PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pri pošti 2102 Uradno glasilo slovenskih občin Št. 59 Maribor, petek 19.11.2021 OBČINA BRDA 1096. Odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju Občine Brda Na podlagi 218., 227. in 228. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), 21., 24., 25. in 27. člena Uredbe o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 20/19, 30/19 - popr. in 34/19), 1. in 4. člena Pravilnika o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na osnovi povprečnih stroškov opremljanja stavbnih zemljišč s posameznimi vrstami komunalne opreme (Uradni list RS, št. 66/18) in 18. člena Statuta Občine Brda (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/17, 16/18) je Občinski svet Občine Brda na 22. redni seji dne 16. 11. 2021 sprejel ODLOK O PODLAGAH ZA ODMERO KOMUNALNEGA PRISPEVKA ZA OBSTOJEČO KOMUNALNO OPREMO NA OBMOČJU OBČINE BRDA I. Uvodne določbe 1. člen (vsebina odloka) (1) S tem odlokom se sprejmejo podlage za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju celotne občine Brda. (2) Ta odlok določa naslednje podlage za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo: • preračun stroškov obstoječe komunalne opreme na enoto mere in • merila za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo. (3) Merila iz prejšnjega odstavka, določena s tem odlokom so: ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XVII • razmerje med deležem gradbene parcele stavbe (Dp0) in deležem površine objekta (Dto), • faktor namembnosti objekta (Fn), • računski faktor površine (Fp) in • prispevna stopnja zavezanca (psz). (4) Ta odlok določa tudi občinske oprostitve plačila komunalnega prispevka in upoštevanje preteklih vlaganj. 2. člen (obstoječa komunalna oprema) Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo na območju občine Brda se odmerja za naslednjo komunalno opremo: • cestno omrežje, • kanalizacijsko omrežje, • vodovodno omrežje in • javne površine. 3. člen (pomen izrazov) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, pomenijo enako kot v predpisu, ki ureja urejanje prostora in v uredbi, ki določa podrobnejšo vsebino odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter odmero in izračun komunalnega prispevka. II. Podlage za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunlano opremo 4. člen (preračun stroškov obstoječe komunalne opreme na enoto mere) Stroški obstoječe komunalne opreme na enoto mere po posameznih vrstah obstoječe komunalne opreme, povzeti iz Pravilnika o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na osnovi povprečnih stroškov opremljanja stavbnih zemljišč s posameznimi vrstami komunalne opreme, znašajo: Obstoječa komunalna oprema Cpo (EUR/m2) Cto (EUR/m2) cestno omrežje 17,50 48,00 kanalizacijsko omrežje 5,40 11,00 Izdajatelj: Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor Smetanova ulica 30,2000 Maribor T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: info@lex-locaKs.info | www.lex-locaUs.info Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2177 vodovodno omrežje 6,50 17,00 javne površine 0,70 2,00 5. člen (razmerje med deležem gradbene parcele stavbe (Dpo) in deležem površine objekta (Dto) Razmerje med deležem gradbene parcele stavbe (Dpo) in deležem površine objekta (Dto), ki se upošteva pri izračunu komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo, je 0,3 : 0,7. 6. člen (faktor namembnosti objekta (Fn)) Faktor namembnosti objekta (Fn) za posamezne vrste objektov, kot se razvrščajo v skladu s predpisom, ki določa klasifikacijo vrst objektov CC-SI glede na namen uporabe objektov, znaša: CC-SI - klasifikacijska raven področja CC-SI - klasifikacijska raven razreda Fn STAVBE 1110 Enostanovanjske stavbe 1,00 1121 Dvostanovanjske stavbe 1,10 1122 Tri in večstanovanjske stavbe 1,30 113 Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine 1,30 121 Gostinske stavbe 1,30 122 Poslovne in upravne stavbe 1,30 123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti 1,30 124 Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi povezane stavbe 0,70 1251 Industrijske stavbe 1,10 1252 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe 0,70 126 Stavbe za splošnega družbenega pomena 0,70 127 Druge nestanovanjske stavbe 0,70 GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI 0,40 DRUGI GRADBENI POSEGI 0,50 7. člen (računski faktor površine (Fp)) Računski faktor površine (Fp) za posamezne vrste stavb, kot se razvrščajo v skladu s predpisom, ki določa klasifikacijo vrst objektov CC-SI glede na namen uporabe objektov, znaša: CC-SI - klasifikacijska raven razreda Fp vse vrste stavb 2,5 8. člen (prispevna stopnja zavezanca (psz)) Prispevna stopnja zavezanca (psz) za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme, je: Obstoječa komunalna oprema psz (%) cestno omrežje 0,27 (27 %) kanalizacijsko omrežje 0,56 (56 %) vodovodno omrežje 0,51 (51 %) javne površine 0,11 (11 %) 9. člen (izračun komunalnega prispevka) (1) Komunalni prispevek za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme se izračuna na naslednji način: • STAVBE KPobstoječa(i) = ((AgP x Cp0(i) x Dpo) + (AstAVBA x Cto(i) x Dto x Fn)) x psz(i) • GRADBENO INŽENIRSKI OBJEKTI KPobstoječa(i) = AgIO x Cto(i) x Dto x Fn x psz(i) zgornje oznake pomenijo: Agp površina gradbene parcele stavbe, Astavba BTP stavbe, Agio površina gradbenega inženirskega objekta, Dpo delež gradbene parcele stavbe pri izračunu komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo, Dto delež površine objekta pri izračunu komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opreme, Cpo(i) stroški posamezne vrste obstoječe komunalne opreme na m2 gradbene parcele stavbe, Cto(i) stroški posamezne vrste obstoječe komunalne opreme na m2 bruto tlorisne površine objekta, Fn faktor namembnosti objekta glede na njegov namen uporabe, psz(i) prispevna stopnja zavezanca za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme (%), i posamezna vrsta obstoječe komunalne opreme, KPobstoječa(i) znesek dela komunalnega prispevka za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme, KPobstoječa znesek komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo, ki se odmeri zavezancu. (2) Za objekte, ki se uvrščajo med druge gradbene posege, se komunalni prispevek izračuna ob smiselnem upoštevanju prejšnjega odstavka tega člena. (3) Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo, ki se odmerja zavezancu zaradi spremembe zmogljivosti ali namembnosti objekta, se izračuna tako, da se izračunata višina komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo po spremembi zmogljivosti ali namembnosti objekta in pred spremembo zmogljivosti ali namembnosti objekta. Zavezancu se odmeri komunalni prispevek, ki predstavlja pozitivno razliko med komunalnim prispevkom po spremembi in pred spremembo zmogljivosti ali namembnosti objekta. Če je razlika negativna, se z odmerno odločbo ugotovi, da je komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo že poravnan. Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2178 10. člen (merila za odmera komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo) (1) Pri odmeri komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo zaradi izboljšanja opremljenosti se za izračun komunalnega prispevka namesto površine gradbene parcele stavbe upošteva površina, ki se določi kot zmnožek površine zemljišča pod stavbo in računskega faktorja površine iz 7. člena tega odloka. (2) Pri odmeri komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo zaradi izboljšanja opremljenosti se za izračun komunalnega prispevka upošteva bruto tlorisna površina stavbe, določena na podlagi neto tlorisne površine stavbe iz uradnih nepremičninskih evidenc, pomnožena s faktorjem 1,2. Če zavezanec dokaže, da je dejanska bruto tlorisna površina stavbe manjša od bruto tlorisne površine, določene na ta način, se pri izračunu upošteva manjša površina. (3) Določbi prvega in drugega odstavka tega člena se uporabljata tudi, če ni na voljo natančnejših podatkov o površini gradbene parcele in bruto tlorisni površini stavbe v naslednjih primerih: • pri odmeri komunalnega prispevka pred legalizacijo obstoječih objektov, če ta še ni bil odmerjen in plačan oziroma na drug način še niso bile izpolnjene obveznosti v zvezi s plačilom komunalnega prispevka, in • pri odmeri komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo po uradni dolžnosti potem, ko je komunalni prispevek zaradi graditve že odmerila in se objekt naknadno priključuje na novo vrsto obstoječe komunalne opreme, za katero mu komunalni prispevek še ni bil odmerjen, in pri tem ne gre za izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča. (4) Pri odmeri komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo zaradi graditve za stavbe, ki se jim v skladu z zakonom, ki ureja prostor, ne določijo gradbene parcele, ker se gradijo na zemljiščih, ki niso stavbna, se pri izračunu komunalnega prispevka namesto površine gradbene parcele stavbe upošteva površina, določena na način iz prvega odstavka tega člena. III. Oprostitve komunalnega prispevka 11. člen (občinske oprostitve plačila komunalnega prispevka) Komunalni prispevek se v celoti oprosti za gradnjo neprofitnih stanovanj in gradnjo posameznih vrst stavb, ki so v javnem interesu in katerih investitor je občina in so namenjene za: • CC-SI: 1262 - muzeji, arhivi in knjižnice, • CC-SI: 1263 - stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, • CC-SI: 1264 - stavbe za zdravstveno oskrbo, • CC-SI: 1265 - stavbe za šport, • CC-SI: 1272 - obredne stavbe, • CC-SI: 1274 - druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (samo gasilski domovi). IV. Pretekla vlaganja 12. člen (upoštevanje preteklih vlaganj) (1) Pri odmeri komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo se na podlagi vloge zavezanca za plačilo komunalnega prispevka upoštevajo pretekla vlaganja v obstoječo komunalno opremo v primeru odstranitve in gradnje novega objekta na predmetnem zemljišču višini 100 %. (2) Če podatek o površini objekta ali velikosti gradbene parcele iz uradnih evidenc ni razviden, mora zavezanec za plačilo komunalnega prispevka v primeru uveljavljana preteklih vlaganj iz prejšnjega odstavka pristojnemu občinskemu organu dolžan predložiti dokazila (gradbeno dovoljenje, geodetska odmera, projektna dokumentacija za odstranitev objekta, ipd.). (3) O upoštevanju predloženih dokazil iz prejšnjega odstavka odloči pristojni občinski organ. V. Prehodne in končne določbe 13. člen (dokončanje postopkov) Postopki odmere komunalnega prispevka, začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo v skladu s predpisi, ki so veljali pred njegovo uveljavitvijo. 14. člen (prenehanje veljavnosti) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za območje občine Brda (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 28/11 in 41/13). 15. člen (začetek veljavnosti in uporabe) Ta odlok začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 3544-33/2021-05 Datum: 16. 11. 2021 Občina Brda Franc Mužič, župan 1097. Sklep o ukinitvi javnega dobra Na podlagi tretjega odstavka 247. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) v povezavi s 1. odst. 245. člena Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in 18. člena Statuta Občine Brda (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/2017, 16/2018) je Občinski svet Občine Brda na 22. redni seji dne 16. 11. 2021 sprejel SKLEP O UKINITVI JAVNEGA DOBRA 1. S tem sklepom se ukinja kot javno dobro - pot: • parcela 2285 3525/2 katastrska občina 2285BILJANA parcela 3525/2 (ID 7075011) Nepremičnina iz 1. točke tega sklepa prenehata imeti značaj javnega dobra - poti in postaneta lastnina Občine Brda. 2. Ta sklep začne veljati takoj po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 4781-09/2019-04 Datum: 16. 11. 2021 Občina Brda Franc Mužič, župan Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2179 1098. Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena Na podlagi 18. člena Statuta Občine Brda (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/2017, 16/2018 ) in 245. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) je Občinski svet Občine Brda na 22. redni seji dne 16. 11. 2021 sprejel SKLEP O PRIDOBITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA LOKALNEGA POMENA 1. S tem sklepom pridobijo status grajenega javnega dobra lokalnega pomena nepremičnine z ID znakom: • parcela 2285 1302/13 katastrska občina 2285 BILJANA parcela 1302/13 (ID 7054122), • parcela 2285 1302/15 katastrska občina 2285 BILJANA parcela 1302/15 (ID 7054120), • parcela 2285 1302/24 katastrska občina 2285 BILJANA parcela 1302/24 (ID 7054135), ki so v lasti Občine Brda. 2. Nepremičnine iz 1. točke tega sklepa pridobijo status grajenega javnega dobra lokalnega pomena v lasti Občine Brda z ugotovitveno odločbo, ki jo na podlagi tega sklepa po uradni dolžnosti izda občinska uprava. Po pravnomočnosti odločbe se predlaga zaznamba javnega dobra v zemljiški knjigi. 3. Ta sklep prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 35281-02/2017-51 Datum: 16. 11. 2021 Občina Brda Franc Mužič, župan OBČINA CERKLJE NA GORENJSKEM 1099. Odlok o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Cerklje na Gorenjskem Na podlagi 21. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO, 11/18-ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A, 80/20 - ZIUOOPE), 6. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98, 127/06-ZJZP, 38/10-ZUKN, 57/11-ORZGJS40) in 16. člena Statuta Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 7/16) je občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem na svoji 18. redni seji dne 17.11.2021 sprejel ODLOK O LOKALNIH GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽBAH V OBČINI CERKLJE NA GORENJSKEM 1. Splošne določbe 1. člen (vsebina odloka) Ta odlok ureja lokalne gospodarske javne službe v Občini Cerklje na Gorenjskem, način njihovega izvajanja, strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge, varstvo uporabnikov, financiranje lokalnih gospodarskih javnih služb in druga vprašanja v zvezi z izvajanjem lokalnih gospodarskih javnih služb v Občini Cerklje na Gorenjskem (v nadaljevanju: občina). 2. člen (lokalne gospodarske javne službe) Kot lokalne gospodarske javne službe se opravljajo dejavnosti, ki so z zakonom določene kot obvezne lokalne gospodarske javne službe in dejavnosti, ki so kot izbirne lokalne gospodarske javne službe določene s tem odlokom. 2. Način opravljanja lokalnih gospodarskih javnih služb 3. člen (način opravljanja lokalnih gospodarskih javnih služb) (1) Lokalne gospodarske javne službe se opravljajo na podlagi predpisanih tehničnih, oskrbovalnih, stroškovnih, organizacijskih in drugih standardov ter normativov, ki jih predpišejo vlada in pristojna ministrstva. (2) Občina s posamičnimi odloki podrobneje uredi način opravljanja posamezne ali več lokalnih gospodarskih javnih služb oziroma podrobneje določi: • organizacijsko in prostorsko zasnovo njihovega opravljanja po vrstah in številu izvajalcev (v režijskem obratu, javnem gospodarskem zavodu, javnem podjetju, na podlagi koncesije), • vrsto in obseg javnih dobrin ter njihovo prostorsko razporeditev, • pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin, • pravice in obveznosti uporabnikov, • vire financiranja gospodarskih javnih služb in načinov njihovega oblikovanja, • vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje lokalne gospodarske javne službe, ki so v lasti občine ter del javne lastnine, ki je javno dobro in varstvo, ki ga uživa, • druge elemente pomembne za opravljanje in razvoj lokalne gospodarske javne službe. 3. Lokalne gospodarske javne službe 4. člen (obvezne in izbirne lokalne gospodarske javne službe) (1) Lokalne gospodarske javne službe so obvezne in izbirne. (2) Obvezne lokalne gospodarske javne službe so določene z zakonom in s tem odlokom. (3) Izbirne lokalne gospodarske javne službe so določene s tem odlokom. 5. člen (obvezne lokalne gospodarske javne službe) (1) Na območju občine se kot obvezne lokalne gospodarske javne službe opravljajo naslednje dejavnosti: 1. oskrba s pitno vodo, 2. odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, 3. zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov, 4. obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov, 5. odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, 6. urejanje in čiščenje javnih površin, 7. vzdrževanje občinskih javnih cest, Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2180 8. pomoč, oskrba in namestitev zapuščenih živali v zavetišču, 9. 24-urna dežurna pogrebna služba. (2) Kot obvezne lokalne gospodarske javne službe se opravljajo tudi dejavnosti, ki niso določene v prejšnjem odstavku, če tako določa zakon. 6. člen (izbirne lokalne gospodarske javne službe) Na območju občine se kot izbirne lokalne gospodarske javne službe opravljajo naslednje dejavnosti: 1. vzdrževanje prometnih površin, objektov in naprav na, ob ali nad vozišči državnih cest, ki so namenjene urejanju prometne ureditve oziroma varnemu odvijanju prometa skozi naselja, 2. dejavnost operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina. 7. člen (območje opravljanja lokalnih gospodarskih javnih služb) Lokalne gospodarske javne službe iz 5. in 6. člena tega odloka se opravljajo na celotnem območju občine, če s tem odlokom ali odlokom iz 3. člena tega odloka za posamezno lokalno gospodarsko javno službo ni drugače določeno. 8. člen (javne dobrine) (1) Javne dobrine, ki se zagotavljajo z lokalnimi gospodarskimi javnimi službami, so pod enakimi pogoji določenimi z zakonom ali odlokom občine dostopne vsakomur. (2) Uporaba javnih dobrin, ki se zagotavljajo z obveznimi lokalnimi gospodarskimi javnimi službami, je za uporabnike obvezna, če zakon ali na njegovi podlagi izdan predpis za posamezne primere ne določa drugače. (3) Uporaba javnih dobrin, ki se zagotavljajo z izbirnimi lokalnimi gospodarskimi javnimi službami, za uporabnike ni obvezna, če zakon ali odlok občine za posamezne primere ne določa drugače. 4. Oblike zagotavljanja javnih služb 9. člen (oblike zagotavljanja javnih služb) Občina zagotavlja lokalne gospodarske javne službe skladno s 3. členom tega odloka v naslednjih oblikah: • v režijskem obratu, • v javnem podjetju, • z dajanjem koncesij. 4.1 Režijski obrat 10. člen (režijski obrat) (1) Režijski obrat se ustanovi za izvajanje lokalne gospodarske javne službe, kadar bi bilo zaradi majhnega obsega ali značilnosti službe neekonomično ali neracionalno ustanoviti javno podjetje ali podeliti koncesijo. (2) Režijski obrat se organizira kot notranja organizacijska enota občinske uprave oziroma službe občine. (3) Režijski obrat se organizira kot samostojen ali nesamostojen režijski obrat. Organizacijo in delovno področje režijskega obrata določi občinski svet v okviru organizacije in delovnega področja občinske uprave na predlog župana. (4) Režijski obrat ni pravna oseba. (5) Občina po ustanovitvi režijskega obrata v njem opravlja lokalne gospodarske javne službe iz šeste točke prvega odstavka 5. člena in prve točke 6. člena tega odloka. 4.2 Javno podjetje 11. člen (javno podjetje) (1) Javno podjetje se ustanovi za opravljanje ene ali več lokalnih gospodarskih javnih služb večjega obsega ali kadar to narekuje narava monopolne dejavnosti, ki je določena kot lokalna gospodarska javna služba, gre pa za dejavnost, ki jo je mogoče opravljati kot profitno. (2) Ustanovitev javnega podjetja, razmerja v javnem podjetju in njegovo delovanje ter druge zadeve v zvezi z javnim podjetjem se opredelijo s posebnim odlokom. (3) Ustanoviteljske pravice v javnem podjetju izvršuje občinski svet. V primeru, da so poleg občine ustanoviteljice javnega podjetja tudi druge občine, se lahko izvajajo ustanoviteljske pravice preko posebnega skupnega organa za izvajanje ustanoviteljskih pravic, ki ga v skladu z določili zakona, ki ureja lokalno samoupravo, ustanovijo ustanoviteljice javnega podjetja. (4) V soglasju z ustanoviteljem lahko javno podjetje pogodbeno izvaja gospodarske javne službe ali druge dejavnosti tudi za druge občine, ki niso ustanoviteljice javnega podjetja. (5) Občina opravlja v javnem podjetju lokalne gospodarske javne službe iz prve in druge točke prvega odstavka 5. člena tega odloka. 