Iz državnega zbora.
Minuli teden posvečen je bil skoraj izključno razpravi vojnega zakona, in pa Dajkočljivejšemu delu njegovemu §§. 24 in 25, katera določujeta pogoje za enoletne prostovoljce. Ker so po teh določbah najbolj prizadeti dijaki, je naravno, da so v razpravo segli profesorji posebno s tega stališča, da se varuje razumništvo in da se tudi v vojni porablja kot razurnuištvo in ne tako, kakor kateri koli drvar s hribovske vasi, ki v svojem življenji še črke videl ni.
Ne da se tudi tajiti, da je najslabejša stran zakona v teh določbah zavolj tega, ker se vpeljava nekaj po vsem novega, kar je v protislovji z enoletnem prostovoljnem službovanji, pa tudi v nasprotji s pomenom -častništva.
Načrt zakona namreč določuje, da se sme oni prostovoljec, ki v teku prvega leta ne prestane izpita zsl častnika, siliti, da služi še drugo leto.
Izrekoma zoper to naredbo culi so se že v odseku tehtni ugovori, v javni razpravi pa celo pomenljivi razlogi.
Sicer ni vse tako, kakor sta govorila glavna pro-tigovornika z levice Beer in Siiss, ker sta kot nasprotnika vlade posledice take naredbe slikala namenoma černeje in pretiravala ter s sofizmi preveč računala na lahkovernost poslušalcev, in res je, da sta z druzega stališča tudi v enako napako padala mladočeha Engel in Herold, jedro protigovorov pa je opravičeno, ki je v tem, da se razumništvo nasproti vojnemu stanu varuje premalo in pa izrekoma to, da je temeljna napaka siliti koga, da postane častnik.
Glasovanje o teh točkah bilo je minuli petek večer in tu nam je omeniti še prav posebna prikazen.
Glavna govornika v tem vprašanji bila sta Suss in pa Matuš.
Prvi je gotovo zelo spreten in vpliven govornik, ako prav z napako, da bolj šepeta, kot govori. Proti-govoril je dobro, ponavljajoč sicer že izrečene razloge zoper predlagan načrt, to da govoril je z nekomehkoto in ljubeznijo za šolsko mladino, katera je po vsem za-peljavala poslušalce. Pa kaj stori govornik! Po naj-gorkejših svojih besedah seže v drugi žep po najžalji-vejših psovkah proti večini in vladi, tako da zbudi glasno mrmranje in nasprotovanje in hipoma podrl je ves vspeh svojega govora, ker je pokazal, da je bil ves vspeh svojega govora, ker je pokazal da je bil ves govor samo komedija, da niti resnega namena ni imel zagovarjati enoletnike, ampak da je hotel s svojega stališča samo vse storiti za to, da se predlog vladini sprejme nespremenjen.
Glavni zagovornik bil je dr. Matuš, ki je sicer govoril dobro, ki se je obračal izrekoma  zoper  morav-
skega veleposestnika Aresin-a, pa poglavitni pomen njegovega govora bil je v tem, kar je zamolčal, česar ni omenjal. Naglašal je v obče načelo, da razumništvo v vojni nima samo pravic, temveč da ima tudi dolžnosti ter da se sme, ako bi hotelo to svojo nalogo zanemarjati, siliti,  da jo stori.
Dalje pa je naglašal pomenljivost polkovskih jezikov, teritorialne razdelitve vojne, v kateri se izreka novo načelo sedanje dobe v nasprotji s prejšnjo. Pred niso puščali vojakov med svojimi rojaki, kor so hoteli krotiti Madjare s Hrvati, Čeha in Slovence z Nemci itd. sedaj pa se državska vlada ne boji več svojih narodov, temveč se zanaša na nje.
V'
Ze prešnji teden zgubil je državni zbor dva odlična moža: zbornica poslancev zgubila je namreč naj-odličnejšega zastopnika poljske narodnosti, viteze Gro-holskija, načelnika poljskega kluba; razumnega, mno-goskušenega in značajnega politika. Groholski bil je za čas vlade Hohenwartove minister brez portfela, pa se je po odstopu Hohenwartovem moral umakniti. Med svojimi rojaki imel je največjo veljavo. Umrl je v Opatiji poleg Reke, kamor je šel iskat zdravja. Bil je star 72 let. V mestu klubovega načelnika postal mu je naslednik vitez Javorski, učenec njegov.
V tistem času pa je umrl člen gosposke zbornice vpokojen vseučilišni protesor baron Leopold Neumann tudi rojen Galicijan, ki je pa na Tirolskem isKal zdravja. Pokojni bil je dober, pošten mož in strokovnjak v mednarodnem pravu.
-----    409   -----
Politične stvari.