelovanjem koreninice in klič-nih listov se delo pospeši; navzgor Haste stebelce z mladič-nimi listi. In ko je rastlinica dovolj razvita in to je prav takrat, ko zmanjka hrane v semenu, se klični listi pri večini rastlin posuše in odpadejo, pri nekaterih n, pr. pri bobu, pa se spremene v zelene mladične liste. Mlada rastlinica raste, cvete, rodi seme in življenje gre isto pot dalje iz leta v leto, ne da )i človek za to vedel, ne Delo v pekariji MALI OGLASI Bobe išče Moški bi rad dobil 3 ali 4 sobe na vzhodni ali zapadni strani mesta. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče po 7 uri zvečer: Mike Rudman, PR 8950. -(165) Hiša naprodaj Naprodaj je 6 sob hiša v slovenski daselbini blizu 55. ceste. Proda se z vso hišno opremo. Za podrobnosti pokličite MA 2980. (16’) Se takoj vselite Blizu 185. ceste je naprodaj 5 let stara hiša, 5 sob in kopalnica, gorkota na plin, vse preproge, lot 50x257. Pokličite za podrobnosti KE 2227 ali KE 6523. , (161) Dekletce na hrano Rada bi dala 20 mesecev staro hčerko na hrano. Kdor bi jo hotel vzeti, naj se zglasi na 5814 St. Clair Ave. suite 2, po 6 zvečer. -de«: Stanovanje iščejo Trije odrasli in 1 otrok 6 let star iščejo 4 ali 6 neopremljenih sob. Pokličite KE 8149. OHIJME BRESKVI SO de ograjo, se prime zanjo in stoka, in poleg njega čaka potrpežljivo njegov volčjak. “Malepart,” hlipa človek, — “to pa ni bila šala danes, saj je vendar razloček, človek ni medved.” Santovo se opoteka dalje; ko pijan stopi v svojo hišo. “Marko!” Ko ga Pija zagleda, sklene roke nad glavo. Njen mož je bled ko smrt in zobje mu šklepetajo od izčrpanosti. “Tiho, Pija, tiho!” ječi in se zadnjim očmi tipa dalje ob stenah. "Obstreljen sem, kri mi teče po nogi.” Več ne pove prestrašeni, radovedni Piji. In ona tarna in pomaga ranjencu, njegov mrki pogled ji zapira usta. In bi mu vendar tudi ona tako rada povedala nekaj, kar prevzema njene misli. Njen brat Orland ji je pisal in ji poslal pisano ruto. To ji hodi prav tako močno po glavi ko rana njenega moža. Saj pravi sam, da ga je samo posnelo, in je nevarno le zaradi izgube krvi na večurnem potu. Toda Marko je komaj legel, ko se njegove misli zmedejo in mu bleda lica mrzlično pordečijo. In sredi noči začne govoriti. “Melapart, primi !l’ zapove, kopajoč se v znoju. Zvesti pes priteče k postelji in ovoha svo jega gospodarja. Marko Pal-tram se prebudi ter poboža kuštravo žival. “Pravo ime no siš,” stoka temno. Tedaj zapazi ženo pri svoji postelji. “Pija, ne smeš čuti, kaj govorim!”. “Saj nisi še nič rekel, ko poklical psa,” odvrne ta s tisto ponižnostjo, ki spominja na gladko roparsko žival. Tedaj obrne svoje žgoče oči. “Pač, pač, toda lump je ustrelil name od zadaj!” (Dalje prihodnjič) ■o knjigarno. . _. . . “okrajna trgovina.” Kmalu bo “Okraja trgovina” tudi v Trebnjem. V Račjem selu pridno dela okrajna opekarna. Torej je “okraj” postal mogočen gospodar kot včasih kak grajščak. V celem okraju je tudi devet obnovitvenih zadrug. Te bi rade obnavljale, toda nimajo s čim, kot pravi poročevalec. Pa mislimo, da je treba pohvaliti tudi dobro voljo novopečenih režimovcev. Tudi krompirjeve nasade so pregledali po celem okraju, da bi našli kaj koloradskih hroščev. Kak je bil uspeh tega: pregleda, poročevalec