4.3 Koncesija 12. člen (koncesija) (1) Za opravljanje posamezne lokalne gospodarske javne službe lahko občina podeli koncesijo pravni ali fizični osebi, ki je registrirana za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije in izpolnjuje pogoje za opravljanje lokalne gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije. (2) Koncesija za opravljanje posamezne lokalne gospodarske javne službe se podeli na podlagi koncesijskega akta. (3) Občina lahko podeli koncesijo za opravljanje lokalne gospodarske javne službe za celotno območje občine ali za del območja občine. (4) Za pridobivanje koncesionarjev, koncesijsko pogodbo, prenehanje koncesijskega razmerja, prenos koncesije, obvezno koncesijo, višjo silo, odgovornost koncesionarja za ravnanja zaposlenih in odgovornost koncedenta za ravnanje koncesionarja in ostala vprašanja v tej zvezi se uporabljajo določila zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb. (5) Občina podeli koncesijo za opravljanje lokalnih gospodarskih javnih služb iz tretje, četrte, pete, sedme, osme in devete točke prvega odstavka 5. člena tega odloka in druge točke 6. člena tega odloka. 13. člen (javni razpis) (1) Koncesija se podeli na podlagi javnega razpisa, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. (2) Javni razpis vsebuje najmanj naslednje elemente: • predmet koncesije, • območje, za katero se podeljuje koncesija, • pogoje za koncesijo, • pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar, • pričetek in trajanje koncesije, • merila za izbiro koncesionarja, Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2181 • druge elemente določene s predpisi in koncesijskim aktom. (3) Rok za prijavo na javni razpis ne sme biti krajši od 30 dni. 14. člen (izbira koncesionarja) (1) O izbiri koncesionarja odloči občinska uprava z upravno odločbo. (2) O pritožbi zoper odločbo občinske uprave odloča župan. (3) Koncesijsko pogodbo z izbranim koncesionarjem sklene v imenu občine župan. 5. Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge 15. člen (strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge) (1) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge na področju lokalnih gospodarskih javnih služb v občini opravlja občinska uprava. (2) Občinska uprava opravlja s področja lokalnih gospodarskih javnih služb zlasti naloge, ki se nanašajo na: • razvoj, načrtovanje in pospeševanje lokalnih gospodarskih javnih služb, • investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje lokalnih gospodarskih javnih služb, • informacijske baze za potrebe občinskih gospodarskih javnih služb, • postopke ustanavljanja in organiziranja javnih podjetij, javnih gospodarskih zavodov in režijskih obratov, • postopke podeljevanja koncesij in izbire koncesionarjev, • strokovni nadzor nad izvajalci lokalnih gospodarskih javnih služb, • strokovne, tehnične in organizacijske naloge v zvezi z javnimi razpisi za izbiro izvajalcev za koncesionirane lokalne gospodarske javne službe, • strokovne, tehnične in organizacijske naloge v zvezi s financiranjem lokalnih gospodarskih javnih služb, • določanje pogojev in dajanje soglasij k dovoljenjem za posege v prostor in okolje, če ti zadevajo infrastrukturne objekte in naprave lokalnih gospodarskih javnih služb, če ni kot javno pooblastilo preneseno na izvajalce lokalnih gospodarskih javnih služb, • dajanje predpisanih dovoljenj za priključitev na infrastrukturne objekte in naprave lokalnih gospodarskih javnih služb, če ni to kot javno pooblastilo preneseno na izvajalce lokalnih gospodarskih javnih služb. (3) Naloge iz prve, druge ali tretje alineje prejšnjega odstavka se lahko poveri za to usposobljeni organizaciji ali podjetju. 6. Varstvo uporabnikov javnih dobrin 16. člen (varstvo uporabnikov javnih dobrin) Za varstvo uporabnikov javnih dobrin skrbi Komisija za varstvo pravic uporabnikov javnih dobrin, ki jo ustanovi občinski svet s posebnim aktom. 17. člen (komisija za varstvo uporabnikov javnih dobrin) Komisija za varstvo pravic uporabnikov javnih dobrin iz naslova varstva uporabnikov po tem odloku: • zastopa in usklajuje interese občanov in predlaga skupne predloge občinskemu svetu občine in županu občine, • zastopa interese občanov v zvezi z načrtovanjem, funkcioniranjem in financiranjem javnih služb in s tem povezanih objektov in naprav v razmerju do občine. 18. člen (dolžnost sklenitve pogodbe) V primeru kršitve dolžnosti sklenjene pogodbe s strani izvajalca lokalne gospodarske javne službe, lahko uporabnik od upravnega organa občine zahteva izdajo odločbe, s katero naj ta odloči o njegovi pravici, za katero meni, da je kršena, in naloži izvajalcu ustrezno ravnanje. 7. Financiranje lokalnih gospodarskih javnih služb 19. člen (financiranje lokalnih gospodarskih javnih služb) Lokalne gospodarske javne službe se financirajo: • s ceno javnih dobrin, • iz proračunskih sredstev, • iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine. 20. člen (cena proizvoda ali storitve) (1) Za uporabo javnih dobrin, ki so glede na posameznega uporabnika ali glede na določljive skupine uporabnikov izmerljive, plačujejo uporabniki ceno proizvoda ali storitve, ki je lahko tudi v obliki tarife, takse, nadomestila ali povračila. (2) Cene se oblikujejo ali določajo na način in po postopku, ki ga določa zakon in na njegovi podlagi sprejeti podzakonski akt ali odlok občine v skladu z zakonom. (3) Cene se lahko določijo diferencirano po količini porabljenih in nudenih javnih dobrin. (4) Cene se lahko subvencionirajo. Z aktom, s katerim se odloči o subvencioniranju cene, se določita tudi višina in vir subvencij. Subvencije so lahko diferencirane po kategorijah uporabnikov in količini porabljenih in nudenih javnih dobrin. 21.člen (proračunsko financiranje) Iz sredstev proračuna se financirajo gospodarske javne službe, s katerimi se zagotavljajo javne dobrine, katerih uporabniki niso določljivi ali katerih uporaba ni izmerljiva. 8. Prehodne in končne določbe 22. člen (prenehanje veljavnosti) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o gospodarskih javnih službah Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 1/08). 23. člen (objava in začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2182 Številka: 007-004/2019-10 Datum: 18.11.2021 Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj l.r., župan 1100. Odlok o načinu opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe 24-urne dežurne pogrebne službe v Občini Cerklje na Gorenjskem Na podlagi 61. in 62. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 -ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A in 80/20 - ZIUOOPE), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98, 127/06-ZJZP, 38/10, 57/11-ORZGJS40), 3. člena Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti /ZPPDej/ (Uradni list RS, št. 62/16) in 16. člena Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 7/2016) je Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem na svoji 18. redni seji dne 17.11.2021 sprejel ODLOK O NAČINU OPRAVLJANJA OBVEZNE OBČINSKE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE 24-URNE DEŽURNE POGREBNE SLUŽBE V OBČINI CERKLJE NA GORENJSKEM 1 Splošne določbe 1. člen (javna služba) Ta odlok določa način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe 24-urne dežurne pogrebne službe (v nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Cerklje na Gorenjskem (v nadaljevanju: občina). 2. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se določa način opravljanja javne službe, ki obsega: • organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe; • vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev; • pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin; • pravice in obveznosti uporabnikov; • vire financiranja javne službe in način njenega oblikovanja; • cene storitev javne službe; • nadzor nad izvajanjem javne službe; • kazenske določbe. 3. člen (uporabniki) Uporabnice oziroma uporabniki (v nadaljnjem besedilu: uporabnik) storitev javne službe so naročnice oziroma naročniki (v nadaljnjem besedilu: naročnik) pogreba. 4. člen (izrazi) Izrazi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen, kot je določen v zakonu, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnosti in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njegovi podlagi. 5. člen (uporaba predpisov) Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo določila zakona, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost. 2 Organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe 6. člen (oblika zagotavljanja javne službe) (1) Javna služba se opravlja kot koncesionirana gospodarska javna služba. (2) Koncesijo podeljuje občina (v nadaljnjem besedilu: koncedent). (3) Koncesionarje pridobiva koncedent na podlagi javnega razpisa. 7. člen (območje zagotavljanja javne službe) Opravljanje javne službe se izvaja na območju celotne občine. 3 Vrsta in obseg storitev javne službe 8. člen (vrsta in obseg storitev javne službe) S storitvami javne službe se zagotavlja 24-urna dežurna pogrebna služba, ki obsega vsak prevoz od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe. 4 Pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe 9. člen (pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe) Izvajalec javne službe opravlja 24-urno dežurno službo s spoštovanjem in pieteto do pokojnikov ter v skladu z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost, tem odlokom in odlokom, s katerim se ureja pokopališki red v občini. 5 Pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe 10. člen (pravice uporabnikov) Uporabniki imajo pravico do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine. 11. člen (obveznosti uporabnikov) Uporabniki storitev javne službe morajo izvajalcu javne službe za opravljeno storitev iz osmega člena tega odloka plačati ceno, ki jo določi občinski svet. 6 Viri financiranja javne službe 12. člen (viri financiranja storitev) Izvajalec javne službe pridobiva sredstva za izvajanje javne službe: • s plačili uporabnikov storitev javne službe; Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2183 • iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine. 7 Cene storitev javne službe 13. člen (oblikovanje cen) Cene storitev javne službe se določijo z aktom občinskega sveta na podlagi metodologije za oblikovanje cen 24-urne dežurne službe, ki jo s svojim aktom določi vlada. 8 Nadzor nad izvajanjem javne službe 14. člen (nadzorni organ) (1) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvajata pristojni občinski inšpekcijski organ ter občinska uprava občine. (2) Pri izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka. (3) Pristojni organ občinske uprave občine ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri čemer je dolžan spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. 9 Končna določba 15. člen (objava in začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati petnajsti (15) dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-04/2020-07 Datum: 18.11.2021 Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj l.r., župan 1101. Odlok o pokopališkem redu v Občini Cerklje na Gorenjskem Na podlagi 21. Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A in 80/20 - ZIUOOPE ), 4. člena Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti /ZPPDej/ (Uradni list RS, 62/16), 3. člena Zakona o prekrških /ZP-1/ (Uradni list RS, št. 29/11-UPB8, 21/13, 111/13, 74/14 - odl. US, 92/14 - odl. US, 32/16, 15/17 -odl. US) in 16. člena Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 7/2016) je Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem, na svoji 18. redni seji, dne 17.11.2021, sprejel ODLOK O POKOPALIŠKEM REDU V OBČINI CERKLJE NA GORENJSKEM 1 Splošne določbe 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom Občina Cerklje na Gorenjskem (v nadaljevanju: občina) določa: • način zagotavljanja 24-urne dežurne službe; • način izvajanja pogrebne slovesnosti; • storitve pokopališko pogrebnega moštva, ki se lahko zagotavljajo na posameznem pokopališču; • osnovni obseg pogreba; • način in čas pokopa; • način pokopa, če je plačnik občina; • možnost pokopa zunaj pokopališča, z določitvijo prostora; • ravnanje s pokojnikom do pokopa v krajih, kjer na pokopališčih ni mrliške vežice; • pokopališča, ki morajo imeti mrliške vežice; • obratovanje mrliških vežic; • obseg prve ureditve groba; • vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču; • način oddaje grobov v najem; • postavljanje, spreminjanje ali odstranitev spomenikov, obnova spomenikov in grobnic ter vsak drug poseg v prostor na pokopališču; • zvrsti grobov; • okvirni tehnični normativi za grobove; • mirovalna doba za grobove; • enotni cenik uporabe pokopališča, pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture; • pogrebna pristojbina, ki jo lahko določi občina za izvedbo pogreba na posameznem pokopališču, in ki jo upravljavcu pokopališča plača izvajalec pogreba; • razmerje grobnine za posamezno vrsto groba glede na enojni grob; • druga vprašanja pogrebne in pokopališke dejavnosti ter uporabnikov. 2. člen (pokopališka in pogrebna dejavnost) (1) Pokopališka dejavnost obsega upravljanje in urejanje pokopališč in ju zagotavlja občina. (2) Pogrebna dejavnost, ki se izvaja na trgu, obsega naslednje storitve: • prevoz pokojnika, ki ga ne zagotavlja 24-urna dežurna služba, • priprava pokojnika, • pripravo in izvedbo pogreba. (3) Pogrebna dejavnost, ki obsega zagotavljanje 24-urne dežurne službe, je obvezna občinska gospodarska javna služba. 3. člen (upravljavec pokopališč) Upravljavec pokopališč v občini je občinska uprava občine ali oseba javnega prava, ki jo za upravljavca določi župan s sklepom. 4. člen (pokopališča na območju občine) Na območju Občine Cerklje na Gorenjskem so naslednja pokopališča: • pokopališče Cerklje na Gorenjskem; • pokopališče Trat pri Velesovem; • pokopališče Šenturška Gora; • pokopališče Spodnji Brnik; • pokopališče Lahovče. 5. člen (izrazi) Izrazi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen kot je določeno v zakonu, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njegovi podlagi. Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2184 6. člen (uporaba predpisov) Za vprašanja v zvezi z opravljanjem pogrebne in pokopališke dejavnosti , ki niso posebej urejena s tem odlokom se uporabljajo republiški in občinski predpisi s področja izvajanja pogrebne in pokopališke dejavnosti. 2 24-urna dežurna služba 7. člen (24-urna dežurna služba) (1) 24-urna dežurna služba obsega vsak prevoz od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe. (2) 24-urna dežurna služba se na območju občine izvaja kot koncesionirana dejavnost. 3 Pogrebna slovesnost 8. člen (način izvajanja pogrebne slovesnosti) (1) Pogrebna slovesnost obsega dejanja slovesa pred pokopom pokojnika oziroma pred upepelitvijo. (2) Čas in način pogrebne slovesnosti in pokopa uskladita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba oziroma izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti. (3) Pogrebna slovesnost se izvede v skladu z pokojnikovo voljo in na način, določen s tem odlokom. (4) Če pokojnik ni izrazil svoje volje o načinu pokopa in pogrebni slovesnosti, odloča o tem naročnik pogreba. (5) Slovesnost v zvezi z raztrosom pepela se določi s tem pokopališkim redom. (6) Pri pogrebni slovesnosti lahko sodelujejo tudi predstavniki verskih skupnosti in društev. (7) Izjemoma lahko pogrebno slovesnost organizirajo tudi državni organi v skladu s protokolarnimi predpisi, ki morajo biti usklajeni z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost. (8) Pri uporabi zastave, grba ali himne Republike Slovenije ali slovenske narodne zastave na pogrebni slovesnosti se mora upoštevati in spoštovati zakon, ki ureja grb, zastavo in himno Republike Slovenije ter slovensko narodno zastavo. (9) Pri pogrebni slovesnosti lahko sodeluje tudi častna enota z vojaškim ali lovskim strelnim orožjem, ki izstreli častno salvo v slovo pokojniku. Za varnost je odgovoren poveljnik oziroma vodja enote oziroma starešina - vodja skupine. 4 Storitve grobarjev in pokopališko pogrebnega moštva 9. člen (storitve grobarjev in pokopališko pogrebno moštvo) (1) Storitev grobarjev obsegajo izkop in zasutje grobne jame, prvo ureditev groba, ki zajema odvoz odvečne zemlje in posušenega cvetja na odlagališče, ter prekop posmrtnih ostankov. (2) Storitev grobarjev in storitve pokopališko pogrebnega moštva zagotavlja vsak posamezen izvajalec pogrebne dejavnosti. (3) Storitve grobarjev in storitve pokopališko pogrebnega moštva izvajalec pogrebne storitve zaračuna naročniku storitev po veljavnem ceniku. 5 Pogreb 10. člen (osnovni obseg pogreba) (1) Osnovni obseg pogreba obsega prijavo pokopa, pripravo pokojnika, minimalno pogrebno slovesnost in pokop, vključno s pogrebno opremo. (2) Oprema za osnovni pogreb mora biti dostopna v prostorih izvajalca tako, da je naročniku pogreba na vpogled. 5.1 Prijava pokopa 11. člen (prijava pokopa) (1) Pokop prijavi upravljavcu pokopališča iz 3. člena tega odloka naročnik pogreba oziroma izvajalec pogrebne dejavnosti, ki ga je izbral naročnik pogreba ali občina. (2) K prijavi pokopa mora naročnik pogreba oziroma izvajalec pogrebne dejavnosti priložiti listino, ki jo izda pooblaščeni zdravnik oziroma zdravstvena organizacija, ali matičar matičnega registra, kjer je bila smrt prijavljena. (3) Če naročnika pogreba ni, prijavi pokop občina, kjer je imel pokojnik zadnje stalno prebivališče. Kadar ni mogoče ugotoviti kraja zadnjega stalnega prebivališča, pokop prijavi občina, kjer je imel pokojnik zadnje začasno prebivališče. Če ni mogoče ugotoviti niti zadnjega začasnega prebivališča, prijavi pokop občina, v kateri je oseba umrla oziroma je bila najdena. 5.2 Priprava pokojnika 12. člen (priprava pokojnika) Priprava pokojnika obsega vsa potrebna dela pred upepelitvijo ali pokopom, ki jih izvede izvajalec pogrebne dejavnosti, v skladu z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost. 5.3 Minimalna pogrebna slovesnost 13. člen (minimalna pogrebna slovesnost) Minimalna pogrebna slovesnost, ki jo izvede pogrebno pokopališko moštvo obsega prevoz ali prenos pokojnika iz mrliške vežice oziroma upepeljevalnice do mesta pokopa. 14. člen (potek pogrebne slovesnosti) (1) Pogrebna slovesnost se prične z dvigom krste ali žare z mrliškega odra v mrliški vežici oziroma drugega mesta začetka pogrebne slovesnosti v skladu s tem odlokom. Slovesnost je končana po minuti molka ter poklonitvi zastav. (2) Del slovesnosti se lahko opravi tudi ob grobu. (3) V cerkvenem sprevodu se udeleženci sprevoda praviloma razporedijo na naslednji način: zastava, križ, prapori, predstavniki društev, cvetje in venci, pevci, odlikovanja, duhovnik, krsta ali žara, svojci in ostali udeleženci pogreba. V civilnem in državnem sprevodu se udeleženci sprevoda praviloma razporedijo na naslednji način: zastava, prapori, predstavniki društev, cvetje in venci, pevci, odlikovanja, krsta ali žara, svojci in ostali udeleženci pogreba. Udeleženci sprevoda se lahko razporedijo tudi na drugačen način, če je to v skladu s krajevnim običajem. (4) Udeleženci pogrebne slovesnosti se razvrstijo ob grobu tako, da so neposredno ob njem svojci pokojnika, zastavonoše in praporščaki ter nosači odlikovanj in priznanj, nato pa drugi udeleženci. V primeru verskega Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2185 pokopa se neposredno ob grobu razvrstijo tudi predstavniki verske skupnosti in opravijo verski obred. (5) Če pri pogrebni slovesnosti sodeluje častna enota s strelnim orožjem, mora biti zagotovljena popolna varnost udeležencev pogreba, ki jo zagotovi vodja enote. Častna salva se izstreli pred zaključkom pogrebne slovesnosti. (6) Če se pri pogrebu pokojnika zvoni, zvonjenje traja med pogrebno slovesnostjo do deset minut oziroma s prekinitvami do petnajst minut, v primeru verskega pogreba pa v skladu s predpisi verske skupnosti. 5.4 Pokop 15. člen (pokop) (1) Pokop obsega dejanja, ki omogočajo položitev posmrtnih ostankov oziroma upepeljenih ostankov pokojnika v grobni prostor ali raztros pepela, v skladu z voljo pokojnika in na način, določen s tem odlokom. (2) Pokop se opravi na pokopališču, zunaj pokopališča pa je dovoljen le kot posebni pokop stanovskih predstavnikov v grobnice verskih skupnosti. (3) Posebni pokop stanovskega predstavnika v grobnice verskih skupnosti na območju občine se lahko opravi po predhodnem soglasju, ki ga izda občinska uprava občine. 6 Način in čas pokopa 16. člen (način pokopa) (1) Na območju občine so dovoljene naslednje vrste pokopov: • pokop v krsto, kjer se pokojnika položi v krsto in pokoplje v grob; • pokop z žaro, kjer se upepeljeni ostanki pokojnika shranijo v žaro in pokopljejo v grob; • raztros pepela, ki se opravi na posebej določenem prostoru na pokopališču ali zunaj njega. (2) Drugačno ravnanje s pepelom, kot je določeno v drugi in tretji alineji prejšnjega odstavka, ni dovoljeno. (3) O načinu pokopa se dogovorita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba oziroma izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti. 17. člen (čas pokopa) (1) Pokop na pokopališčih v občini se lahko opravi vsak dan praviloma med 10.00 in 18.00 uro. (2) Čas pokopa uskladita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba oziroma izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti. 7 Način pokopa, če je plačnik občina 18. člen (način pokopa, če je plačnik občina) Če je plačnik pokopa občina, se opravi kateri koli način pokopa v skladu s 15. in 16. členom tega odloka in po dogovoru s svojci. 