ne pove Pri vsej trebanjski pridnosti pa pisec ob koncu vzdihuje, da isto, kar smo mi o tiraniji v Ju- jablani, hruški, kutini itd. pa so še vedno ljudje, ki stoje ob goslaviji že tolikokrat povedali. I je sočni del nastal iz cvetišča, ivi sami, sedanja uprava ne odgovarja vladnim načrtom podržavljenja. To, da so zaprli to bolnišnico in pa malo prej sirotišnico v Nišu, tako da so se morali otroci, ki so bili tam vzgajani, razkropiti, dokazuje, da je sedanjemu režimu vsaka angleška p‘omoč in vsak izraz prijateljstva nezaželjen. Obžalujemo dr. MacPhail-a, da je prekinjeno njegovo življensko delo in obžalujemo jugoslovansko ljudstvo, ki mora živeti pod tako nasilno tiranijo.” To je značilna angleška izjava. Ta pove, da Jugoslavija ne trpi niti dobrodelnih ustanov, če niso v državnih rokah. Ponovi isto, kar smo mi o tiraniji v Ju .....-u; seme je v ,....... je nastal ali iz plodnične stene ali pa celo iz delov cvetišča, to je tistega dela rastline, na katerem so cvetni listi. V prvem primeru govorimo o pravih, v drugem pa o nepravih plodovih. Plodnična stena pa je včasih sočna včasih suha. Suha je n. pr. prt žitnih plodičih ali goltih, pri maku, fižolu itd., sočna pa n. pr. pri slivi, breskvi, češnji itd. “Meso,” kot imenu jemo ovoj semena, je nastalo v neštetih primerih iz plodnice: koščica je okamenela kožica semenske zasnove, jedro pa je seme, ki ga obdaja tenka kožica zametkovne vrečice, v njem je hranilna snov in kalček. Pri Ples v maskah Socialistična enotna stranka je v Calvuerde, v okraju Gar-delegen v nemškem vzhodnem pasu priredila ples v maskah. Okrajni predsednik enotne socialistične stranke je prišel v talarju podobnem kostumu. Pri njegovem vstopu v dvorano je orkester zaigral zborni spev “Hvalite Gospoda.” Nato je v pastorja preoblečeni možakar blagoslovil nekatere plesalske skupine. PrijateTs Pharmacy _____________ SLOVENSKA LEKARNA jablani, hruški, kutini itd. pa Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St Cltir Ave. in E. 68th -AND THE WORST B YET TO CO® i karto na: Mandel Peach Farm DAVIS ROAD PERRY, OHIO ali telefonirajte Mandel Drug Store, 16702 Waterloo Rd. KE 0034 Cementna deb i Izdelujem vsakovrstna cementna dela, kot dovoze, pločnike, hodnike. Delo trpežno in cene v vašo zadovoljstvo. saŽftEV i Euclid, O. Tei. IV 2494 (Mo. Thur. x) Zopet enKrato.. >—in najhojše ide pride Pred nekaj meseci smo' bili dovolj (rečni, da smo mogli dati našim odjemalcem nekaj izrednih vrednosti v tovarniških vzorcih preprog. Kar je bilo pri tem nerodno je bilo samo to, da jih je bilo pretikalo, čeprav »mo jih imeli na stotine kosov. Zdaj se nam je pa zopet posrečilo, da »mo jih dobili en ekstra lot, katere zdaj nudimo našim odjemalcen!» Tudi zdaj velja: kdor prej pride, bo prvi po»trežeh. Zdaj na razprodaji pa tfji m $].70. A. Grdina in Sinovi Pomagajte Amer Ud, kupujte Victory bonde tn znamke. »019 St. Clair Ave. IBMWatariwRil. ' 1 Člani Cleveland Retail Furniture A»»ociation AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 18, 1947 Trlepa in patra Lavrencija. spokori zanj. Taki sta mu du-4> ^ ..„...5 Zdaj ji je kazalo, pomiriti žen- hovniška pravica in dolžnoat- R Fll MENIHI Potest iz prve polovice XII. stoletja t spisal IVAN ZOREC <> O O O O O o o o o <> Umolknila sila in se zamislila. “Kaj naj pbvem Šumbreža-nu?” je grof potlej vprašal. “Da bodi, kakor ste rekli. Obžalovati pa bo tudi moral, Hm, za koga bo letina? Turka, ki bo razdejal vse, žgal in pomendral? 0, ko se otel vsaj ves ljud. Zamišljen je doma osedlal konja in 3e zadrevil v Radoho- kar je požel na Medvedjeku, in vp vas. Radoh je že vedel, da obljubiti, da si ne bo več lastil tlačanke Lize, ki je zdaj pri Trlepu v Malem Gabru, kakor mu tudi jaz pustim tlačanko Marijano, in odpovedati se bo moral Damijanu, ki je ušel iz turške sužnosti in pribežal k Trlepu. Zato pa se bo vsako leto zanj brala spominska maša, vendar ne tako, kakor je želel ondan.” “Tudi tiste nerodnosti ni kriv cn,” je grof zagovarjal. “Njegova zoprna Frankopanka je hotela imeti tako gizdavo mašo. In zdaj razumem, zakaj vam je tako gorka.” “Gospod Šumbreški bo po šegi storil obljubo to nedeljo pred mašo ob desetih dopoldne,” je opat določil. “To mu povejte sami, sosedom graščakom bom razglasil že sam.’’ Potlej sta govorila o Turkih. “Pridite v -Žužemperk vsi, dokler nevarnost ne mine!” je grof vabil. Opat se je zahvalil, za beg se odločiti ni mogel. Prav vesel pa je bil sprave in še bolj miru Ea Gabrovce. Samo Tr-lep in Liza sta mu še begala misli. Kako bo z njima, kako?” XXXVII. Binkoštno soboto je Trlep z 1 je, da bi ga Sveti Duh otel toče in slabe letine. Njive so bile same in tihe, nihče ta dan ni smel delati, Sveti Duh sam je nad njimi in rosi po zemlji. “Dežuje po malem, hvala Bogu, dobra bo letina,” je Trlep veroval, ko se je razoglav, kropeč in moleč, obrnil domov. Če o binkoštih ne dežuje, ima všenica dve plevi.” se bo treba kam umekniti. Trlep ga je silil, da bi si izbral Primskovo. "Blizu je in varno in vkup bomo,” se je smehljal zardevajoči Maruši, “Ali pa bo prostora za vse?’ je Radoh še dvomil, Višnja gora‘se mu je zdela bolj varna, čeprav je precej od rok. “Bo, bo. Saj veste, tabor okoli cerkve Matere božje prav prostoren; majhna pa tudi nista tabor okoli cerkvice svetega Perta in tabor okoli cerkvice svet ega Miklavža. Trije taki svetniki nas lehko vse vzamejo pod streho in lepo varujejo.” Radohovci so se odločili in začeli že binkoštno nedeljo seliti na Primskovo. Trlep je bil ves dan z njimi in jim pomagal. Doma sta bila Liza in njen oče sama. Liza se je že na vse jutro umila z všenično roso, da je do leta oči ne bi bolele, in je potlej odprla okna in vrata, da bi Sveti Duh prišel v hišo. “O Liza, kako si pridna in skrbna,” se ji je Damijan smehljal. “Le glej, da boš taka tudi, ko boš imela lasten dom.” “Oh, kdo mi ga bo dal?” je zardela. »ftdBiin, arnOb V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE PREUUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE MATERE Terezije Kmet ki je zaspala v Gospodu dne 18. avgusta 1946. Zdal bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči; resnice sonce ne stemni, tam sonce sreče ti ne vgasne. Hvaležni OTROCI. Cleveland, 0. 