8 Pokop zunaj pokopališča 19. člen (pokop zunaj pokopališča) (1) V občini je dovoljen posebni pokop stanovskih predstavnikov v grobnice verskih skupnosti. (2) Pokop iz prvega odstavka lahko opravi le izvajalec pogrebne dejavnosti v skladu s tem odlokom. (3) Posebni pokop stanovskih predstavnikov v grobnice verskih skupnosti se lahko opravi na podlagi izdanega soglasja občinske uprave, ki odloči v sedmih (7) dneh. 9 Mrliške vežice 20. člen (mrliške vežice) (1) Na pokopališču v občini so mrliške vežice, katerih uporaba je obvezna. (2) Mrliške vežice iz prejšnjega odstavka obratujejo vsak dan med 9.00 uro zjutraj in 23.00 uro zvečer oziroma po dogovoru z izvajalcem pogreba. 10 Prva ureditev groba 21. člen (prva ureditev groba) (1) Prvo ureditev groba določa zakon, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost. (2) Prva ureditev groba obsega odvoz odvečne zemlje in posušenega cvetja na odlagališče, ter prekop posmrtnih ostankov. (3) Prva ureditev groba obsega tudi postavitev obeležja z imenom in priimkom ter letnico rojstva in smrti pokojnika, razen v primeru raztrosa pepela pokojnika in anonimnega pokopa, če to zahteva naročnik pogreba. Če najemnik groba kasneje to obeležje nadomesti, za primerno odstranitev prvega poskrbi najemnik sam ali oseba, ki ji to naroči oziroma jo za to storitev pooblasti. (4) Prvo ureditev groba opravi grobar po ceniku izvajalca pogrebne storitve 11 Vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču 22. člen (vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču) Upravljavec pokopališča vzdržuje red, čistočo in miru na pokopališču tako, da: • skrbi za urejenost in vzdržuje pokopališče in pokopališke objekte; • oddaja prostore in grobove v najem in vodi register sklenjenih pogodb; • določa mesto, datum in uro pokopa, glede na predhodni dogovor z naročnikom pogreba oziroma izbranim izvajalcem pogrebne dejavnosti; • vodi evidenco o grobovih in pokopih; • organizira in nadzira dela na pokopališču; • skrbi za red in čistočo na pokopališču in v njegovi neposredni okolici; • skrbi za urejenost in vzdrževanje mrliške vežice in njenega funkcionalnega prostora. 23. člen (prepovedi) (1) Na pokopališčih v občini je prepovedano: • nedostojno vedenje, kot je vpitje, glasno smejanje, razgrajanje in hoja po grobovih oziroma prostorih za grobove; • odlaganje odpadkov izven za to določenega prostora; • odlaganje odpadkov, ki niso nastali na pokopališču v pokopališke posode za odpadke; • onesnaženje ali poškodovanje pokopaliških objektov in naprav, nagrobnikov, grobov ali nasadov; • vodenje živali na pokopališki prostor in objekte na območju pokopališča; • odtujevanje predmetov s tujih grobov, pokopaliških prostorov in z objektov na območju pokopališča; • opravljati prevozov, kamnoseških, vrtnarskih, kovinostrugarskih in drugih del v času napovedane pogrebne svečanosti; Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2186 • trganje zelenja in cvetja na tujih grobovih in nasadih; • vožnja s kolesom ali motornim vozilom ter shranjevanje le-teh na pokopališču; • brez soglasja upravljavca opravljati prevoze, kamnoseška, vrtnarska, kovinostrugarska in druga dela; • nameščanje reklamnih sporočil, razen uradnih obvestil upravljavca pokopališča. (2) Odpadke, druge odpadke in odpadne sveče je treba odlagati v za to namenjene zabojnike, ki so nameščeni na primernem mestu pokopališča. Gradbene odpadke nastale ob postavitvi, vzdrževanju in zamenjavi grobne opreme, je treba takoj odpeljati z območja pokopališča. (3) Z globo 200 eurov se kaznuje posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. (4) Z globo 1.500 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. (5) Z globo 500 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. 12 Način oddaje grobov v najem 24. člen (oddaja grobov v najem) (1) Grob oddaja v najem upravljavec pokopališča na podlagi najemne pogodbe v skladu s tem odlokom. (2) Najemnik groba je lahko samo ena pravna ali fizična oseba. (3) Če naročnik pogreba ob prijavi pogreba nima v najemu groba, mu ga dodeli v najem upravljavec pokopališča, s katerim mora naročnik pogreba pred naročilom pogreba skleniti najemno pogodbo, razen pri raztrosu pepela ali pokopu zunaj pokopališča. (4) Ob pisnem soglasju naročnika pogreba lahko namesto njega najemno pogodbo z upravljavcem pokopališča sklene druga pravna ali fizična oseba. Če nobena druga oseba ob pisnem soglasju z upravljavcem pokopališča ne sklene najemne pogodbe, jo mora skleniti naročnik pogreba v skladu s prejšnjim odstavkom. 25. člen (pogodba o najemu groba) Pogodba o najemu groba mora določati zlasti: • osebe najemnega razmerja; • čas najema; • vrsto, zaporedno številko in velikost groba; • osnove za obračun višine letne najemnine in način plačevanja; • obveznost najemojemalca glede urejanja grobov, oziroma prostora za grob; • ukrepe v primeru neizpolnjevanja obveznosti najemojemalca iz te pogodbe. 13 Posegi v prostor na pokopališču 26. člen (posegi v prostor na pokopališču) (1) Postavljanje, spreminjanje ali odstranitev spomenikov, obnova spomenikov in grobnic ter vsak drug poseg v prostor na pokopališču je dovoljen ob predhodnem soglasju upravljavca pokopališča. (2) Upravljavec pokopališča daje soglasja za postavitev, popravilo, odstranitev spomenikov in drugih nagrobnih obeležij na območju pokopališča v skladu z zakonom in tem odlokom. (3) Upravljavec pokopališča izda soglasje v treh dneh od prejema popolne vloge, razen v primerih, ko so objekti kulturna dediščina ali kulturni spomenik. O zavrnitvi soglasja odloči občinska uprava v 15 dneh. Odločitev občinske uprave je dokončna, zoper njo pa je mogoč upravni spor. (4) Za druga dela na območju pokopališča (klesanje in barvanje črk, čiščenje spomenikov in drugih nagrobnih obeležij ter vrtnarske storitve) mora izvajalec pri upravljavcu pokopališča priglasiti le termin izvedbe del. Priglasitev je brezplačna. 14 Grobovi 27. člen (zvrsti grobov) Na pokopališčih v Občini Cerklje na Gorenjskem so naslednje zvrsti grobov in prostorov za pokope: • enojni, dvojni, otroški grob, povečan grobni prostor, vrstni grobovi in grobnice • žarni grobovi; • prostor za raztros pepela. 15 Okvirni tehnični normativi za grobove 28. člen (grobovi) (1) Enojni grobovi so tisti, ki omogočajo pokop odrasle osebe. V enojne grobove se pokopavajo krste in žare. Enojni grobovi so talni. Talni enojni grobovi so globoki do 1,8m in se lahko poglobijo do 2,2m, če to dopuščajo geološki pogoji. Širina enojnega groba je minimalno 1,2m, dolžina pa 2,2m. (2) Dvojni grobovi so tisti, ki omogočajo pokop ene krste poleg druge na enaki višini v grobu. V dvojne grobove se poleg krst pokopavajo tudi žare. Dvojni grobovi so globoki do 1,8m in se lahko poglobijo do 2,2m, če to dopuščajo geološki pogoji. Širina dvojnega groba je minimalno 2,5m, dolžina pa 2,3m. (3) Povečan grobni prostor je grobni prostor večjih dimenzij od standardnega grobnega prostora. (4) Grobnice imajo v celoti obzidan podzemni del. V grobnice se krste pokopavajo tako, da se polagajo ena na drugo ali pa na police. V grobnice se pokopavajo krste s kovinskimi vložki in žare. (5) Novih grobnic praviloma ni dovoljeno graditi. Nove grobnice je dovoljeno graditi le, če občina tako določi s prostorskim aktom, ki ureja pokopališče. (6) Dimenzije obstoječih grobov ostanejo nespremenjene. 29. člen (žarni grobovi) (1) Žarni grobovi so talni in zidni. V žarne grobove se pokopavajo le žare. (2) Talni žarni grob je globok do 0,7m in širok 1,4m. Dolžina žarnega groba je 1,2m. Talni žarni grob se lahko poglobi za 0,3 m za nove žare. (3) Dimenzije pokončnega žarnega groba (žarni zid) so: višina 0,5m, širina do 0,6m in globina do 0,45m. Vanj je mogoče shraniti štiri žare. (4) Dimenzije obstoječih grobov ostanejo nespremenjene. (5) Žare ni dovoljeno shranjevati izven pokopališča. 30. člen (mirovalna doba za grobove) (1) Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa na istem mestu v istem grobu. Mirovalna doba za pokop s krsto ne sme biti krajši od 10 let. (2) Prekop groba in pokop pokojnika na isto mesto v grobu, kjer je bil kdo pokopan, se sme opraviti po preteku mirovalne dobe. Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2187 16 Cenik uporabe pokopališča, pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture 31. člen (cenik) Za uporabo pokopališča, pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture plačujejo uporabniki oziroma najemniki cene po enotnem ceniku, ki ga s sklepom potrdi občinski svet. 17 Pogrebna pristojbina 32. člen (pogrebna pristojbina) Pogrebna pristojbina, ki jo upravljavcu pokopališča plača izvajalec pogreba, se določi s sklepom občinskega sveta. 18 Razmerje grobnine za posamezno vrsto groba glede na enojni grob 33. člen (razmerje grobnine) (1) Za najem groba plačuje najemnik groba grobnino. Grobnina je sorazmerni delež letnih stroškov upravljanja pokopališke dejavnosti za posamezno vrsto groba, izračunan na podlagi seštevka vseh vrst grobov in njihovih razmerij do enojnega groba. (2) Stroški grobnine vključujejo stroške za urejenost pokopališča, oddaje grobov v najem in stroške vodenja evidenc. (3) Razmerje grobnine za posamezno vrsto groba glede na enojni grob znaša za: • dvojni grob 1,5 kratnik cene enojnega groba; • trojni grob 2,2 kratnik cene enojnega groba; • žarni grob 0,5 kratnik cene enojnega groba. 19 Nadzor 34. člen (nadzor) (1) Strokovni nadzor nad izvajanjem določb tega odloka izvaja občinska uprava. (2) Nadzor nad prepovedmi določenimi v 2., 3., 4., 10. in 11. točki prvega odstavka 23. člena, opravlja pristojna medobčinska inšpekcija, nadzor nad prepovedmi določenimi v 1., 5., 6., 7., 8. in 9. točki prvega odstavka 23. člena, pa pristojno medobčinsko redarstvo. 20 Prehodne in končne določbe 35. člen (prenehanje veljavnosti) Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o pokopališkem redu občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 4/03). 36. člen (objava in začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati petnajsti (15) dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-003/2020-08 Datum: 18.11.2021 Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj l.r., župan 1102. Odlok o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje obvezne občinske gospodarske javne službe24-urne dežurne pogrebne službe v Občini Cerklje na Gorenjskem Na podlagi določil 32. in 35. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98, 127/06-ZJZP, 38/10-ZUKN, 57/11-ORZGJS40) in 16. člena Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 7/2016) je Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem na svoji 18. redni seji dne 17.11.2021 sprejel ODLOK O PREDMETU IN POGOJIH ZA PODELITEV KONCESIJE ZA OPRAVLJANJE OBVEZNE OBČINSKE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE24-URNE DEŽURNE POGREBNE SLUŽBE V OBČINI CERKLJE NA GORENJSKEM 1. Splošne določbe 1. člen (vsebina odloka) (1) S tem odlokom, kot koncesijskim aktom, se določijo predmet in pogoji opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe 24-urne dežurne pogrebne službe (v nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Cerklje na Gorenjskem (v nadaljevanju: občina). (2) S tem odlokom se določijo: • dejavnosti, ki so predmet javne službe; • območje izvajanja javne službe, uporabnike ter razmerja do uporabnikov; • pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar; • javna pooblastila koncesionarju; • splošni pogoji za izvajanje javne službe in za uporabo javnih dobrin, ki se z njo zagotavljajo; • vrsta in obseg monopola ali način njegovega preprečevanja; • začetek in čas trajanja koncesije; • viri financiranja javne službe; • način plačila koncesionarja; • nadzor nad izvajanjem javne službe; • prenehanje koncesijskega razmerja; • organ, ki opravi izbor koncesionarja; • organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe; • druge sestavine, potrebne za določitev in izvajanje javne službe. 2. člen (izrazi) Izrazi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen, kot je določen v zakonu, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnosti in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njegovi podlagi. 3. člen (uporaba predpisov) Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo določila zakona, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost. 2. Predmet javne službe 4. člen (storitve, ki so predmet javne službe) S storitvami javne službe se zagotavlja 24-urna dežurna Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2188 pogrebna služba, ki obsega vsak prevoz od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, vključno z uporabo le-teh, če zakon ne določa drugače. 3. Območje izvajanja javne službe, uporabniki ter razmerja do uporabnikov 5. člen (območje izvajanja javne službe) Dejavnost javne službe se kot koncesionirana dejavnost izvaja na celotnem območju občine. 6. člen (uporabniki ter razmerja do uporabnikov) (1) Uporabnice in uporabniki (v nadaljnjem besedilu: uporabnik) imajo, na območjih občine pravico do uporabe storitev javne službe na pregleden in nepristranski način pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost in na njegovi podlagi sprejetimi predpisi. (2) Uporaba storitev javne službe je obvezna, razen v primerih določenih z zakonom ali na njegovi podlagi sprejetimi predpisi. 4. Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar 7. člen (pogoji) (1) Koncesionar je lahko fizična ali pravna oseba, če izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe. Koncesionar je lahko tudi tuja oseba, če zakon ne določa drugače. (2) Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe so: • da je registriran za opravljanje pogrebne dejavnosti in ima, če je pravna oseba, dejavnost vpisano v ustanovitveni akt; • da ima zaposleni najmanj dve osebi; • da ima najmanj eno posebno vozilo za prevoz pokojnikov, ki se uporablja izključno v te namene; • da ima najmanj en hladilni prostor za pokojnika; • da ima najmanj eno transportno krsto; • da zagotovi ustrezno zaščito zaposlenih v zvezi s higienskimi in zaščitnimi postopki pri ravnanju s pokojniki. 5. Splošni pogoji za izvajanje javne službe 8. člen (splošni pogoji za izvajanje javne službe) Koncesionar izvaja javno službo s spoštovanjem in pieteto do pokojnikov ter v skladu z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost, in na njegovi podlagi sprejetimi podzakonskimi predpisi. 6. Obseg monopola 9. člen (obseg monopola) (1) Koncesija za opravljanje dejavnosti javne službe iz 1. člena tega odloka na celotnem območju občine se podeli enemu koncesionarju. (2) Koncesionar pridobi posebno in izključno pravico za izvajanje dejavnosti javne službe na celotnem območju občine. 7. Začetek in čas trajanja koncesije 10. člen (začetek koncesije) Koncesijsko razmerje se začne s podpisom koncesijske pogodbe. 11. člen (čas trajanja koncesije) Koncesija se podeli za obdobje 10 let. 8. Viri financiranja javne službe 12. člen (viri financiranja javne službe) Koncesionar pridobiva sredstva za opravljanje javne službe: • z plačili uporabnikov storitev javne službe; • iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine. 9. Način plačila koncesionarja 13. člen (koncesijska dajatev) (1) Koncesionar plača koncedentu letno koncesijsko dajatev za izvrševanje gospodarske javne službe. (2) Koncesijska dajatev se obračunava in plačuje v odstotkih od cene storitve koncesionarja, način obračuna in plačila pa se podrobneje določi v koncesijski pogodbi. (3) Koncesionar mora v svojih evidencah zagotoviti podatke o osnovah, na podlagi katerih se obračunava in plačuje koncesijska dajatev. (4) V primeru, ko gre za uresničevanje javnega interesa zagotavljanja javne službe, se lahko koncedent v javnem interesu in v korist uporabnikov odpove plačilu koncesijske dajatve, kar se posebej opredeli v koncesijski pogodbi. 10. Nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe 14. člen (nadzor) (1) Nadzor nad izvajanjem koncesije izvajajo pristojne službe občinske uprave občine in občinski svet občine. (2) Nadzor nad zakonitostjo dela koncesionarja izvršuje pristojni organ občinske uprave. 11. Prenehanje koncesijskega razmerja 15. člen (prenehanje koncesijskega razmerja) Koncesijsko razmerje preneha: • s prenehanjem koncesijske pogodbe; • z odkupom koncesije; • z odvzemom koncesije; • s prevzemom javne službe v režijo; • v drugih primerih določenih s koncesijsko pogodbo. 16. člen (prenehanje koncesijske pogodbe) (1) Koncesijska pogodba preneha: • po preteku časa, za katerega je bila sklenjen; • z odpovedjo; • z razdrtjem. (2) Razlogi in pogoji za odpoved in razdrtje pogodbe ter druge medsebojne pravice in obveznosti ob odpovedi oziroma razdrtju pogodbe se določijo v koncesijski pogodbi. Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2189 17. člen (odkup koncesije) (1) Z odkupom koncesije preneha koncesijsko razmerje tako, da koncesionar preneha opravljati dejavnost javne službe pred potekom časa trajanja koncesije, koncedent pa v določenem obsegu prevzame objekte in naprave, ki jih je koncesionar zgradil ali pridobil za namen izvajanja dejavnosti javne službe. (2) Način, obseg in pogoji odkupa koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. 18. člen (odvzem koncesije) (1) Koncedent odvzame koncesijo koncesionarju ne glede na določila koncesijske pogodbe: • če ne začne z izvajanjem dejavnosti javne službe v za to določenem roku; • če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot gospodarska javna služba ali kot koncesionirana gospodarska javna služba; • če dejavnosti ne izvaja redno, strokovno in pravočasno, skratka tako, da je so povzročene motnje v izvajanju dejavnosti; • če dejavnosti ne izvaja v skladu s predpisi, standardi in navodili koncedenta; • zaradi ponovljenih in dokazanih grobih kršitev predpisov in določil koncesijske pogodbe; • če koncesionar kot fizična ali pravna oseba preneha obstajati. (2) Koncedent mora koncesionarju, pred odvzemom koncesije, dati primeren rok za odpravo kršitev iz tretje, četrte in pete alinee prvega odstavka tega člena. (3) V primeru odvzema koncesije v skladu z drugo alinejo prvega odstavka tega člena ima koncesionar pravico do odškodnine v skladu z določili zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb. 19. člen (prevzem javne službe v režijo) (1) Koncedent lahko prevzame javno službo v režijo. (2) Pogoji in način prevzema se določijo v koncesijski pogodbi. 12. Način podelitve koncesije 20. člen (javni razpis) (1) Koncedent pridobiva koncesionarje na podlagi javnega razpisa. (2) Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na uradni spletni strani občine v katalogu informacij javnega značaja. 21. člen (oblika in postopek javnega razpisa) (1) Javni razpis se opravi po določbah tega koncesijskega akta, v skladu z določili zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb. (2) Javni razpis je veljaven, če se nanj prijavi vsaj en ponudnik, ki izpolnjuje s tem koncesijskim aktom določene pogoje. (3) Če javni razpis ni uspel se lahko ponovi. 22. člen (vsebina javnega razpisa) (1) Vsebina javnega razpisa se določi ob smiselni uporabi zakona, ki ureja področje o javno-zasebnem partnerstvu. (2) Javni razpis mora ob vsebini iz prejšnjega odstavka tega člena vsebovati tudi pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar in so določeni v 7. členu tega odloka. 23. člen (postopek izbire koncesionarja) (1) Za izbiro koncesionarja se uporabi postopek konkurenčnega dialoga v skladu z določili zakona, ki ureja javno-zasebno partnerstvo, ob smiselni uporabi določil zakona, ki ureja javno naročanje in zakona, ki ureja gospodarske javne službe. (2) Za vodenje postopka razpisa in oceno ponudb imenuje župan občine strokovno komisijo, ki jo sestavljajo predsednik in dva člana. Vsi člani strokovne komisije morajo imeti delovne izkušnje z delovnega področja, da omogočajo strokovno presojo vlog. (3) Izbira koncesionarja se izvede po postopku določenem z zakonom, ki ureja področje javnih gospodarskih služb. 13. Organ, ki opravi izbor koncesionarja 24. člen (organ, ki opravi izbor koncesionarja) (1) Koncesionarja izbere občinska uprava z upravno odločbo na podlagi predloga strokovne komisije iz drugega odstavka 24. člena tega odloka. (2) V postopku izbire koncesionarja imajo vsi kandidati, ki so sodelovali v postopku javnega razpisa, položaj stranke. 14. Organ pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe 25. člen (organ, pooblaščen za sklenitev pogodbe o koncesiji) Koncesijsko pogodbo v imenu občine sklene župan občine. 