18. avg. 1947. in ji potlej povedal, kaj ga je Kopič prosil. Liza je molčala in še bolj rdela; “Kaj si s kom drugim v besedi?” jo je vprašal. “Nisem,” je dejala in zbežala; sitno ji je bilo . Damijan je milo gledal za njo. Tudi ranjka žena je bila taka: ljubezni je je bilo sram. “Da bi se Kopič le že vrnil,” je želel. Njegove roke bodo varne za Lizo in dobre tudi; lehko bosta živela, saj je Trlep nekaj več zemlje že obljubil zvestemu Kopiču. Pa prežunov še in še ni bilo s preže. Ali se jim je kaj primerilo? Vse je skrbelo, Trlepa najbolj. “Previdni so, kolikor sem videl, in srčni tudi, ni se bati zanje,” je Damijan miril. “Če jih le pocestni razbojniki niso kje raztepli?” je Trlepa grizlo. “Ali pa, da jih Turki niso ujeli?” Sosedje so silili, da bi jih šli iskat. “Počakajmo še, Bog ve, kaj h zadržuje,” se je Trlep še upiral. “Na poti pride vse naproti. Morda so prav zdajle i hudi preži.” Ali materam pogrešanih prežunov to ni bila velika tolažba. Kar k vešči so šle na Primskovo in ji nesle jajec, masti in moke, da bi jim bajala, ali so sinovi še živi. “Aha, ste že tu!” se je napihovala. “Trlep vam je umesil to peko skrbi in žalosti; kar njegov menih naj vam baja, saj vse bolje zna kakor jaz!” “Trlep že ve, kaj dela, na miru ga pusti!” so se ženske ujezile. “Tudi po menihu ne opletaj s svojim grdim jezikom, nič ti ni storil!” Vešča jim ni odvrnila nobene. Potuhnila se je in čez predpeček stegnila v peč, da bi odstavila zeli, ki so v lončkih vrele ob kupu žerjavice. Bistra glava je spoznala, da bo kako drugače morala potipati Zdaj ji je kazalo, pomiriti ženske, bala se‘je za darove danes in še kdaj4 Malo je šd jezljala zoper samoglavega Trlepa in zoper vsevedeče menihe, potlej je pa vendar poiskala lončke s sesirjeno krvjo, ki jo je ondan vzela prežu-nom. Počasi je napravila platnen stenj, ga poteknila v kri in prižgala: lučka je zabrlela. “Še je živ,” je materi pokimala in prižgala še druge štiri lučke. “Živi, glej, so še vsi, trpijo pa dosti,” je previdno bajala še drugim materam. “Ali pa se še vrnejo kdaj, za zdaj ne morome vedeti.” XXXIX. Tisto nedeljo dopoldne je gospoda z bližnjih in daljnih gradov vrela v Stično, pota pa so bila polna tudi tlačanov, zakaj vse je hotelo videti, kako bo pater opat mečil prevzetnega gospoda 3 Sumbrega. Pred veliko mašo, ki se je lu[. po navadi pela ob desetih, je je bi)a prostorna cerkev kar polna. V srednji ladji so tlačani stopali n aprste in iztezali vratove, da bi bolje videlo gospodo, ki so j o menihi raizposa-dili na posebne sedeže v prečni ladji pred obhajilno mizo. Odtod pa do velikega oltarja se je zbrala vsa samostanska družina patrov in bratov. In strahotno tiho je bilo vse: orgle so molčale, meniški psalmi se niso glasili, na oltarju ni gorela sveča nobena. Oči vseh so upirale tja gor, kjer je ob evangeljski strani na vzvišenem svojem sedežu sedel pater opat Urh z belo mitro na glavi in s krivo opat j o palico v roki. Zdajci se je pater opat dvignil, med patrom priorjem in patrom subpriorjem počasi prišel navzdol (jo sredine presbi-terija — duhovnišča in spregovoril z močnim glasorar^^^ “Sveta dolžnost, o dragi ver- hovniška pravica in dolžnost— vsi veste to. Božja volja ga je pa tudi postavila za zemljiškega varuha samostanske gospoščine, da bi bi! pravičen gospod tlačanom in odločen zavetnik preganjanim in vsem, ki varstva in pomoči iščejo na ozemlju naše, Bogu posvečene gospoščine. Deželni knezi so že ob ustanovitvi našega samostana za vse večne čase z naj hujšimi