15. Druge sestavine potrebne za določitev in izvajanje javne službe 15.1 Prenos koncesije 26. člen (prenos koncesije) (1) Koncesionar lahko prenese izvajanje javne službe na drugo osebo samo z dovoljenjem koncedenta. (2) Koncedent lahko v celoti ali delno prenese izvajanje javne službe samo v primerih določenih z zakonom, ki ureja področje gospodarskih javnih služb ali zaradi razlogov, določenih v koncesijski pogodbi, drugače pa samo s soglasjem koncesionarja. 15.2 Višja sila 27. člen (dolžnosti in pravice koncesionarja) (1) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti izvajati javno službo tudi v nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. (2) V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena ima koncesionar pravico od koncedenta zahtevati povračilo stroškov, ki so nastali zaradi izvajanja javne službe na območju občine v nepredvidljivih okoliščinah. (3) Zaradi nepredvidljivih okoliščin, ki so nastale zaradi višje sile, lahko koncesijsko razmerje preneha, vendar samo sporazumno med koncedentom in koncesionarjem. 15.3 Odgovornost koncesionarja za ravnanje zaposlenih 28. člen (odgovornost za škodo) Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren za škodo, Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2190 ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali drugim osebam. 15.4 Začasen prevzem 29. člen (začasen prevzem) Če koncesionar v primerih, ki so posledica ravnanja pri njem zaposlenih ljudi, ne zagotovi izvajanja javne službe, lahko njeno izvajanje začasno zagotovi koncedent s prevzemom javne službe v režijo ali na drug način, določen v koncesijski pogodbi. 15.5 Odgovornost koncedenta za ravnanje koncesionarja 30. člen (vrsta odgovornosti) Koncedent ne odgovarja za škodo, ki jo pri opravljanju koncesionirane javne službe povzroči koncesionar uporabnikom ali drugim osebam. 15.6 Zavarovanje odgovornosti za škodo 31. člen (zavarovanje) (1) Koncesionar mora biti ustrezno zavarovan za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali drugim osebam in za škodo. (2) Obseg zavarovanja iz prejšnjega odstavka se določi s koncesijsko pogodbo. 16. Končna določba 32. člen (objava in začetek veljavnosti) Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati petnajsti (15) dan po objavi. Številka: 007-005/2020-07 Datum: 18.11.2021 Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj l.r., župan 1103. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Cerklje na Gorenjskem Na podlagi 55. člena Zakona o izvrševanju poračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022 (Ur. list RS, št. 174/20, 15/21 - ZDUOP, 74/21 in 172/21), 16. člena Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 7/2016) in 126. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/18) je Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem na 18. redni seji, dne 17. 11. 2021 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V OBČINI CERKLJE NA GORENJSKEM 1. člen S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Cerklje na Gorenjskem, (Uradni vestniku Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 7/16, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/2017 - popr. in 27/19. (v nadaljevanju: Odlok). 2. člen Obstoječa preglednica iz 2. odstavka 9. člena Odloka se nadomesti z naslednjo preglednico: Namen stavbnega zemljišča Kakovostna skupina območja 1. kakovostna skupina 2. kakovostna skupina 3. kakovostna skupina 4. kakovostna skupina A - Poslovni namen - pridobitna dejavnost 310 60 40 130 A1 - Poslovni namen - ZPP - pridobitna dejavnost 235 40 25 105 B - Poslovni namen - nepridobitna dejavnost 310 20 10 130 B1 - Poslovni namen - ZPP - nepridobitna dejavnost 235 12 6 105 C - Stanovanjski namen 20 15 10 130 D - Počitniški namen / 120 120 130 E - Nezazidano stavbno zemljišče 100 14 11 30 3. člen Odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Odlok prične veljati naslednji dan po objavi. Uporabljati se prične 1.1.2022. Številka: 007/07/2016-24 Datum: 17. 11. 2021 Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj l.r., župan 1104. Sklep o določitvi ekonomskih cen vzgojno-izobraževalnih programov v vrtcih na območju Občine Cerklje na Gorenjskem Na podlagi 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 -ZIUZGK, 36/10, 62/10 - ZUPJS, 94/10 - ZIU, 40/12 -ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 55/17 in 18/21), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Uradni list RS, št. 97/03, 77/05, 120/05, 93/15 in 59/19) ter 6. točke 7. člena in 16. člena Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 7/2016 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/21), je Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem na 18. redni seji, dne 17. 11. 2021 sprejel SKLEP O DOLOČITVI EKONOMSKIH CEN VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV V VRTCIH NA OBMOČJU OBČINE CERKLJE NA GORENJSKEM Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2191 1. člen Cene vzgojno-izobraževalnih programov v vrtcih na območju Občine Cerklje na Gorenjskem znašajo mesečno na otroka v vrtcih, kot sledi: (1.) v vrtcu »Murenčki« pri Osnovni šoli Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem (javni vrtec): Ekonomska cena programa Strošek živil v evrih Program v evrih I. Celodnevni program Oddelek za 1. starostno obdobje 514,00 EUR 1,90 EUR / dan Kombinirani oddelek 421,00 EUR 1,90 EUR / dan Oddelek za 2. starostno obdobje 385,00 EUR 1,90 EUR / dan (2.) v Marijinem vrtcu, Cerklje (zasebni vrtec s koncesijo): Ekonomska cena programa Strošek živil v evrih Program v evrih I. Celodnevni program Oddelek za 1. starostno obdobje 518,00 EUR 1,90 EUR / dan Kombinirani oddelek 423,00 EUR 1,90 EUR / dan Oddelek za 2. starostno obdobje 387,00 EUR 1,90 EUR / dan (3.) v vrtcu Kepica Mojca d.o.o. (zasebni vrtec s koncesijo) : Program Ekonomska cena programa v evrih Strošek živil v evrih I. Celodnevni program Oddelek za 1. starostno obdobje 512,54 EUR 2,13 EUR / dan 2. člen Določi se cena zamudne ure za starše, ki ne upoštevajo obratovalnega časa vrtca, in sicer 8,00 EUR na vsako začeto uro. 3. člen Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in prične veljati z dnem objave, uporablja pa se od 1. 12. 2021 dalje. Z dnem pričetka uporabe tega sklepa prenehata veljati Sklep o določitvi ekonomskih cen vzgojno-izobraževalnih programov v vrtcih na območju Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 20/19). Številka: 602-0011/2021-04 Datum: 17. 11. 2021 Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj l.r., župan 1. S tem sklepom se ukine status »javno dobro« na naslednjih nepremičninah: • katastrska občina 2117 ZGORNJI BRNIK parcela 1290 (ID 49620), • katastrska občina 2113 ZALOG parcela 1131/4 (ID 4765774), • katastrska občina 2111 PŠATA parcela 330/5 (ID 7116622), • katastrska občina 2111 PŠATA parcela 330/3 (ID 7116624) in • katastrska občina 2118 CERKLJE parcela 1358/1 (ID 7116627). 2. Na nepremičninah iz 1. točke tega sklepa pridobi lastninsko pravico: OBČINA CERKLJE NA GORENJSKEM, Trg Davorina Jenka 13, 4207 Cerklje na Gorenjskem, matična številka: 5874670000. 1105. Sklep o izvzemu zemljišč iz javnega dobra Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A in 80/20 - ZIUOOPE), 247. člen Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), 7. člen Statuta občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 7/2016 in 16/2021) je Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem na svoji 18. redni seji dne 17. 11. 2021 sprejel naslednji SKLEP O IZVZEMU ZEMLJIŠČ IZ JAVNEGA DOBRA 3. Navedene nepremičnine izgubijo status javnega dobra z ugotovitveno odločbo, ki jo na podlagi sklepa občinskega sveta po uradni dolžnosti izda občinska uprava. Po pravnomočnosti odločbe se le-ta pošlje zemljiškoknjižnemu sodišču v izvršitev. 4. Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 7113-01/2018-46 Datum: 17. 11. 2021 Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj l.r., župan Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2192 1106. Sklep o ugotovitvi javne koristi za ustanovitev služnosti zaradi gradnje fekalne kanalizacije na parc. št. 462/3 in 463/7 k.o. 2079 Šenturška Gora Na podlagi 2. odst. 194. člena Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in 7. člena Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 7/2016 in 16/2021) je Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem na svoji 18. redni seji dne 17. 11. 2021 sprejel naslednji SKLEP O UGOTOVITVI JAVNE KORISTI ZA USTANOVITEV SLUŽNOSTI ZARADI GRADNJE FEKALNE KANALIZACIJE NA PARC. ŠT. 462/3 IN 463/7 K.O. 2079 ŠENTURŠKA GORA 1. S tem sklepom se ugotovi obstoj javne koristi za ustanovitev služnosti zaradi gradnje fekalne kanalizacije na parc. št. 462/3 in 463/7 k.o. 2079 Šenturška Gora, in sicer na podlagi projekta »Fekalna kanalizacija iz območja Krvavca in vasi Ambrož, Stiška vas, Ravne, Apno in Šenturška Gora« št. K 152390, ki ga je izdelalo podjetje PROTIM RŽIŠNIK PERC d.o.o. 2. Na celotnem območju Občine Cerklje na Gorenjskem je skladno z določilom 1. odst. (točka 1.2) 52. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 4/14, Uradni list RS, št. 62/16 - SD OPN št. 3, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/17 - SD OPN št. 5 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 48/17 -SD OPN št. 1 in SD OPN št. 4, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/18 - SD OPN št. 9, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/18 - SD OPN št. 11, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/2019 - SD OPN št. 8, Uradno glasilo slovenskih občin št. 42/19 - avt. razl., Uradno glasilo slovenskih občin št. 51/19 - avt. razl., Uradno glasilo slovenskih občin št. 4/20 - avt. razl., Uradno glasilo slovenskih občin, št. 6/2021 - SD OPN št. 10, Uradno glasilo slovenskih občin št. 30/21 - avt. razl., Uradno glasilo slovenskih občin št. 51/21 - avt. razl.) na celotnem območje OPN, razen na območjih, ki se urejajo z DPN ali OPPN in območjih EUP oziroma podEUP, za katere je to posebej določeno, dovoljena gradnja cevovodov, kamor se po Uredbi o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 37/18) uvrščajo tudi cevovodi za odpadno vodo (kanalizacija). 3. Lastninska pravica na zemljiščih parc. št. 462/3 in 463/7 k.o. 2079 Šenturška Gora se trajno obremeni s služnostjo v javno korist, saj je gradnja fekalne kanalizacije na navedenih nepremičninah nujno potrebna. Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem pooblašča župana, da pri pristojni upravni enoti v skladu z 211. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) vloži zahtevo za ustanovitev služnosti v javno korist na nepremičninah parc. št. 462/3 in 463/7 k.o. 2079 Šenturška Gora. 4. Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 711-49/2019-32 Datum: 17. 11. 2021 Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj l.r., župan 1107. Sklep o lastninjenju infrastrukturnih objektov, namenjenih izvajanju javne službe, in o podaji pisne izjave o pridobitvi lastninske pravice po Zakonu o gospodarskih javnih službah Na podlagi prvega odstavka 76. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO, 127/06 - ZJZP, 38/10 - ZUKN, 57/11 -ORZGJS40) in 16. člena Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 7/2016 in št. 16/2021) je Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem na 18. redni seji dne 17. 11. 2021 sprejel SKLEP O LASTNINJENJU INFRASTRUKTURNIH OBJEKTOV, NAMENJENIH IZVAJANJU JAVNE SLUŽBE, IN O PODAJI PISNE IZJAVE O PRIDOBITVI LASTNINSKE PRAVICE PO ZAKONU O GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽBAH 1. Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem ugotavlja, da sta naslednji nepremičnini, na katerih se nahajajo vodni infrastrukturni objekti (vodohrana Grad in Poženik), in sta namenjeni izvajanju dejavnosti iz 68. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS) ter sta v zemljiški knjigi še vedno vpisani kot družbena lastnina, na podlagi 76. člena ZGJS z dnem uveljavitve tega zakona (torej z dnem 2. 7. 1993) postali lastnina Občine Cerklje na Gorenjskem: ID znak delež lastništva Občine Cerklje na Gorenjskem infrastrukturni objekt parcela 2110 336/6 celota (1/1) Vodohran Grad parcela 2112 689/4 celota (1/1) Vodohran Poženik 2. Prilogi tega sklepa sta grafična prikaza, iz katerih je razvidno, da se na nepremičninah iz 1. točke nahajata vodna infrastrukturna objekta in naprave. 3. Ta sklep ima značaj pisne izjave novega lastnika o pridobitvi lastninske pravice po ZGJS v smislu tretjega odstavka 76. člena ZGJS, ki se priloži predlogu za zemljiškoknjižni vpis lastništva infrastrukturnih objektov in naprav oziroma omrežij iz prvega odstavka tega člena. 4. Župana Občine Cerklje na Gorenjskem se zadolži in pooblasti za izvedbo vseh potrebnih dejanj za vknjižbo lastninske pravice Občine Cerklje na Gorenjskem v zemljiški knjigi. 5. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 711-01/2021-29 Datum: 17. 11. 2021 Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2193 Občina Cerklje na Gorenjskem • Grafični prikaz Franc Čebulj l.r., župan Priloga: Št. 59/19.11.2021_Uradno glasilo slovenskih občin_Stran 2194 Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2195 OBČINA CIRKULANE 1108. Sklep o oceni izvajanja Občinskega programa varnosti Občine Cirkulane v letu 2020 Na podlagi 14. člena Statuta občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/17) in tretjega odstavka 6. člena Zakona o občinskem redarstvu (Uradni list RS, št. 139/06 in 9/17, ZORed) je Občinski svet občine Cirkulane na 19. redni seji dne 13. 10. 2021, sprejel naslednji SKLEP O OCENI IZVAJANJA OBČINSKEGA PROGRAMA VARNOSTI OBČINE CIRKULANE V LETU 2020 1. Občinski svet Občine Cirkulane ocenjuje, da so bili doseženi zastavljeni cilji Občinskega programa varnosti Občine Cirkulane za leto 2020. 2. Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-50/2021 Datum: 13. 10. 2021 Občina Cirkulane Antonija Žumbar, županja OBČINA DESTRNIK 1109. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra na nepremičninah katastrska občina 351 Svetinci parceli 823/4 in 824/7 Na podlagi 247. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 in 175/20) in 16. člena Statuta Občine Destrnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 65/20) je Občinski svet Občine Destrnik na 16. redni seji, dne 15.11.2021, sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA NA NEPREMIČNINAH KATASTRSKA OBČINA 351 SVETINCI PARCELI 823/4 IN 824/7 1. člen S tem sklepom se ukine status grajenega javnega dobra na nepremičninah katastrska občina 351 Svetinci parceli 823/4 in 824/7, pri katerih je v zemljiški knjigi vknjiženo javno dobro. 2. člen Nepremičnine katastrska občina 351 Svetinci parceli 823/4 in 824/7 postanejo last Občine Destrnik. 3. člen Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 900-16/2021-16R-2/2 Datum: 15.11.2021 Občina Destrnik Franc Pukšič, župan OBČINA DIVAČA 1110. Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Divača Na podlagi 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 s spremembami), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 s spremembami), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 s spremembami), 3. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03 s spremembami), Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12 s spremembami) in 16. člena Statuta Občine Divača (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/14 s spremembami) je Občinski svet Občine Divača na 20. redni seji dne 10.11.2021 sprejel ODLOK O OSKRBI S PITNO VODO NA OBMOČJU OBČINE DIVAČA I. Splošne določbe 1. člen (vsebina odloka) Ta odlok določa pogoje za zagotavljanje in uporabo storitev gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, pogoje pri lastni oskrbi s pitno vodo, način izvajanja oskrbe s pitno vodo, meritve in obračun porabe vode, odjem vode iz hidrantov ter pravice in obveznosti uporabnikov in upravljavcev na območju občine Divača. Podrobnejšo vsebino o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe opredeli upravljavec v svojem Tehničnem pravilniku. 2. člen (namen odloka) Namen tega odloka je: • zagotavljanje varne in zanesljive oskrbe s pitno vodo z učinkovitim izvajanjem javne službe, • zagotavljanje trajnostnega razvoja dejavnosti, virov financiranja in nadzora nad izvajanjem gospodarske javne službe, • uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo in varstvo virov pitne vode, • obveznosti občin, izvajalcev in uporabnikov javne službe oskrbe s pitno vodo. 3. člen (pojmi) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: • Interni vodomer je naprava, ki je nameščena za obračunskim vodomerom in uporabnikom služi za interno porazdelitev stroškov pitne vode ter ga upravljavec ne vzdržuje. • Interno vodovodno omrežje je vodovod z vsemi elementi, ki so priključeni za obračunskim vodomerom. • Izvajalec gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo je pravna oseba, ki ji je občina poverila izvajanje gospodarske javne službe. Izvajalec mora biti tehnično opremljen in strokovno usposobljen za opravljanje te dejavnosti in je odgovoren za kakovostno izvajanje gospodarske javne službe. • Javni vodovod je vodovod, ki je kot občinska gospodarska javna infrastruktura namenjen izvajanju javne službe; del javnega vodovoda je tudi Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2196 zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov, ki je neločljivo hidravlično povezano z javnim vodovodom. • Javno hidrantno omrežje so objekti in naprave namenjeni izključno za gašenje požarov. • Lastna oskrba s pitno vodo je oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo na območjih, kjer občina javne službe ne zagotavlja in se pri odvzemu vode iz podzemnih ali površinskih voda izvaja na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo vode. • Območje javnega vodovoda je območje, ki vključuje območja poselitve, obstoječa in predvidena poselitvena območja ali njihove dele ter posamezne stavbe ali gradbene inženirske objekte, za katere občina zagotavlja izvajanje javne službe ali je v občinskih predpisih zanje predvideno izvajanje javne službe iz enega javnega vodovoda. • Območje poselitve je območje, določeno v operativnem programu oskrbe s pitno vodo. • Obračunski vodomer je naprava za merjenje porabe pitne vode iz javnega vodovoda, predstavlja razmejitveno mesto vodovodnega priključka in internega vodovodnega omrežja. Vsi elementi za obračunskim vodomerom so del interne instalacije, ki je v upravljanju in vzdrževanju lastnika oziroma uporabnika • Odjemno mesto je mesto spoja interne vodovodne napeljave z obračunskim vodomerom. • Omrežnina je del cene, ki vključuje stroške javne infrastrukture javne službe oskrbe s pitno vodo. • Pitna voda je voda v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo. • Posebna storitev je oskrba z vodo iz javnega vodovoda, ki se ne šteje za javno službo. • Priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod (v nadaljnjem besedilu: vodovodni priključek) je cevovod od javnega vodovoda do odjemnega mesta in njegova oprema; elementi spoja na javni vodovod, odjemno mesto in obračunski vodomer so sestavni deli vodovodnega priključka. • Priprava pitne vode je obdelava vode s postopki, ki zagotavljajo skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo. • Sistem za oskrbo s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: vodovodni sistem ali vodovod) je sistem elementov vodovoda, kot so cevovodi, črpališča, vodohrani, naprave za pripravo pitne vode in druga pripadajoča oprema, ki pretežni del rednega obratovanja deluje kot samostojen sistem, hidravlično ločen od drugih vodovodov in ima enega upravljavca; priključki so del vodovoda. • Uporabnik pitne vode iz javnega vodovoda je vsaka fizična ali pravna oseba, ki uporablja vodo iz javnega vodovoda. • Upravljavec javnega vodovoda je pravna oseba, ki jo v skladu s predpisi, ki urejajo javno službo, občina določi ali izbere za izvajalca javne službe. • Upravljavec zasebnega vodovoda je pravna ali fizična oseba, s katero imajo lastniki zasebnega vodovoda sklenjeno pogodbo o njegovem upravljanju. • Vodarina je del cene, ki vključuje stroške opravljanja storitev javne službe oskrbe s pitno vodo. • Vodovarstveno območje je območje, določeno v skladu s predpisi, ki urejajo vode. • Zasebni vodovod je vodovod, ki je v zasebni lasti in namenjen lastni oskrbi s pitno vodo. • Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je zbirni kataster o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije na podlagi predpisov, ki urejajo prostorsko načrtovanje, Ostali pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen kot je določeno v zakonih, v podzakonskih predpisih ali tehničnem pravilniku upravljavca javnega vodovoda. II. Izvajanje dejavnosti oskrbe s pitno vodo 4. člen (oskrba s pitno vodo) Oskrba s pitno vodo na območju občine zagotavlja: • iz javnih vodovodnih sistemov (izvajanje javne službe), • iz zasebnih vodovodnih sistemov (lastna oskrba), • kot samooskrba objekta s pitno vodo (kjer se ne zagotavlja javna služba ali lastna oskrba). 