kaznimi Zapretili vsem svojim podložnim plemičem, meščanom in tlačanom, če bi s krivičnim dejanjem ali s silo orožja kršili treuga Dei — božji mir, koder vlada naša dfratja palica; in sveti oče papež Gregor Deveti je po oglejskem očaku Bertoldu takisto za vsd čase pooblastil stiškega opata, da sme s cerkveno kaznijo pokoriti in tudi izobčiti vsakogar, ki ško- do prizadeva samostanu ali kr- svaril in opomnil, pa vse tri- ši njegov božji mir in ki po trikratnem svarilu in opominu tega ne poravna in ne obžaluje — vsi veste tudi to.” Malo je premolknil, glas se mu je za spoznanje prelomil, ko je nadaljeval: “Slavna rodovina veleple-menitih grofov Turjaških, gospodov na Turjaku, v Žužem-perku in na Šumbregu, je V3ej deželi znana ne samo po svoji mogočni gospoščini, marveč tudi po veliki dobrotljivosti in pobonosti. Kronika — časopis našega starega reda jo že več vekov piše med svoje naj večje dobrotnike. Zato mi je bilo silno hudo, ko je veleplemeniti grof Ivan Turjaški, gospod Šumbrega, samostanu kratil zemljiško pravico na Medvedjeku in z orožjem preganjal našega svobodnjaka in naše tlačane. In trikrat sem ga po- krat zaman. Daši mi je bilo hudo, sem se, pomneč svojih dolžnosti do samostana in tlačanov, odločil z žalostjo v srcu, da ga po pravici, ki mi gre že iz davnine, ustavim na poti krivice in pogube. A ker je naposled vendarle spoznal svojo zmoto in ker nikomur ne želim ponižanja, sem voljan, vpričo vas, o dragi verniki, poslušati njegovo obljubo, da se ne bo več spolzabil, (kakor se je.” Takih je opat Urh povedal s poudarkom ob vsaki besedi in se počasi vrnil na svoj sedež. Pater ceremoniar čar je odprl obhajilno mizo in po sredi duhovnišča odvedel gospoda Zumbreškega na listno stran oltarja, odmotal listino, ki sta jo bila žumbrežan in opat napisala sporazumno, za pričo podpisala pa grof Pankracij Turjaški in plemič Marko Kozjek. Gospod Šumbreški, zdaj bled, zdaj rdeč, je pokleknil pod obstransko stopnico in je listino, položivši roko na oltar in obr-nivši se proti sedečemu opatu, prebral glasno in jasno: (Dalje prihodnjič.) ---------------o------- —John Adams, drugi predsednik Zed. držav je bil rojen obredni-j 30 .oktobra 1735. HOUSE OF SILVER.Int 1857 East 17th St. niki, mora stišltega opata, da s samostansko družino častitih patrov in bratov skrbi ,za dušni in telesni blagor vseh, ki jim božja previdnost daje živeti na ozemlju našega starodavnega samostana. Skrbeti mu je posebno, da se tu ne dela greh' in nikomur ne godi krivica. Grešnika svari, uči in po dolžnosti pokori, da siromak spozna zmoto in se skesa greha in V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA PRELJUB LJENE-GA SOPROGA IN OČETA Stanley Žurga ki je moral zapustiti 3voje drage in je mimo za vedno zaspal 18. avgusta 1945 Bor odvzel nam soproga ln očeta dve leti poteklo je od tedaj, pa mi Te nismo pozabili, v srcih živi blag spomin. Toda v sredini našega srca Tvoj spomin živi ljubeč počivaj v miru. blaga duša in večna luč Ti sveti naj. Tvoji dragi žalujoči ostali: JOSEPHINE, soproga; MARY ANN, hči. Cleveland, O. 18. avg. 1947. 1874 1947 i JVaznanilo in Zahvala Z veliko srčno žalostjo naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, dal je preminul nai dobri in skrbni oče , Jakob Mohorčič ki je previden z svetimi zakramenti zaspal v. Gospodu dne 16. julija 1&47. Pokojni je bil rojen 29. junija 1874 V vasi Kamni vrj>, . cerkev tvS/ttffier po slovesni s^eti maši zadušnici, katero je opravil č g. Rev. Franc Gabrovšek ob asistenci čč. gg. Rev. Francis M. Baraga in Rev. Victor N. Tomca, smo ga položili k večnemu pbčitku na pokopališču Kalvarija v družinsko grobnico. V prvi vrsti se zahvalimo č. g. Rev. Franc Gab-j j 4«o zkhvkio naj tudi prejmejo vsi oni, ki so rovšku, ki je pokojnika previdel i svetimi zakramen- ti, ter potem opravil zanj sveto mašo zadušnico. Dalje se zahvalimo Rev. Gabrovšku, ker je pokojnika spremil iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida, ter potem na pokopališče, vse do njegovega groba. Za vse to naš iskreni Bog plačaj. Dalje se zahvalimo čč. gg. Rev. Francis M. Baragi in Rev. Victor N. Tomcu za asistenco pri sveti maši. Se posebej pa se zahvalimo č. g. Rev. Victor N. Tomcu, ki je pokojnika tekom njegove bolezni večkrat obiskal. Dalje se zahvalimo vsem onim številnim sorodnikom in prijateljem, ki so poklonili toliko lepih vencev, ter z njimi ozaljšali pokojnika, ko je počival na mrtvaškem odru. Iskreno zahvalo naj prejmejo dalje vsi oni tako številni, ki so naklonili toliko darov za svete maše, ki se bodo opravile za mir in pokoj duše dragega pokojnika. dali na dan pogreba svoje avtomobile brezplačno pri pogrebu. Prav tako se zahvalimo vsem številnim, ki so pokojnika kropili in molili za mir in pokoj njegove duše. Dalje naj prejmejo zahvalo vsi, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče. Posebej se želimo zahvaliti društvu sv. Vida št. 25 KSKJ ter društvu Friderik Baraga št. 1317 C.O.F. za vse kar so storili za pokojnika in nat v dneh žalosti ter ob pogrebu dragega pokojnika tako sočutno tolažili Končno se zahvalimo vsem onim, ki so nam kaj na ta ali oni način pomagali ter nas tollažili ob izgubi očeta. Prav tako se zahvalimo vsem za pismena ali ustmena sožalja ob tej priliki. Iskreno zahvalo naj prejme tudi pogrebni zavod Frank Zakrajšek in sinovi za vso postrežbo in naklonjenost ter tako vzorno vodstvo pogreba. S'**". ' ’ Dragi oče zapustili ste nas! Dolgo ste živeli med nami, dolgo, toda vse premalo časa; veliko premalo. Veliko ste se trudili za nas, da ste nas pošteno odredili in vzgojili. Ni bilo lahko zai Vas; pa vse ste storili, da bi bHi mi srečni Naj Vam dobri Bog poplača stotero za vse, kar ste storili za nas. Naj mimo počiva Vaše truplo v zemlji svobodne Amerike, duša Vaša p« naj uživa sveti raj. Vsak dan ste se potrudili, da ste bUi pri Najsvetejši daritvi pričujoči in nič Vas ni oviralo in odvrnilo od tega. Dali ste Amerkii kar je bUo njenega, nam vse kar ste mogli, Bogu pa kar je bilo Njegovega. Zdaj pa za Vas Vse trpljenje je nehalo, tih in miren groba kraj; truplo sladko bo počilo Bog le duši dobro daj, dokler k novemu življenju plačat vse po zasluženju Jezus zopet združil bo, Vašo dušo in telo. Žalujoči ostali: FRANK, sin; ROSE poroč. AVSEC, JENNIE poroč. STRUMBEL in JOSEPHINE, hčere JOSEPH AVSEC in JOSEPH STRUMBEL, zeta JOSEPH, EDWARD in ROSALIA, vnuki FRANK in CHARLES MOHORČIČ, brate MARY HOČEVAR in URSULA LEGAN, sestri Cleveland, Ohio, 18. avgusta 1947. /