5. člen (storitve javne službe) V okviru javne službe se izvaja oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov iz javnega vodovoda, če v njih redno ali občasno bivajo ljudje ali če so vezani na poslovno ali kmetijsko dejavnost. Za javno službo se ne šteje oskrba nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov ter nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah s pitno vodo ne glede na to, ali se zagotavlja iz javnega vodovoda, če: • se voda rabi za namen, ki ni oskrba s pitno vodo za ljudi in živino ter za katerega je treba pridobiti vodno pravico v skladu s predpisom, ki ureja vode, • iz vode nastaja industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, • če se voda uporablja za izdelavo produktov in storitev, ki se prodajajo na trgu. • Ne glede na prejšnji odstavek se takrat, kadar se oskrba s pitno vodo zagotavlja iz javnega vodovoda, za javno službo šteje: • oskrba stavb ali gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo v delu, kjer se v njih izvajajo državne ali občinske javne službe ter druge dejavnosti javnega pomena (vaški domovi, pokopališča), • oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje javnih površin, • oskrba zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov s pitno vodo, • oskrba s pitno vodo, ki je na javnih površinah namenjena splošni rabi, • oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje površin, ki pripadajo stavbi, če letna količina vode ne presega 50 m3. 6. člen (uporabniki javne službe) Uporabniki javne službe so lastniki stavbe, dela stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki je priključen na javni vodovod in se zanj zagotavlja javna služba. Če je stavba, del stavbe ali gradbeni inženirski objekt v solastnini, lahko obveznosti uporabnikov javne službe iz prejšnjega odstavka prevzame eden od solastnikov, če je med njimi o tem dosežen pisni dogovor. Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2197 V večstanovanjskih stavbah, v katerih ni zagotovljenega ločenega odjema pitne vode po posameznih stanovanjskih enotah, obveznosti uporabnikov javne službe izvršuje upravnik stavbe, ki zagotavlja porazdelitev stroškov med lastniki delov stavbe v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje večstanovanjskih stavb. 7. člen (upravljalec javnega vodovoda) Izvajalec gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo je javno podjetje Kraški vodovod Sežana d.o.o., Bazoviška cesta 6, 6210 Sežana (v nadaljnjem besedilu: upravljavec). Upravljalec mora biti tehnično opremljen in strokovno usposobljen za kakovostno izvajanje javne službe. Zagotavljati mora zdravstveno ustreznost pitne vode in varnost oskrbe s pitno vodo, upoštevati vse zakonske in podzakonske predpise s področja oskrbe s pitno vodo. 8. člen (lastna oskrba s pitno vodo) Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na poselitvenih območjih, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe. V primeru lastne oskrbe s pitno vodo mora zasebni vodovod imeti upravljavca, če oskrbuje: • eno ali več stanovanjskih stavb, v katerih je skupno pet ali več stanovanj, v katerih prebivajo osebe s stalnim prebivališčem, • eno ali več stanovanjskih stavb z oskrbovanimi stanovanji, stanovanjskih stavb za posebne namene, gostinskih stavb, upravnih ali pisarniških stavb, trgovskih ali drugih stavb za storitvene dejavnosti, stavb za promet ali stavb za izvajanje elektronskih komunikacij, industrijskih stavb ali skladišč in stavb splošnega družbenega pomena in • eno ali več stavb ali gradbenih inženirskih objektov, kjer je omogočena splošna raba vode iz zasebnega vodovoda. Lastniki zasebnega vodovoda morajo skleniti pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda s pravno ali fizično osebo in o upravljavcu zasebnega vodovoda pisno obvestiti občino. Občina zagotavlja vodenje evidence zasebnih vodovodov in njenih upravljavcev na svojem območju. 9. člen (vodenje katastra) Vodenje katastra javnega vodovoda zagotavljajo občine v sodelovanju z upravljavcem javnega vodovoda in ga je upravljavec dolžan voditi v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, graditev objektov in geodetsko dejavnost ter ga stalno dopolnjevati. Stroški izdelave in vodenja katastra gospodarske javne infrastrukture, se skladno s Pogodbo o vodenju katastra javne infrastrukture krijejo iz proračunskih sredstev občin lastnic. III. Standardi opremljenosti 10. člen (opremljenost naselij) Poselitveno območje z gostoto prebivalstva s stalnim prebivališčem več kot 5 prebivalcev na ha površine mora biti opremljeno z javnim vodovodom, če je število prebivalcev, ki stalno prebivajo na tem območju, večje od 50 ali če je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo večja od 10 m3 pitne vode na dan. Poselitveno območje z gostoto prebivalstva s stalnim prebivališčem manj kot 5 prebivalcev na ha površine mora biti opremljeno z enim ali več vodovodi, ki jih upravljajo: • izvajalci javne službe, če na oskrbovalnemu območju posameznega vodovoda stalno prebiva več kot 50 prebivalcev ali če letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo presega 10 m3 pitne vode na dan ali • upravljavci zasebnih vodovodov, namenjenih lastni oskrbi s pitno vodo, če niso izpolnjeni pogoji oskrbe iz prejšnje alineje. 11. člen (določitev območij javnih vodovodov) Območja javnega vodovoda so določena s predpisom občine in so lokacijsko opredeljena s topološko pravilnimi poligoni, ki jih določajo točke z ravninskimi koordinatami v državnem koordinatnem sistemu in so prikazana v katastru javnega vodovodnega omrežja izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo, ločeno za: • območja javnega vodovoda, kjer se v skladu s prvim ali drugim odstavkom 9. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo izvaja javna služba, • območja javnega vodovoda, kjer je v skladu s prvim ali drugim odstavkom 9. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo predvideno izvajanje javne službe, • območja javnega vodovoda, kjer se javna služba izvaja, čeprav ne gre za območja javnega vodovoda iz 1. točke tega odstavka in • območja javnega vodovoda, kjer je predvideno izvajanje javne službe, čeprav ne gre za območja javnega vodovoda iz 2. točke tega odstavka. 12. člen (obveznost priključitve) Na oskrbovalnem območju, kjer se zagotavlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, ni dovoljena lastna oskrbo s pitno vodo. Stavba ali gradbeni inženirski objekt, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba in so izpolnjeni tehnično dobavni pogoji mora biti priključena na javni vodovod v skladu s tehničnim pravilnikom. Občina v svojem programu komunalnega opremljanja naselij opredeli poselitvena območja oziroma njihove dele, kjer se stavbe in gradbeni inženirski objekti ne bodo priključevali na javni vodovod zaradi nesorazmerno visokih stroškov priključitve. Na javni vodovod mora biti priključena vsaka stavba ali gradbeni inženirski objekt posebej, zanje pa mora biti zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z obračunskim vodomerom. Ne glede na prejšnji odstavek tega člena se v primerih, ko se na kmetijskem gospodarstvu ali v nestanovanjskih stavbah, ki predstavljajo zaokroženo celoto in imajo enega lastnika, s pitno vodo iz javnega vodovoda oskrbuje več stavb, lahko zagotavlja odjem pitne vode na enem odjemnem mestu. Povsod tam, kjer je zgrajen oziroma se zgradi nov javni vodovod, mora upravljavec bodoče uporabnike obvestiti, da je priključitev njihovih objektov na javni vodovod obvezna v roku 6 mesecev od prejema obvestila in mu določiti pogoje za priključitev. Načrtovanje in gradnjo vodovodnega priključka, mora zagotoviti lastnik najkasneje v šestih mesecih po prejemu obvestila o priključitvi. Merjenje porabe pitne vode v stavbi ali gradbenem inženirskem objektu mora biti zagotovljeno pred odjemnim mestom, do katerega lahko dostopa izvajalec javne službe. Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2198 13. člen (prepoved priključitve na javni vodovod) Stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, za katerega odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ni urejeno v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju odpadne vode in predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, izvajalec javne službe ne sme priključiti na javni vodovod. Če lastnik stavbe ali gradbenega objekta za rabo pitne vode iz javnega vodovoda, ki ne šteje za javno službo, ni pridobil pravice v skladu s predpisi, ki urejajo vode, izvajalec javne službe stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, v delu, ki se nanaša na rabo pitne vode iz javnega vodovoda, ki ne šteje za javno službo, ne sme priključiti na javni vodovod. 14. člen (načrtovanje in priključitev na javni vodovod) Načrtovanje in gradnjo priključka na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta (uporabnik), ki se priključuje na vodovod. Priključitev na javni vodovod je dovoljena samo s soglasjem, ki ga izda izvajalec javne službe v skladu z določili tega odloka in v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov. Če razpoložljive zmogljivosti vodnih virov in vodovodnega sistema ne dopuščajo novih priključitev, se soglasje ne izda. V primeru neustrezne zmogljivosti vodovodnega omrežja ali priključevanja na območju brez javnega vodovoda, se naročniku ali pooblaščencu izda projektne pogoje in določi obseg dograditve ali rekonstrukcije vodovodnega omrežja na katerega bo izvedena priključitev. Priključek na javni vodovod izvede izvajalec javne službe skladno z izdanim soglasjem na stroške uporabnika ali investitorja. Za vsako spremembo izvedbe priključka na javni vodovod mora uporabnik ali investitor ponovno pridobiti soglasje izvajalca javne službe. Brez soglasja izvajalca javne službe uporabnik ne sme dovoliti priključitve stavb ali gradbeno inženirskih objektov drugih uporabnikov na svojo interno vodovodno napeljavo ali na priključek na javni vodovod. 15. člen (začasna priključitev na javni vodovod) Izvajalec lahko izvede začasni priključek na javni vodovod le za gradbišča, javne prireditve in začasne objekte. Uporabnik mora k vlogi za pridobitev začasnega priključka priložiti pravnomočno gradbeno dovoljenje, prijavo prireditve ali podoben dokument, ki potrjuje začasno potrebo po priključitvi na javni vodovod. Izvajalec dovoli začasno priključitev, če uporabnik vloži popolno vlogo in je priključitev tehnično izvedljiva. Trajanje gradbiščnega priključka sovpada s trajanjem izgradnje stavbe ali gradbeno inženirskega objekta oziroma do začetka uporabe stavbe, vendar najdlje 5 let od izvedbe priključka. Če uporabnik v tem času gradnje objekta še ne zaključi, mora zaprositi za podaljšanje prej navedenega soglasja. Cena za uporabo vode na gradbiščnih priključkih (vod za gradbišča) se določi kot trikratnik veljavne cene vodarine v okviru storitev gospodarske javne službe. Gradbiščni priključek se ukine, ko investitor uredi odvajanje in čiščenje vod skladno z zakonodajo in prične uporabljati objekt. Uporabnik mora o začetku rabe objekta upravljalca obvestiti v 8 dneh od nastale spremembe. 16. člen (namakalni priključki in priključki za oskrbo živine) Na vodooskrbnih območjih, kjer vodovodni sistem to dopušča, je po predhodnem soglasju upravljavca in s pridobljenim vodnim dovoljenjem mogoče izvesti priklop na vodovodno omrežje za potrebe namakanja (posebna storitev). Iz namakalnih priključkov se sme uporabljati voda izključno za namakanje v vodnem dovoljenju določenih površin. Priklop na vodovodno omrežje za oskrbo živine je mogoč kot samostojni priključek ali z vgradnjo odštevalnega vodomera na obstoječem priključku 17. člen (spremembe na priključkih) V kolikor želi uporabnik odjemno mesto začasno ali trajno odklopiti, je dolžan posredovati vlogo na predpisanem obrazcu in po odklopu poravnati vse terjatve na tem odjemnem mestu in stroške odklopa. Ob ponovnem priklopu pa stroške priklopa. V času začasnega odklopa je uporabnik dolžan plačevati stroške omrežnine. Ukinitev priključka oziroma trajni odklop na javni vodovod je dovoljena, če se priključena stavba ali gradbeno inženirski objekt poruši oziroma je objekt v takem stanju, da ne omogoča bivanja. Uporabnik mora posredovati izvajalcu javne službe pisno vlogo za ukinitev priključka na javni vodovod. Ukinitev priključka na javni vodovod izvede izvajalec javne službe na stroške uporabnika. Prenos lastništva priključka ali obveznosti plačila storitev na drugo pravno ali fizično osebo je mogoč pod pogojem, da dotedanji lastnik oziroma najemnik nima odprtih terjatev do upravljavca javnega vodovoda iz tega priključka. Če obstaja terjatev, prenos priključka oziroma sprememba plačnika ni možna. Priključitev novega uporabnika se v tem primeru izvede po postopku, ki je po določilih tega odloka predpisan za prvo priključitev na javni vodovod. IV. Merjenje porabe pitne vode in obračun porabljene vode 18. člen (merjenje količin porabljene vode) Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se meri v kubičnih metrih (m3) z odčitavanjem obračunskega vodomera. Odčitavanje stanja vodomera se vrši periodično glede na vrsto porabnika, skladno s terminskim planom, ki ga določi upravljalec vodovoda. Ob zamenjavi vodomera je upravljavec javnega vodovoda dolžan obvezno odčitati stanje vodomera. 19. člen (namestitev obračunskega vodomera) Vsakemu novemu uporabniku namesti upravljavec javnega vodovoda obračunski vodomer. Stroški nabave in namestitve obračunskega vodomera bremenijo uporabnika. Tip, velikost in mesto namestitve obračunskega vodomera (vodomernega jaška) določi upravljavec javnega vodovoda samostojno, vendar v skladu s projektom, veljavnimi predpisi in podrobnejšimi tehničnimi pravili, ki so določeni v Tehničnem pravilniku upravljavca. V novozgrajenih večstanovanjskih stavbah mora biti za posamezne dele stavbe (stanovanjske in poslovne) zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z ločenimi obračunskimi vodomeri. Merjenje porabe pitne vode v stavbi ali gradbenem inženirskem objektu mora biti zagotovljeno pred Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2199 odjemnim mestom, do katerega lahko dostopa izvajalec javne službe. Obračunski vodomer mora biti pregledan in žigosan s strani pristojnega urada za kontrolo meril. Upravljavec javnega vodovoda vzdržuje obračunske vodomere ter skrbi za njihove redne preglede in za menjavo. Redna menjava in umerjanje vodomerov se izvaja skladno z veljavno zakonodajo. Stroški kontrole, umerjanja, vzdrževanja in zamenjave obračunskega vodomera se pokrivajo iz zbranih sredstev omrežnine. V primeru poškodovanja vodomera zaradi krivde uporabnika (zmrzal, poškodbe ipd.), je menjava vodomera strošek uporabnika in se ne krije iz naslova omrežnine. Vodovodni priključek in prostor, kjer je vgrajen obračunski vodomer, morata biti upravljavcu javnega vodovoda vedno dostopna za vzdrževanje in redne preglede. Uporabnik ne sme odstraniti, prestavljati, zamenjati ali popraviti obračunskega vodomera, niti odstraniti plombe. 20. člen (interni vodomeri) V interni hišni napeljavi so za obračunskim vodomerom lahko nameščeni še interni vodomeri, ki služijo uporabnikom ali upravljavcu interne napeljave za kontrolo porabe na različnih mestih oziroma za porazdelitev stroškov porabe vode. 21. člen (preverjanje točnosti vodomerov) Uporabnik ima poleg rednih pregledov obračunskega vodomera pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera. Če se ugotovi, da je točnost obračunskega vodomera izven predpisanih dopustnih mej, določenih z veljavnimi predpisi o meroslovju, nosi vse stroške zamenjave in preizkusa upravljavec javnega vodovoda, v nasprotnem primeru pa uporabnik. Zahteva za izredno kontrolo mora biti pisna. 22. člen (obračun porabljene vode) Količino porabljene vode iz javnega vodovodnega omrežja se meri v m3 po stanju odčitanem na obračunskem vodomeru. Stanje se odčitava najmanj dvakrat letno za gospodinjstva, za pravne osebe pa mesečno. V vmesnem obdobju, ko vodomer ni odčitan, se izračunajo mesečne akontacije. Akontacijo določi upravljavec, lahko pa uporabnik zahteva spremembo višine akontacije. V primerih, ko je na internem vodovodnem omrežju več uporabnikov, ki se oskrbujejo z vodo iz istega priključka, na katerem se meri poraba vode z enim obračunskim vodomerom in so na internem omrežju vgrajeni interni vodomeri, lahko upravljavec izda račun posameznim uporabnikom na podlagi odčitka stanja na internih vodomerih. Razlika med seštevkom dobavljene vode po odčitkih na internih vodomerih in po odčitku na glavnem vodomeru se razdeli na vse uporabnike v objektu, sorazmerno glede na porabo. V primerih, ko je na internem vodovodnem omrežju več uporabnikov, ki se oskrbujejo z vodo iz istega priključka, na katerem se meri poraba vode z enim obračunskim vodomerom in na internem omrežju niso vgrajeni interni vodomeri, se odčitana poraba porazdeli glede na število prijavljenih oseb v posamezni stanovanjski enoti oziroma po ključu, ki ga uporabniki sporazumno medsebojno določijo. 23. člen (obračun pavšalne porabe vode) V primeru, da upravljavec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari in okvara ni rezultat nepooblaščenega posega v sistem, se obračuna pavšalna poraba vode na osnovi povprečja porabe vode v primerljivem trimesečnem obdobju istega leta. Če upravljavec ne more odčitati števca, mora o tem obvestiti uporabnika, kateri mora sporočiti stanje vodomera v roku 5 dni, sicer se mu obračuna poraba vode po povprečju preteklih 12 mesecev - akontacija. 24. člen (plačevanje računa) Uporabniki je dolžan plačati račun do dneva zapadlosti računa. Plačnik storitev javne službe je njen uporabnik. V primeru oddaje stavbe, posameznega dela stavbe ali gradbeno inženirskega objekta v najem, je plačnik lahko najemnik, če je lastnik nanj s pogodbo prenesel vse pravice in obveznosti, ki jih sicer ima lastnik kot uporabnik in je taka pogodba posredovana upravljavcu javnih vodovodov. V takem primeru lastnik za obveznosti najemnika, ki jih ima ta kot uporabnik po tem odloku, odgovarja v razmerju do upravljavca subsidiarno. V primeru, da uporabnik ne poravna računa do datuma zapadlosti računa, ga je upravljavec dolžan pisno opomniti na neplačilo. Če uporabnik obveznosti ne poravna v celoti v 15 dneh po prejemu pisnega opomina, v katerem mora biti izrecno opozorjen na posledice neplačila, mu lahko upravljavec javnega vodovoda prekine dobavo vode oziroma začne postopek izterjave po sodni poti. V takem primeru bo upravljavec prekinil dobavo vode do poplačila celotne obveznosti, vključno s stroški prekinitve. 25. člen (ugovor) Uporabnik, ki mu je bila odmerjena poraba vode, lahko v 8 dneh po prejemu računa vloži pisni ugovor upravljavcu vodovoda, če meni, da mu količina porabljene vode ni pravilno odmerjena. Upravljavec javnega vodovoda je dolžan na pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku 15 dni od prejema ugovora in v tem roku ne sme prekiniti dobave vode. V kolikor uporabnik računa ne poravna niti v 15 dneh po prejemu pisnega odgovora, se mu izda pisni opomin. V. Prekinitve dobave vode 26. člen (prekinitev dobave vode ) Upravljavec lahko na stroške uporabnika prekine dobavo vode v naslednjih primerih: • če uporabnik ali njegov pooblaščeni predstavnik pisno odpove ali zahteva zaporo vode v posebnih primerih • če stanje interne instalacije ali vodomernega jaška ogroža zdravje drugih uporabnikov oziroma kvaliteto vode v javnem vodovodu, • če je priključek na vodovod izveden brez soglasja upravljavca javne infrastrukture, • če dovoli priključitev preko interne instalacije tretjim osebam, brez vednosti upravljavca vodovoda • če interna instalacija in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik tega noče preprečiti, • če uporabnik onemogoča delavcu ali pooblaščencu upravljavca odčitavanje ali zamenjavo vodomera ali pregled priključka in notranjih instalacij v skladu z določili tega odloka, Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2200 • če je prostor, kjer je vgrajen obračunski vodomer, nedostopen, zasut ali nevzdrževan in uporabnik tudi po opominu upravljavca, do postavljenega roka, pomanjkljivosti ne odpravi • če uporabnik brez soglasja upravljavca opravlja posege v objekte in naprave, ki so v upravljanju upravljavca, • če uporabnik krši objavljene omejitve pri varčevanju z vodo, • če uporabnik ne plača računa kakor je določeno v 23. in 24. členu, • če z odvodom odpadne vode ogroža vodne vire ali dobavo vode Prekinitev dobave vode velja za čas do odprave vzroka prekinitve. Stroške prekinitve in ponovne priključitve oskrbe z vodo plača uporabnik. Upravljavec je dolžan opraviti ponovno priključitev, ko so izpolnjeni vsi pogoji za priključitev. 27. člen (vzdrževalna in investicijska dela) Upravljavec ima pravico brez povračila škode prekiniti dobavo vode za krajši čas zaradi planiranih vzdrževalnih ali investicijskih del na objektih in napravah javnega vodovoda, vendar mora najkasneje 1 dan pred prekinitvijo obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja ali na krajevno običajen način in na spletni strani izvajalca javne službe o času trajanja prekinitve dobave vode. V primerih nepredvidenih okvar ima upravljavec pravico prekiniti dobavo vode brez predhodnega obvestila, mora pa takoj ko je to mogoče uporabnike obvestiti o času trajanja prekinitve dobave vode na krajevno običajen način in z objavo na svoji spletni strani. V primeru prekinitve oskrbe s pitno vodo , daljše od 24 ur, zaradi načrtovanih vzdrževalnih ali investicijskih del na omrežju, odprave okvar ali zaradi višje sile, mora izvajalec javne službe zagotoviti pitno vodo za nujni obseg porabe. 28. člen (izredne razmere in prednostna oskrba s pitno vodo) V primeru višje sile (potres, požar, suša, onesnaževanje virov, izpad energije, velike okvare) in v skladu z zakonom lahko upravljavec brez nadomestila škode prekine ali zmanjša dobavo vode, vendar mora o tem takoj obvestiti uporabnike in postopati v skladu s sprejetim načrtom ukrepov za take primere. Skrbeti mora predvsem za prednostno oskrbo za osnovne življenjske potrebe občanov in za požarno varnost. V primeru redukcij dobave vode, je kot prva omejena poraba vode pri uporabnikih posebnih storitev. VI. Financiranje in oblikovanje cen oskrbe s pitno vodo 29. člen (financiranje) Javna služba se financira iz: • cene storitve javne službe, • subvencije ali druge oblike proračuna občin, • drugih virov. 30. člen (oblikovanje cen) Cene javne službe oskrbe s pitno vodo se oblikujejo v skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, na predlog izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo. Potrdi pa jih občinski svet. Cena storitve javne službe je sestavljena iz cene javne infrastrukture (omrežnina) in cene, ki se nanaša na opravljanje storitve javne službe. 31. člen (elaborati o cenah) Izvajalec enkrat letno pripravi elaborat o ceni storitve javne službe v skladu s predpisi, ki urejajo metodologijo za oblikovanje cen javne službe in tem odlokom. Elaborat izvajalec posreduje občinam v tekočem letu najpozneje do dne 31.10., ne glede na višino potrebnih sprememb cene storitve javne službe glede na obstoječe cene oz. preteklo obračunsko obdobje. Občine elaborat pregledajo, in v primeru vsebinsko utemeljenih razlogov zahtevajo dopolnitve ali spremembe le-tega v roku 30 dni od prejema. Izvajalec mora na zahtevane dopolnitve ali spremembe odgovoriti v roku 30 dni od prejema le-teh. Občine morajo cene na podlagi elaborata potrditi najkasneje do 31.12. tekočega leta za prihodnje leto. Če posamezna občina ne potrdi elaborata do roka navedenega zgoraj, se za čas do potrditve elaborata, najemnina za infrastrukturo določi v višini, ki jo v omrežnini zaračunava izvajalec uporabnikom. 32. člen (subvencije cen) Občine samostojno odločajo o načinu subvencioniranja. Subvencije se določijo v skladu s predpisi s sklepi občinskih svetov posameznih občin. Subvencija se lahko zagotovi le za gospodinjstva in izvajalce nepridobitnih dejavnosti (kar mora biti razvidno iz ustreznih registrov). 33. člen (posebne storitve) Posebne storitve izvajalca so storitve, ki jih izvajalec javne službe opravlja in pri tem uporablja javno infrastrukturo, in niso obvezne storitve javne službe V okviru prostih zmogljivosti javnega vodovoda, lahko izvajalec opravlja posebne storitve v soglasju z občino, pri čemer ne sme ustvarjati negativne razlike med prihodki in odhodki, ki izvirajo iz tega naslova. Prihodki posebnih storitev se upoštevajo tako, da se zmanjša lastna cena javne službe oskrbe. Razmerje med izvajalcem in uporabnikom posebne storitve je podrobneje urejeno s pogodbo o posebnih storitvah. VII. Evidence uporabnikov 34. člen (evidence uporabnikov) Za potrebe poslovanja upravljavec vodi in vzdržuje evidenco uporabnikov. Osnovna evidenca uporabnikov za fizične osebe vsebuje naslednje podatke: • šifro uporabnika, • ime, priimek in naslov stalnega ali začasnega prebivališča nosilca gospodinjstva (ulica, kraj, hišna številka, število oseb v gospodinjstvu), • znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti, • datum vnosa podatkov. Upravljavec lahko za posameznega uporabnika z njegovim soglasjem zbira tudi podatke o: • zaposlitvi, • številki osebnega računa, • davčni številki, • deležu lastništva, • EMŠO. Evidenca uporabnikov za pravne osebe in samostojne podjetnike vsebuje naslednje podatke: Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2201 • šifro uporabnika in plačnika, • šifro dejavnosti (SKD) • naziv firme oziroma samostojnega podjetnika, • naslov, • transakcijski račun, • davčno številko, • znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti, • datum vnosa podatkov. Poleg navedenih podatkov vsebujeta evidenci tudi naslednje podatke: • podatke o merilnih napravah in priključnem cevovodu, • lastništvo nepremičnine • šifro odjemnega mesta. 35. člen (dodatne evidence v večstanovanjskih stavbah) Lastniki, najemniki in upravniki večstanovanjskih stavb morajo upravljavca pravočasno pisno obveščati o: • statusnih in lastninskih spremembah, ki vplivajo na razmerje med dobaviteljem in odjemalcem; • vseh spremembah naslova za dostavo računov in drugih podatkih ter skrbeti, da tudi njihov pravni naslednik vstopi v obstoječe razmerje. Pisno obvestilo iz predhodnega odstavka velja od prvega naslednjega obračunskega obdobja in obsega: • ime, priimek in novi naslov dotedanjega in novega odjemalca, • listino o prenosu lastninske pravice (razen upravnik), • številko in naslov odjemnega mesta, • podpisano izjavo novega lastnika, najemnika na obrazcu upravljavca, da vstopa v že sklenjeno pogodbeno razmerje. Do prejema popolnega obvestila je za vse obveznosti zavezan dotedanji lastnik, najemnik. 36. člen (pridobivanje evidenc) Upravljavec pridobiva evidence od uporabnikov, upravnikov, organov lokalne skupnosti, državnih organov in služb, ustanovljenih na podlagi Zakona o lokalni samoupravi, Zakona o javnih gospodarskih službah. Zbrani podatki so varovani na podlagi Zakona o varovanju osebnih podatkov. 37. člen (izstavitev računa za večstanovanjski objekt) Če je v stavbi več uporabnikov in je nameščen samo en glavni obračunski vodomer, se račun lahko izstavi: • upravniku večstanovanjske stavbe; v tem primeru upravnik razdeli stroške na posamezne uporabnike znotraj stavbe in v celoti poravna račun upravljavcu; • vsakemu uporabniku posebej, če vsi uporabniki v stavbi ali upravnik v njihovem imenu sklenejo pisni dogovor z upravljavcem glede načina obračuna oz. ključa delitve. VIII. Obveznosti upravljavca in uporabnikov 38. člen (obveznosti upravljavca) Upravljavec je dolžan: • zagotavljati normalno obratovanje javnega vodovoda v okviru razpoložljivih kapacitet; • redno vzdrževati objekte in naprave javnega vodovoda; • redno kontrolirati kvaliteto vode v skladu z veljavno zakonodajo; • obveščati uporabnike o času trajanja in ukrepih ob prekinitvah in omejitvah dobave vode; • obveščati uporabnike javne službe o njihovih obveznostih in izvajanju javne službe; • vodenje evidenc o: javnih vodovodih, s katerimi upravlja in območjih javnih vodovodov; uporabnikih javne službe; priključkih na javni vodovod in odjemnih mestih; zajetjih in rezervnih zajetjih za pitno vodo; vodnih pravicah za ta zajetja; vodni bilanci javnega vodovoda; vzdrževanju in čiščenju javne infrastrukture, namenjene izvajanju javne službe; stroških in cenah obveznih storitev javne službe; • voditi in ažurirati informacijski sistem skladno z organizacijskim navodilom; • voditi evidence o količinah odvzete pitne vode iz javnega vodovoda; • ločeno voditi evidenco o količinah odvzete pitne vode iz javnega vodovoda, ki niso storitev javne službe; • izdelati program oskrbe in poročati v skladu z zahtevami uredbe; • redno preverjati podatke o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na območju javnega vodovoda; • priključevati nove uporabnike javne službe. Ostale obveznosti upravljavca oskrbe s pitno vodo so določene v upravljavski pogodbi, organizacijskih navodilih lastnika javne infrastrukture in državnih pravnih aktih, ki urejajo to obvezno občinsko gospodarsko javno službo. 39. člen (obveznosti uporabnikov) Uporabniki so pri oskrbi s pitno vodo dolžni: • redno vzdrževati interno vodovodno omrežje; • omogočiti upravljavcu trajni, neoviran dostop do vodomernega jaška in obračunskega vodomera; • uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati obračunskega vodomera; • zaščita vodomernega jaška in vodomera pred poškodbami in zmrzaljo, vdorom talne in odpadne vode in drugimi škodljivimi vplivi; • nemudoma javljati upravljavcu vse okvare na javnem vodovodu, odjemu vode iz hidrantov; • upravljavcu javljati vse okvare in nepravilnosti na vodovodnem priključku; • spremljati porabo vode in sporočati upravljavcu javnega vodovoda neobičajno visoko porabo; • pisno obveščati upravljavca o spremembi naslova, lastništva in spremembah na stavbi ali inženirskem objektu, ki imajo vpliv na odvzem in obračun vode; • za opravljene storitve plačevati izvajalcu javne službe v roku navedenem na računu; • upoštevati medsebojno delitev stroškov, kadar ima več uporabnikov obračun preko enega obračunskega vodomera; • upoštevati ukrepe racionalne rabe zaradi pomanjkanja vode ali drugih izrednih dogodkov. IX. Gradnja vodovodnega omrežja 40. člen (gradnja objektov in naprav javnega vodovoda) Pred pričetkom gradnje javnega vodovoda je investitor dolžan obvestiti upravljavca vodovoda o nameravani gradnji vsaj 7 dni pred pričetkom del. Gradnjo objektov in naprav javnega vodovoda lahko izvaja strokovno usposobljena oseba, posege v obstoječi sistem javnega vodovoda pa izvaja upravljalec. Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2202 Ob izgradnji vodovodne infrastrukture je investitor dolžan zagotoviti strokovni nadzor upravljavca javnega vodovoda. 41. člen (prenos novozgrajenih vodovodov na občino) Kadar investitor vodovoda ni občina, mora investitor pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja skleniti pogodbo o komunalnem opremljanju z občino. Investitor novozgrajenih vodovodnih objektov in omrežja je dolžan po končani gradnji le-te predati v last občini. Uporabnik vode, ki sofinancira gradnjo javnega vodovoda, s tem ne pridobi nikakršne pravice razpolaganja na javnem vodovodu. Investitor je dolžan predati zgrajeni javni vodovod občini najkasneje v roku enega meseca po uspešno opravljenem internem tehničnem pregledu upravljavca javnega vodovoda skladno z zahtevami Tehničnega pravilnika. Prevzete vodovodne objekte in naprave skladno z določili tega člena preda občina v upravljanje bodočemu upravljavcu. Postopek predaje v upravljanje mora biti izveden dokumentirano z zapisniki o primopredaji. X. Varovanje vodovodnega omrežja, objektov in naprav 42. člen (varovalni pas vodovoda) Kdor gradi, opravlja vzdrževalna dela, rekonstrukcije in druga dela v varovalnem pasu vodovoda, si mora pred začetkom del pri upravljavcu javnega vodovoda pridobiti podatke o trasi vodovodnega omrežja in soglasje za izvajanje predvidenih del, v katerem so podani pogoji za posege na območju trase. Na vodovodnih napravah se ne sme graditi, postavljati objektov in nasipati materiala, ki lahko povzroči poškodbe na vodovodu ali ovira njegovo delovanje in vzdrževanje. 43. člen (obveznost vzpostavitve prvotnega stanja) Investitorji oziroma izvajalci del morajo pri novogradnji, vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic in trgov vzpostaviti javno vodovodno omrežje ter naprave v prvotno stanje. Vsa dela se opravijo pod nadzorom upravljavca. Stroški vzpostavitve prvotnega stanja in nadzora bremenijo investitorja. Upravljavci drugih omrežij in naprav (elektrika, telefon, plinovod, KTV, kanalizacija) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostane vodovodno omrežje ter naprave nepoškodovane. V primeru nastalih poškodb na javnem vodovodu ali vodovodnem priključku, morajo upravljavca javnega vodovoda nemudoma obvestiti in pri njem naročiti popravilo poškodb ter poravnati vse stroške, ki so nastali zaradi poškodbe. XI. Odjem vode iz hidrantov 44. člen (hidranti) Hidranti na javnem vodovodnem omrežju so namenjeni predvsem požarni varnosti ter morajo biti ves čas dostopni in v brezhibnem stanju. Javne hidrante vzdržuje upravljavec javnega vodovoda. Podatke o hidrantih vodi upravljavec javnega vodovoda v katastru. Brez soglasja upravljavca javnega vodovoda oziroma upravljavca zasebnega vodovoda se sme uporabljati voda iz hidranta samo za gašenje požarov in za druge intervencije ob naravnih in drugih nesrečah. V tem primeru mora uporabnik naknadno obvestiti upravljavca javnega vodovoda o uporabi in količini iz hidrantov odvzete vode. Uporabnik mora po odvzemu vode pustiti hidrant v brezhibnem stanju. V nasprotnem primeru nosi vse stroške popravila za okvare, ki jih je povzročil na hidrantu in vodovodnem omrežju. XII. Nadzor 45. člen (nadzor) Strokovni nadzor nad izvajanjem nalog izvajalca javne službe in upravljavca javnih vodovodov opravlja organ občinske uprave pristojen za gospodarske javne službe in inšpekcija pristojna za okolje. Nadzor nad izvajanjem določb, za katere je v primeru njihove kršitve po tem odloku predpisana globa, opravlja Medobčinski inšpektorat in redarstvo. XIII. Kazenske določbe 46. člen (kazenske določbe) Z globo 1.400 evrov se kaznuje upravljalec javnega vodovoda če: • prekine dobavo vode v nasprotju z 26. členom tega odloka; • začasno prekine dobavo vode v nasprotju z 27. členom tega odloka; • neupravičeno omejuje porabo vode; • ne izpolnjuje obveznosti iz 38. člena tega odloka. Z globo 400 evrov se kaznuje uporabnik vodovoda če: • odvzema vodo iz hidrantnega omrežja v nasprotju z 44. členom tega odloka; • uporablja vodo iz namakalnih priključkov v nasprotju s pogoji določenimi v vodnem dovoljenju oziroma soglasju za priključitev; • ne upošteva izdanih omejitev porabe vode. Z globo 1000 evrov se kaznuje uporabnik, pravna oseba, posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost če: • se priključi na javni vodovod brez soglasja upravljavca; • če se ne priključi na javni vodovod v roku 6 mesecev po prejemu poziva upravljalca; • s posegom ali dejanjem v varovalnem pasu vodovoda povzroči škodo ali posledično dodatne stroške pri vzdrževanju vodovoda; • namensko ravna v nasprotju s 39. členom tega odloka. XIV. Prehodne in končne določbe 47. člen (prehodne in končne določbe) Za rabo vodnih virov za lastno oskrbo stavb s pitno vodo morajo lastniki stavb in gradbenih inženirskih objektov pridobiti vodno dovoljenje skladno z določbami veljavne zakonodaje in tega odloka. Lastniki zasebnih vodovodov morajo v treh mesecih od uveljavitve tega odloka določiti upravljavca zasebnega vodovoda skladno s 6. členom tega odloka. Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o pogojih za dobavo vode na območju občine Sežana (Uradne objave št. 20, z dne 31.5.1991). Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2203 Številka: 032-0012/2021-05 Datum: 10.11.2021 Občina Divača Alenka Štrucl Dovgan, županja 1111. Sklep o ukinitvi javnega dobra Na podlagi 247. in ob upoštevanju 245. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) (Uradni list RS, št. 61/17, 175/20 - ZIUOPDVE) in 16. člena Statuta Občine Divača (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/14, 24/14, 9/15, 4/19) je Občinski svet Občine Divača na 20. redni seji dne 10.11.2021 sprejel SKLEP O UKINITVI JAVNEGA DOBRA 1. S tem sklepom se ukine status grajenega javnega dobra na parceli št. 2639/39, k.o. 2441-Dolenja vas. Navedena nepremičnina postane last Občine Divača, Kolodvorska ulica 3a, 6215 Divača, matična številka: 5882974, brez javnopravnih omejitev. 2. Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 032-0012/2021-04 Datum: 10.11.2021 Občina Divača Alenka Štrucl Dovgan, županja 1112. Sklep o potrditvi lokacijske preveritve za stanovanjsko hišo v Škofljah; ID: 2559 Na podlagi določil 16. člena Statuta Občine Divača (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/14, 24/14, 9/15, 55/17 in 4/19) in četrtega odstavka 131. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17, v nadaljnjem besedilu: ZUreP-2) je Občinski svet Občine Divača na 20. redni seji z dne, 10.11.2021 sprejel naslednji SKLEP O POTRDITVI LOKACIJSKE PREVERITVE ZA STANOVANJSKO HIŠO V ŠKOFLJAH; ID: 2559 1. člen (1) S tem sklepom se potrdi »Elaborat lokacijske preveritve za stanovanjsko hišo v Škofljah«, ki ga je izdelalo podjetje Kreadom d.o.o., Kidričeva ulica 20, 5000 Nova Gorica, odgovorni prostorski načrtovalec Kostja Jurkas, št. elaborata 16/2020, Nova Gorica, 1.6.2021, dopolnitev 27.8.2021. 2. člen (1) Lokacijska preveritev se nanaša na individualno odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev za zemljišča s parc. št. *7/1, *7/2, *7/3, *7/4, 1418/1, 1459/9, 1454/2, 1454/6 (del), 1420/1, 1419/1, 1420/2, 1454/13, 1454/14, vse k.o. Škoflje, ki se nahajajo v EUP ŠF-2. (2) Na območju lokacijske preveritve se dopusti individualno odstopanje od naslednjih prostorskih izvedbenih pogojev v: • 19. členu: dovoli se odstopanje glede odmikov manj zahtevnih objektov od meje sosednjih parcel, kjer se dovoli gradnjo manj zahtevnih objektov do parcelne meje s priloženim pisnim soglasjem lastnika sosednje parcele. • 24. členu: dovoli se odstopanje glede največje velikosti gradbene parcele za stanovanjski objekt, kjer se ne določi največje velikosti gradbene parcele. • 77. člen: dovoli se odstopanje glede višinskih gabaritov, kjer se dopusti višino od kapi pri nagnjenem terenu 14,00 m. • 77. člen: dovoli se odstopanje glede etažnosti, kjer se dopusti etažnost P+2N+M. • 77. člen: dovoli se odstopanje glede razmerja gabaritov, kjer se razmerja gabaritov ne določi. 3. člen (1) Sklep se evidenira v prostorskem informacijskem sistemu z identifikacijsko številko prostorskega akta v zbirki prostorskih aktov: 2559. (2) Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. (3) Sklep preneha veljati dve leti po izdaji, če investitor ne vloži popolne vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja ali predodločbe ali s potekom veljavnosti na njegovi podlagi izdane predodločbe ali gradbenega dovoljenja. Številka: 03-00012/2021-06 Datum: 11.10.2021 Občina Divača Alenka Štrucl Dovgan, županja OBČINA KOBILJE 1113. Odlok o rebalansu proračuna Občine Kobilje za leto 2021 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi ( Uradni list RS, št. 72/93 in dopolnitve ) in 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 - ZJU in 110/02 - ZTB-B) in 13. člena Statuta Občine Kobilje ( Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/2016 in 40/2019 ) je Občinski svet Občine Kobilje na 16. redni seji dne 17.11.2021 sprejel ODLOK O REBALANSU PRORAČUNA OBČINE KOBILJE ZA LETO 2021 1. člen V odloku o proračunu občine Kobilje za leto 2021 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 12/2021) se 2. člen spremeni tako, da se glasi: Konto Naziv Znesek v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/podskupina kontov Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2204 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 770.769,00 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 507.128,00 70 DAVČNI PRIHODKI 440.250,00 700 Davki na dohodek in dobiček 398.209,00 703 Davki na premoženje 36.941,00 704 Domači davki na blago in storitve 5.100,00 706 Drugi davki 0,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI 66.878,00 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 20.675,00 711 Takse in pristojbine 1.300,00 712 Globe in druge denarne kazni 0,00 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 0,00 714 Drugi nedavčni prihodki 44.903,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI 37.965,00 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 37.965,00 721 Prihodki od prodaje zalog 0,00 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 0,00 73 PREJETE DONACIJE 0 730 Prejete donacije iz domačih virov 0 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 225.676,00 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 163.037,00 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU 62.639,00 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 831.780,29 40 TEKOČI ODHODKI 326.806,02 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 74.176,00 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 14.340,00 402 Izdatki za blago in storitve 233.090,02 403 Plačila domačih obresti 0,00 409 Rezerve 5.200,00 41 TEKOČI TRANSFERI 226.329,00 410 Subvencije 10.275,00 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 77.132,00 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 31.226,00 413 Drugi tekoči domači transferi 107.696,00 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 276.645,27 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 276.645,27 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 2.000,00 430 Investicijski transferi 2.000,00 III. PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ (I. - II.) -61.011,29 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 0,00 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0,00 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV 0,00 750 Prejeta vračila danih posojil 0,00 751 Prodaja kapitalskih deležev 0,00 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0,00 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0,00 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 440 Dana posojila 0,00 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0,00 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0,00 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0,00 VI. PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0,00 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0,00 50 ZADOLŽEVANJE 0,00 500 Domače zadolževanje 0,00 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 12.786,00 55 ODPLAČILA DOLGA 12.786,00 550 Odplačila domačega dolga 12.786,00 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -73.797,29 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -12.786,00 Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2205 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 61.011,29 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 73.797,29 2. člen Splošni in posebni del proračuna in načrt razvojnih programov z obrazložitvami so sestavni del tega odloka. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 174 Datum: 17.11.2021 Občina Kobilje Pavel Horvat, župan 3. člen Sprejem tega sklepa je podlaga za izdajo ugotovitvene odločbe, ki jo bo na podlagi tega sklepa po uradni dolžnosti izdala občinska uprava Občine Makole. Na podlagi pravnomočne odločbe občinske uprave bo na nepremičninah iz 1. člena tega sklepa, iz zemljiške knjige izbrisana zaznamba o javnem dobru. 4. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 900-5/2021-8 Datum: 16. 11. 2021 OBČINA MAKOLE 1114. Sklep o ukinitvi statusa grajeno javno dobro lokalnega pomena Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A in 80/20 - ZIUOOPE), 247. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in 16. člena Statuta Občine Makole (Uradno glasilo slovenskih občin 2/2007, 45/2014 in 64/2016) je Občinski svet Občine Makole na 10. dopisni seji dne 16.11.2021 sprejel SKLEP O UKINITVI STATUSA GRAJENO JAVNO DOBRO LOKALNEGA POMENA Občina Makole Franc Majcen, župan OBČINA MISLINJA 1115. Odlok o 2. spremembi proračuna Občine Mislinja za leto 2021 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007 ZLS-UPB2, 76/08, 100/08-odl.US, 79/09 in 51/10), 29. in 40. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/2011 ZJF-UPB4) in 17. člena Statuta Občine Mislinja (Uradni list RS, št. 63/2010 in Uradno glasilo slovenskih občin št. 05/2012, 27/2016 in 61/2016) je Občinski svet Občine Mislinja na 23. seji, dne 15.11.2021 sprejel 1. člen S tem sklepom se ukine status »grajeno javno dobro lokalnega pomena - javne poti« na naslednjem zemljišču: • katastrska občina 785 STARI GRAD parcela 1343 (ID 7202422). 2. člen Nepremičnini iz 1. člena tega sklepa preneha veljati status »grajeno javno dobro lokalnega pomena - javne poti«. _A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/Podskupina kontov ODLOK O 2. SPREMEMBI PRORAČUNA OBČINE MISLINJA ZA LETO 2021 1. člen V Odloku o proračunu Občine Mislinja za leto 2021 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 70/2020) se prvi odstavek 2. člena spremeni tako, da se glasi : Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: Rebalans 2 Proračuna leta 2021 v evrih I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) TFKnpi PRiHnnki /7n+7n 6.094.956 A QCfi ORR 70 DAVČNI PRIHODKI 3.685.661 700 Davki na dohodek in dobiček 703 Davki na premoženje 704 Domači davki na blago in storitve 706 Drugi davki 3.335.932 208.973 140.656 100 71 NEDAVČNI PRIHODKI 670.605 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 711 Takse in pristojbine 712 Globe in druge denarne kazni 713 Prihodki prodaje blaga in storitev 714 Drugi nedavčni prihodki 407.094 4.013 6.300 456 252.742 72 KAPITALSKI PRIHODKI 65.027 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 9.960 55.067 73 PREJETE DONACIJE 650 Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2206 730 Prejete donacije iz domačih virov 731 Prejete donacije iz tujine 650 0,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI 1.673.013 740 Prejeta sredstva iz državnega proračuna 740 Prejete sredstva iz proračunov lokalnih skupnosti 740 Prejeta sredstva iz javnih skladov 741 Prejete sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije za izvajanje skupne kmetijske in ribiške politike 1.658.013 15.000 0 0 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE 0,00 780 Prejeta sredstva ISPA 0,0 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 5.917.301 40 TEKOČI ODHODKI 1.540.055 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 402 Izdatki za blago in storitev 403 Plačila domačih obresti 409 Rezerve 326.721 48.580 1.056.152 14.466 94.136 41 TEKOČI TRANSFERI 1.803.940 410 Subvencije 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 413 Drugi tekoči domači transferi 414 Tekoči transferi v tujino 45.667 1.028.796 214.911 514.566 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 2.441.557 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 2.441.557 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 131.749 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 131.749 0 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) 177.655 (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov Rebalans 2 Proračuna leta 2021 v evrih IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 (440+441+442+443) 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA 0 IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov Rebalans 2 Proračuna leta 2021 v evrih VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0 (500) 50 ZADOLŽEVANJE 0 500 Domače zadolževanje- najeti krediti pri poslovnih bankah 0 500 Domače zadolževanje- najeti krediti pri drugih domačih kreditodajalcih 0 VIII. ODPLAČILO DOLGA 210.000 (550) 55 ODPLAČILA DOLGA 210.000 550 Odplačila domačega dolga 210.000 IX. POVEČANJE (ZMANJSANJE)SREDSTEV NA RAČUNIH -32.345 (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII) X. NETO ZADOLŽEVANJE -210.000 (VII.-VIII.) XI. NETO FINANCIRANJE -177.655 (VI.+X.-IX) XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12. PRETEKLEGA LETA 35.486 Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2207 2. člen Proračunska rezerva se v letu 2021 oblikuje v višini 81.800 evrov. 3. člen Občina Mislinja se v letu 2021 ne bo dodatno zadolžila. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-06/2020 Datum: 15.11.2021 Občina Mislinja Bojan Borovnik, župan 1116. Pravilnik o oddajanju v najem večnamenske dvorane Lopan in drugih pripadajočih prostorov ter Kulturnega doma Šentilj pod Turjakom Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A in 80/20 - ZIUOOPE), Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18) ter 17. člena Statuta Občine Mislinja (Ur.l. RS št. 63/10 in Uradno glasilo slovenskih občin št. 5/12, 27/2016, 61/2016), je občinski svet Mislinja na 23. seji dne 15.11.2021 sprejel PRAVILNIK O ODDAJANJU V NAJEM VEČNAMENSKE DVORANE LOPAN IN DRUGIH PRIPADAJOČIH PROSTOROV TER KULTURNEGA DOMA ŠENTILJ POD TURJAKOM 1. Splošne določbe 1. člen S tem pravilnikom se določajo pogoji, način, namen in cena najema in koriščenja večnamenske dvorane Lopan, Šolska cesta 55, Mislinja in drugih pripadajoči prostorov ter Kulturnega doma Šentilj pod Turjakom za prireditve in srečanja ter ostale dejavnosti, ki jih organizirajo posamezniki, društva, organizacije, javni zavodi, združenja in pravne osebe iz območja občine Mislinja in drugih občin (v nadaljevanju: najemnik). 2. Najem 2. člen Najem večnamenske dvorane in drugih pripadajočih prostorov lahko zajema naslednje prostore: • najem velike dvorane s pripadajočimi prostori (kuhinja s šankom), • najem velike dvorane (brez kuhinje s šankom); • njem male dvorane s pripadajočimi prostori (kuhinja s šankom); • najem male dvorane (brez kuhinje s šankom); • najem sejne dvorane; • najem prostora pod odrom. Najem Kulturnega doma Šentilj pod Turjakom lahko zajema naslednje prostore: • najem dvorane z odrom, • sejna soba s kuhinjo. Za najem mora najemnik izpolniti vlogo na predpisanem obrazcu, ki je objavljena na spletni strani Občine Mislinja. Vloga se pošlje na Občino Mislinja. Občina ima pravico, da zavrne vlogo, če oceni, da predvidena prireditev, srečanje ali ostala dejavnost ni primerna za prostore, za katere najemnik oddaja vlogo oziroma da obstaja bojazen, da bi prišlo zaradi prireditve do kršitve javnega reda in miru ipd. . 3. člen Prednost koriščenja dvorane imajo najemniki iz Občine Mislinja. V kolikor je v navedenem terminu prostor prost, se z najemnikom sklene pisna najemna pogodba. Pogodba mora vsebovati podatke o najemniku, njegov naslov, davčno številko, transakcijski račun, telefonsko številko in podatke o namenu koriščenja dvorane oz. drugih prostorov ter datum in čas najema prostorov. 3. Pogoji najema 4. člen Za najem prostorov se zaračunava najemnina po ceniku, ki je sestavni del tega pravilnika in se objavi na internetni strani Občine Mislinja. Najemnik je dolžan najemodajalcu plačati najemnino v roku 30 dni od sklenitve pogodbe. 5. člen Društva, registrirani klubi, druge neprofitne organizacije in javni zavodi, ki imajo sedež v Občini Mislinja oziroma društva izven Občine Mislinja, ki izvajajo dejavnost ali programe za občane Občine Mislinja in ki jim je podeljen status delovanja v javnem interesu, za opravljanje tistih dejavnosti, za katere jim je podeljen status, so oproščena plačila najemnine, za opravljanje tistih dejavnosti, za katere jim je podeljen status. Druga društva, registrirani klubi, druge neprofitne organizacije in javni zavodi, ki imajo sedež v Občini Mislinja oziroma društva izven Občine Mislinja, ki izvajajo dejavnost ali programe za občane Občine Mislinja, pa nimajo podeljenega statusa delovanja v javnem interesu, plačajo najemnino, kot je določena v priloženem ceniku. Ravno tako je po ceniku določena tudi višina najemnine za druge uporabnike. 6. člen Za odpiranje in zapiranje prostorov je zadolžena oseba, ki jo določi župan. Po končani prireditvi oz. dejavnosti mora najemnik predati ključe zadolženi osebi. 4. Obveznosti najemnika 7. člen Najemnik najetih prostorov ne sme uporabiti za druge namene razen za tiste, za katere se je prijavil, niti jih brez predhodnega soglasja lastnika ne sme dajati drugim v podnajem. V primeru komercialnih prireditev mora prijaviti prireditev pri pristojnem organu in organizirati lastno varovanje. V kolikor je na prireditvi predvajana glasba, mora prireditev najemnik prijaviti tudi na Združenje skladateljev, avtorjev in založnikov za zaščito avtorskih pravic - Združenje SAZAS, v skladu z zakonom, ki ureja avtorske pravice. 8. člen Najemnik mora po končani prireditvi najemodajalcu predati prostore v takšnem stanju, kot jih je prevzel. Ne sme poškodovati prostorov in inventarja. V kolikor so Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2208 nastale poškodbe s strani najemnika, jih je le-ta dolžan odpraviti, oziroma poravnati vso nastalo škodo. 5. Obveznosti najemodajalca 9. člen Najemodajalec se zavezuje uporabniku dati v najem dvorano v takšnem stanju, da bo primerna za nemoteno izvajanje dejavnosti. 6. Prehodne in končne določbe 10. člen Pravilnik se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in prične veljati s 1.11.2021. CENIK UPORABE: PROSTORI - PC LOPAN Prostor Cena Velika dvorana: - za družbene prireditve z gostinsko ponudbo1 400,00/prireditev - za kulturne, športne in druge prireditve ter združevanja2 50,00/h ■ rekreativni nameni3 20,00/h ■ za druge namene, ki niso razvrščeni drugje 40,00/h sejna dvorana ali mala dvorana - za družbene prireditve z gostinsko ponudbo1 200,00/prireditev - za kulturne, športne in druge prireditve ter združevanja2 30,00/h - rekreativni nameni3 20,00/h - za druge namene, ki niso razvrščeni drugje 30,00/h Prostor pod odrom, če gre za uporabo samo tega prostora 20,00/h Z uveljavitvijo tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o oddajanju v najem večnamenske dvorane Lopan in drugih pripadajočih prostorov (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 50/2013, 69/2015, 60/2018). Številka: 3521-0001/2021 Datum: Občina Mislinja Bojan Borovnik, župan Priloga: • Cenik uporabe PROSTORI KULTURNI DOM ŠENTILJ Prostor Cena Dvorana z odrom - za družbene prireditve 250,00/prireditev - za kulturne, športne in druge prireditve ter združevanja2 50,00/h - rekreativni nameni3 20,00/h - za druge namene, ki niso razvrščeni drugje 20,00/h sejna dvorana s kuhinjo - za družbene prireditve 100,00/prireditev - za kulturne, športne in druge prireditve ter združevanja2 30,00/h - rekreativni nameni3 10,00/h - za druge namene, ki niso razvrščeni drugje 10,00/h sejna dvorana brez kuhinje - za kulturne, športne in druge prireditve ter združevanja2 30,00/h - rekreativni nameni3 10,00/h - za druge namene, ki niso razvrščeni drugje 5,00/h ''(poroke, valete, zaključke plesne večere, občne zbore ipd.) 2 (koncerti, gledališke predstavitve umetniških del, srečanja, predavanja, ipd.) 3 (aerobika, ples, pilates, joga, razni tečaji,...) Izhodiščna mesečna najemnina je izražena v EUR, vključuje DDV in je določena glede na namembnost uporabe poslovnih prostorov. OBČINA ORMOŽ 1117. Odlok o določitvi takse za obravnavo zasebnih pobud za spremembo namenske rabe prostora v Odloku o občinskem prostorskem načrtu Občine Ormož Na podlagi 109. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in 16. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 - uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Ormož na svoji 23. redni seji, dne 15.11.2021, sprejel ODLOK O DOLOČITVI TAKSE ZA OBRAVNAVO ZASEBNIH POBUD ZA SPREMEMBO NAMENSKE RABE PROSTORA V ODLOKU O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE ORMOŽ 1. člen Ta odlok določa višino takse za obravnavanje tistih zasebnih potreb glede prostorskega razvoja, ki predstavljajo pobudo za spremembo namenske rabe prostora v Odloku o občinskem prostorskem načrtu občine Ormož, ki jo vplačajo vlagatelji pobud. Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2209 2. člen (1) Višina takse za posamezno pobudo za spremembo namenske rabe prostora iz prejšnjega člena znaša: • za spremembo osnovne namenske rabe prostora: 100 eurov, • za spremembo podrobnejše namenske rabe prostora 75 eurov. (2) Za spremembo v primarno rabo (gozdna, kmetijska, vodna) se taksa ne plača. (3) Takse se ne plača, ko gre za spremembe, ki ne predstavljajo vsebinsko novega določanja ali spreminjanja namenske rabe prostora, načrtovanja novih prostorskih ureditev ali določanja novih prostorskih izvedbenih pogojev, so pa potrebne zaradi odprave očitnih pisnih, računskih in tehničnih napak v tekstualnem ali grafičnem delu OPN ter odpravo pomanjkljivosti glede njegove oblike. (4) V kolikor se vloga nanaša na več parcel, se za posamezno pobudo šteje pobuda dana za spremembo namembnosti na enovitem zaokroženem območju v okviru ene enote urejanja prostora. (5) Zavezanec za plačilo takse je vlagatelj pobude. (6) Plačilo takse ne zagotavlja spremembe namenske rabe prostora v OPN, temveč zgolj obravnavo ustreznosti pobude na občini z vidika njene skladnosti s temeljnimi pravili urejanja prostora, cilji prostorskega razvoja občine in pravnimi režimi v prostoru ter z vidika možnosti opremljanja zemljišča s komunalno opremo in drugo gospodarsko javno infrastrukturo. Plačilo takse je pogoj za obravnavo pobude. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 350-21/2018 02\26 Datum: 15.11.2021 Občina Ormož Danijel Vrbnjak, župan 1118. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Siget (VN 10) Na podlagi 119. člena v povezavi s 115. členom Zakona 0 urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 -ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18) ter 16. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 - UPB3) je Občinski svet občine Ormož na 23. seji dne 15. 11. 2021 sprejel ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA SIGET (VN 10) 1 Uvodne določbe 1. člen (predmet odloka) S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za Siget (VN 10) (v nadaljnjem besedilu: občinski podrobni prostorski načrt). 2. člen (vsebina odloka) Ta odlok določa območje občinskega podrobnega prostorskega načrta, prostorsko ureditev, ki je načrtovana z občinskim podrobnim prostorskim načrtom, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, druge pogoje in zahteve za izvajanje občinskega podrobnega prostorskega načrta ter usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti občinskega podrobnega prostorskega načrta. 3. člen (vsebina občinskega podrobnega prostorskega načrta) (1) Občinski podrobni prostorski načrt vsebuje tekstualni in grafični del. (2) Tekstualni del občinskega podrobnega prostorskega načrta vsebuje besedilo odloka. (3) Grafični del občinskega podrobnega prostorskega načrta vsebuje naslednje grafične načrte: • izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju v merilu 1 : 2000, • prikaz spremembe podrobnejše namenske rabe prostora občinskega prostorskega načrta v merilu 1 : 2000, • območje občinskega podrobnega prostorskega načrta z obstoječim parcelnim stanjem v merilu 1 : 1000, • prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji v merilu 1 : 1000, • zazidalna oziroma ureditvena situacija v merilu 1 : 1000, • prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro v merilu 1 : 1000, • prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom v merilu 1 : 1000, • načrt parcelacije v merilu 1 : 1000. 4. člen (priloge občinskega podrobnega prostorskega načrta) Občinski podrobni prostorski načrt ima naslednje priloge: • izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta, • prikaz stanja prostora, • strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve občinskega podrobnega prostorskega načrta, • smernice in mnenja, • obrazložitev in utemeljitev občinskega podrobnega prostorskega načrta, • povzetek za javnost. 2 Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta 5. člen (območje občinskega podrobnega prostorskega načrta) (1) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta zajema glede na Občinski prostorski načrt Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 4/13, 10/13, Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2210 1/16, 7/16 in 13/19) (v nadaljnjem besedilu: občinski prostorski načrt) enoto urejanja prostora VN 10, ki se nahaja severovzhodnem delu naselja Velika Nedelja oziroma severovzhodno od grada Velika Nedelja. (2) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta obsega zemljišče s parcelnimi številkami 1121, 1137/18, 1143, 1151/1, 1151/2, 1152, 1153, 1154/1, 1154/2, 1154/3, 1154/4, 1154/5, 1154/6, 1154/7, 1154/8, 1154/9, 1158, 1179 in 1180 vse v k.o. Velika Nedelja. (3) Gre za nezazidano stavbno območje, površine 27.801,0 m2 oz. 2,8 ha. (4) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta je po dejanski rabi pretežno opredeljeno kot trajni travnik (šifra dejanske rabe: 1300), v severnem in osrednjem delu kot neobdelano kmetijsko zemljišče (šifra dejanske rabe: 1600), na vzhodnih in zahodnih obronkih pa kot drevesa in grmičevja (šifra dejanske rabe: 1500) ter gozd (šifra dejanske rabe: 2000). Tam, kjer so urejeni dovozi in kolovozi do obstoječih objektov, pa je po dejanski rabi opredeljeno kot pozidano in sorodno zemljišče (šifra dejanske rabe: 3000). Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta je po podrobnejši namenski rabi opredeljeno kot stanovanjske površine z oznako podrobnejše namenske rabe prostora SS. (5) Celotno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja znotraj erozijsko ogroženega območja, kjer so potrebni zahtevnejši zaščitni ukrepi. V skrajnem jugozahodnem delu sega v območje občinskega podrobnega prostorskega načrta kulturna dediščina, in sicer kulturni spomenik Velika Nedelja-Grad (EŠD 800) in kulturna dediščina Velika Nedelja-Vas (EŠD 6310). (6) Dostop do območja občinskega podrobnega prostorskega načrta je možen z južne strani z lokalne ceste št. 302031 Savci-Velika Nedelja preko javne poti Velika Nedelja ter prav tako z enake lokalne ceste s severne strani preko javne poti Velika Nedelja-Hajndl. Na severnem območju je urejen dostop, ki pa ni kategoriziran kot občinska cesta. Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je zgrajena komunalna infrastruktura (vodovod, kanalizacija) in telekomunikacijsko omrežje, v neposredni bližini pa še elektroenergetska infrastruktura (nizkonapetostno omrežje). 3 Prostorska ureditev, ki je načrtovana z občinskim podrobnim prostorskim načrtom 6. člen (načrtovana prostorska ureditev) Z občinskim podrobnim prostorskim načrtom se načrtuje: • gradnja stanovanjskih stavb, • gradnja stavb za kulturo in razvedrilo, • gradnja gradbenih inženirskih objektov (dostopne ceste s priključki in križišči ter kanalizacijsko, vodovodno, elektroenergetsko in telekomunikacijsko omrežje s priključki), • gradnja pomožnih in pripadajočih objektov, • ureditev zunanjih površin (utrjene in zelene površine), • drugi gradbeni posegi. 4 Umestitev načrtovane ureditve v prostor 4.1 Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji 7. člen (vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji) Posegi izven območja občinskega podrobnega prostorskega načrta so dovoljeni za izgradnjo, prestavitev in rekonstrukcijo prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture za potrebe priključevanja območja občinskega podrobnega prostorskega načrta. 4.2 Rešitve načrtovanih objektov in površin 8. člen (rešitve načrtovanih objektov in površin) (1) Načrtovane objekte in površine se oblikuje ter umešča v prostor na podlagi začrtanih robnih pogojev in usmeritev za projektiranje in gradnjo občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki omogočajo fleksibilnost in prilagodljivost glede na potrebe investitorjev, hkrati pa zagotavljajo utemeljeno in premišljeno umeščanje v prostor. (2) Rešitve načrtovanih objektov in površin so lahko tudi drugačne, v kolikor so v skladu z določbami glede pogojev in usmeritev za projektiranje in gradnjo tega odloka. 4.3 Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo 9. člen (vrste gradenj in drugih posegov ter ureditev) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustne naslednje izvedbe del: • sanacija in priprava zemljišča, • gradnja novega objekta, • rekonstrukcija objekta, • odstranitev objekta, • sprememba namembnosti objekta, • vzdrževanje objekta. 10. člen (vrste objektov glede na namen) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustne naslednje vrste objektov glede na namen: • enostanovanjske stavbe (samo na delu območja občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki je po podrobnejši namenski rabi opredeljeno kot stanovanjske površine z oznako podrobnejše namenske rabe prostora SS), • dvostanovanjske stavbe (samo na delu območja občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki je po podrobnejši namenski rabi opredeljeno kot stanovanjske površine z oznako podrobnejše namenske rabe prostora SS), • garažne stavbe, • stavbe za kulturo in razvedrilo (samo na delu območja občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki je po podrobnejši namenski rabi opredeljeno kot območja osrednjih centralnih dejavnosti z oznako podrobnejše namenske rabe prostora CU), • rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe (samo drvarnice, pokrita skladišča za lesna goriva, lope, ute, nadstreški), • druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (samo nadstrešnice), • lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste, • jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti, • lokalni (distribucijski) plinovodi, • lokalni vodovodi za pitno vodo in cevovodi za tehnološko vodo, Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2211 • lokalni cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjen zrak, • vodni stolpi in vodnjaki, • cevovodi za odpadno vodo (kanalizacija), • lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi, • lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, • drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, • drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje, • trajno reliefno preoblikovanje terena, • gradbeni posegi za opremo odprtih površin, • drugi gradbeni posegi, ki niso razvrščeni drugje. 11. člen (vrste dejavnosti) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je v stavbah namenjenih bivanju dopustno opravljanje naslednje vrste dejavnosti, zgolj v smislu samozaposlitve oziroma z največ še eno zaposleno osebo: • računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti, • druge informacijske dejavnosti, • dejavnosti finančnih storitev, razen zavarovalništva in dejavnosti pokojninskih skladov, • dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in pokojninskih skladov, razen obvezne socialne varnosti, • pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve, • poslovanje z nepremičninami, • pravne in računovodske dejavnosti, • arhitekturno in tehnično projektiranje, • oglaševanje in raziskovanje trga, • druge strokovne in tehnične dejavnosti, • pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti. 12. člen (lega, velikosti in oblikovanje objektov) (1) Stavbe: • lega: znotraj površine za razvoj stavbe, ki je določena z gradbenimi mejami. Gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča; • tlorisni gabarit: omejen s faktorjem zazidanosti parcele (z), kateri je največ 0,5 na stanovanjskih površinah in največ 0,6 na območjih osrednjih centralnih dejavnosti. Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji, se določi kot razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele, namenjene gradnji; • višinski gabarit: največ K+P+1; • fasada: svobodno zasnovana s kakovostnimi in trajnimi materiali ter tako, da se barva in material fasade zgleduje po tradicionalnih primerih. Prevladujejo naj svetli toni in naravni odtenki; • streha: dvokapna, enokapna in ravna ali njihova kombinacija; • strešna kritina: pogojena je s tehnološko rešitvijo strehe. Strešna kritina strehe ne sme biti trajno bleščeča. Dopustna je izvedba čopov, zatrepov, napuščev, frčad ipd. (2) Gradbeni inženirski objekti: • lega: na celotnem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta; • velikost: prilagodi se kapacitetnim zahtevam in namenu; • oblikovanje: prilagodi se tehnološkim zahtevam in namenu. Pristope do objektov in zemljišč ter funkcionalne prometne površine ob objektih se primerno utrdi. (3) Pomožni in pripadajoči objekti: • lega: najbolj izpostavljeni deli objekta so od meje sosednjega zemljišča odmaknjeni najmanj 1,00 m, s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča pa tudi manj, ograja in objekt, ki nima višine, pa se lahko gradita na oziroma do meje sosednjega zemljišča; • velikost: glede na predpis o razvrščanju objektov izpolnjuje merila za nezahteven ali enostaven objekt; • oblikovanje: objekte se oblikuje tako, da se ne kvari splošnega videza prostora. (4) Gradnja objektov in posegi v območju varovalnega pasu gospodarske javne infrastrukture, varstva kulturne dediščine in erozijskih območjih so dopustni le pod pogoji in s soglasjem oziroma mnenjem pristojnega upravljavca. 13. člen (ureditev in oblikovanje zunanjih površin) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je treba upoštevati naslednje pogoje za ureditev zunanjih površin: • zunanje ureditve morajo biti prilagojene terenu in višinskim potekom cest; • zunanje ureditve se izvede na način, ki omogoča neoviran dostop in uporabo funkcionalno oviranim osebam; • na parceli namenjeni gradnji stanovanjske stavbe se zagotovi najmanj dve parkirni mesti na bivalno enoto. V primeru opravljanja dejavnosti je treba zagotoviti dodatna parkirna mesta glede na dejavnost; • neutrjene zunanje površine na parceli namenjeni gradnji stanovanjske stavbe se v čim večji meri zatravi z deležem najmanj 25% celotne površine parcele; • na celotnem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se zasaditve izvajajo tako, da se uporabljajo le avtohtone rastlinske vrste, značilne za to območje, ki naj bodo lokalnega izvora. 14. člen (merila za parcelacijo) (1) Načrt parcelacije je prikazan v grafičnem delu. (2) Mejne točke zemljiških parcel so podane v Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu. 5 Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro 15. člen (splošni pogoji) (1) Pri projektiranju gospodarske javne infrastrukture se upoštevajo veljavni predpisi, normativi in zakonodaja s posameznega področja. (2) Detajlni pogoji za priključitev objektov na načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo se določijo v fazi izdelave projektne dokumentacije posameznega objekta v skladu s pozitivnimi mnenji, vključno s projektnimi pogoji k temu občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu. (3) Gospodarska javna infrastruktura mora biti dimenzionirana na končno načrtovano kapaciteto območja občinskega podrobnega prostorskega načrta. Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2212 16. člen (prometno urejanje) (1) Za zagotavljanje prometnega dostopa se zgradi dostopne ceste, ki se jih naveže javno pot JP 804591 odsek Velika Nedelja in javno pot JP 804492 odsek Velika Nedelja. Na koncu slepo zaključenih dostopnih cest se izvede obračališče. (2) Dostopne ceste in cestne priključke se izvede v protiprašni izvedbi z elementi, ki omogočajo osnovne dostope in uporabo tudi za funkcionalno ovirane ljudi ter opremi z vertikalno in horizontalno prometno signalizacijo. Vozišče dostopnih cest se izvede v širini najmanj 4,5 m. 17. člen (odvajanje in čiščenje odpadnih voda) (1) Za zbiranje in odvajanje padavinskih in komunalnih odpadnih voda se izvede ločeni kanalizacijski sistem. (2) Komunalne odpadne vode se odvaja v javno kanalizacijsko omrežje. (3) Padavinske odpadne vode z utrjenih površin in streh se predhodno očiščene odvaja po meteorni kanalizaciji v ustrezno velik zadrževalnik deževnice (parcela št. 1179 v k.o. Velika Nedelja). (4) Pri projektiranju kanalizacije se upoštevajo veljavni tehnični predpisi o javni kanalizaciji. 18. člen (oskrba z vodo) (1) Za oskrbo s pitno, sanitarno in požarno vodo se zgradi javno vodovodno omrežje s priključki, katero se naveže na obstoječo vodovodno omrežje. (2) Podrobnejša merila (velikost cevovoda, potek trase vodovoda ipd.) se določijo v projektni dokumentaciji. (3) Pri projektiranju vodovodnega omrežja se upoštevajo veljavni tehnični predpisi o javnem vodovodu. 19. člen (oskrba z električno energijo) (1) Za oskrbo z električno energijo se: • zamenja transformator v transformatorski postaji TP 20/0,4 kV Velika Nedelja 3 (t-597 OE Ptuj) moči 100 kVA s transformatorjem TP 20/0,4 kV minimalne moči 250 kVA, • zgradi nizkonapetostni kabelski razvod iz transformatorske postaje TP 20/0,4 kV Velika Nedelja 3 (t-597 OE Ptuj) do razdelilnih omaric (PMO) in priključke od razdelilnih omaric (PMO) do stavb, • pridobi ustrezno projektno dokumentacijo za nizkonapetostni kabelski razvod, • pridobi služnostne pogodbe za zemljišča, čez katera bodo potekale trase elektroenergetskih vodov. (2) Vsa elektroenergetska infrastruktura se projektno obdela v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi. (3) Vsi posegi in priključki na elektroenergetsko omrežje se izvedejo pod pogoji upravljavca elektroenergetskega omrežja. 20. člen (zagotavljanje elektronskih komunikacijskih storitev) (1) Za zagotavljanje elektronskih komunikacijskih storitev se na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta obstoječe omrežje zaščiti ali prestavi in v dostopnih cestah dogradi telekomunikacijska kabelska kanalizacija iz PEHD cevi 2x fi 50 mm s KJ iz BC fi 80 cm. Od posameznega KJ do stavbe se izvede kabelska kanalizacija iz PEHD cevi fi 32 mm. Navezava na obstoječe telekomunikacijsko omrežje se izvede v bližini naslova Velika Nedelja 40a ali Velika Nedelja 10j. (2) Investitor objekta, kjer bo izveden telekomunikacijski priključek, predvidi vgradnjo dovodne telekomunikacijske omarice in zagotovi ustrezni cevni dovod do objekta. V primeru kovinske dovodne omarice, mora biti le-ta ozemljena na skupno ozemljilo objekta. Dovodna telekomunikacijska omarica mora biti vgrajena na mesto, kjer je omogočen 24 urni dostop. Notranja telekomunikacijska inštalacija se naj izvede s tipiziranimi materiali in elementi. Priporoča se izvedba notranje telekomunikacijske inštalacije, ki se z ustrezno cevno povezavo (pri tem se upošteva minimalne dimenzije inštalacijskih cevi) z dovodno telekomunikacijsko omarico zaključi v notranji telekomunikacijski omarici. V notranji telekomunikacijski omarici je potrebno zagotoviti električno napajanje (vtičnica 220 V) in prezračevanje. (3) Na območju občinskega podrobnega prostorskega je dopustno vzpostaviti dostopne točke kot samostojne elektronske naprave za mobilne komunikacije v lokalnem (dostopovnem) komunikacijskem omrežju na prej zgrajenih stavbah, gradbenih inženirskih objektih in na ureditvah drugih gradbenih posegov. 21. člen (javna razsvetljava) (1) Javna razsvetljava se uredi v skladu s kriteriji in predpisi glede osvetljenosti cest in ob upoštevanju predpisov o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja. (2) Zunanje površine ob stavbah se osvetli z interno razsvetljavo. 6 Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine 22. člen (varstvo kulturne dediščine) (1) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahajata registrirani enoti nepremične kulturne dediščine: • kulturni spomenik Velika Nedelja-Grad (EŠD 800), • kulturna dediščina Velika Nedelja-Vas (EŠD 6310). (2) Parceli št. 1121 in 1152 obe v k.o. Velika Nedelja se nahajata na območju kulturnega spomenika Velika Nedelja-Grad (EŠD 800), kjer je v skladu z varstvenim režimom prepovedano posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam. Na parcelah je dopustna zgolj ureditev zelene površine oziroma obrežne vegetacije in prostora ob jarku v smislu kvalitetne robne ureditve gradu. V skladu z varstvenim režimom je potrebno pred izdajo kulturnovarstvenega soglasja opraviti arheološki pregled, ki ga zagotovi investitor posega. (3) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. (4) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi 7 Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2213 23. člen (varstvo voda) (1) Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno ter v ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih odpadnih in prečiščenih padavinskih vod. Kanalizacijski sistem za komunalne in padavinske odpadne vode mora biti zgrajen v neprepustni izvedbi v skladu s standardom SIST EN 1610. (2) Odvajanje čistih padavinskih voda s strešin in utrjenih površin je treba urediti tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je treba predvideti zadrževanje padavinskih voda pred morebitnim iztokom v površinske odvodnike (zatravitve, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki ipd.). (3) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda s parkirišč in manipulativnih površin mora biti urejena preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in lovilcev olj. Lovilci olj morajo biti izdelani in dimenzionirani v skladu s standardom SIST EN 858-2. (4) V primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa voda-voda, si mora investitor, za poseg v podzemno vodo, predhodno pred izdajo vodnega soglasja pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote. V kolikor bo vrtina globlja od 30 m si mora investitor pridobiti še dovoljenje za raziskavo podzemnih voda. (5) V primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa zemlja-voda (geosonda), si mora investitor, za poseg v podzemno vodo, predhodno pred izdajo vodnega soglasja pridobiti dovoljenje za raziskavo podzemnih voda (izvedba vrtine). (6) Za vsako rabo vodnega vira (podtalnica, geotermalni vir, javni vodovod.), ki presega meje splošne rabe (ogrevanje, tehnološka voda, zalivanje ipd.) je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije. (7) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda se lahko izvedejo samo na podlagi mnenja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija Republike Slovenije za vode. 24. člen (varstvo tal) (1) Ob izkopu gradbene jame je treba vse izkopane plasti tal deponirati ločeno glede na njihovo sestavo. Pri odstranjevanju gornjih plasti zemljine se rodovitna zemlja odlaga v pasovih, ki se jih ustrezno zaščiti pred erozijo in onesnaženjem ter nato uporabi pri končni ureditvi območja. Površine, ki so bile v času zemeljskih del razgaljene, se v najkrajšem možnem času ponovno zatravijo oziroma zasadijo. (2) Možen vpliv na tla bo največji v času zemeljskih in gradbenih del. V času gradnje bo poseg v tla posledica gradbenih del. Potencialni vir onesnaženja tal predstavlja možnost izlitja olj ali maziv iz gradbene mehanizacije in transportnih vozil, zato je dopustno uporabljati zgolj tehnično brezhibne stroje in vozila. (3) Investitorji morajo pri izdelavi projektne dokumentacije zagotoviti zakonsko določene zaščitne ukrepe za varstvo tal. 25. člen (ohranjanje narave) (1) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta in v njegovi bližini ni naravovarstvenih območij s posebnim režimom, to je zavarovanih območij in območij predlaganih za zavarovanje, območij Natura 2000, naravnih vrednot, območij pričakovanih naravnih vrednot in ekološko pomembnih območij. (2) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ni območij pomembnih za biotsko raznovrstnost. 26. člen (varstvo zraka) (1) Objekti in naprave ne smejo povzročati prekomernega onesnaževanja zunanjega zraka. Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij v skladu z določili oziroma z veljavnimi predpisi s področja varovanja kakovosti zunanjega zraka. (2) Prezračevanja objektov se spelje nad strehe objektov. (3) Dimovodne naprave se gradi tako, da se zagotavlja varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča in da se ne presega dovoljenih emisije določenih v veljavnem predpisu. (4) Onesnaževanje zraka z izpušnimi plini transportnih vozil in delovnih strojev med gradnjo se omili z ustreznim načrtovanjem poteka gradnje in uporabo tehnično brezhibnih vozil in strojev. (5) Novogradnje je treba projektirati na način, da pri najbližjih stavbah z varovanimi prostori ne bodo presežene mejne vrednosti za kakovost zraka. 27. člen (varstvo pred hrupom) (1) V skladu s predpisom, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju je za območje občinskega podrobnega prostorskega načrta z oznako podrobnejše namenske rabe SS (stanovanjske površine) določena III. stopnja varstva pred hrupom. (2) Predpisane mejne in kritične vrednosti hrupa ne smejo biti presežene zaradi hrupa v okolju, ki ga povzročajo stalne ali občasne emisije hrupa enega ali več virov obremenjevanja okolja s hrupom. (3) Strojne naprave je treba namestiti na tiste strani fasad objektov, kjer ni stanovanjskih objektov na katere bi imelo obratovanje teh naprav s stališča varovanja pred hrupom negativne vplive na okolje, kar je treba preveriti s strokovno oceno obremenitve okolja s hrupom. 28. člen (varstvo pred svetlobnim onesnaženjem) (1) Postavitev in jakost svetilk mora izpolnjevati zahteve glede zastrtosti bleščanja in svetlobnega onesnaževanja v skladu s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaženja. (2) Stalna zunanja osvetlitev stavb ni dovoljena. 29. člen (varovanje naravnih virov) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se zagotovi: • stalna oskrba z vodo, pri tem ne smejo biti ogroženi vodni viri občine, • racionalna raba virov (zaprti sistemi, varčno ravnanje s pitno vodo). 30. člen (učinkovita raba energije) (1) Pri gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, se spodbuja uporabo okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov energije. Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa energija vodotokov, vetra in biomase ter geotermalna in neakumulirana sončna energija. (2) Učinkovito rabo energije se zagotavlja s priključevanjem objektov in naprav na ekološko čiste vire energije, z racionalno rabo energije in z zmanjševanjem porabe tako, da se: Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2214 • izboljšuje toplotna izolacija objektov, • spodbuja pasivne oziroma energetsko učinkovite gradnje, • pri načrtovanju prenov in novogradenj objektov predvidi uporabo sodobnih izolacijskih materialov ter tehnološke opreme, • zamenjuje fosilna goriva z gorivi, ki vsebujejo manj ogljika (zemeljski plin) ali z biomaso. (3) Pri gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je treba izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, kjer se upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. Kot alternativni sistemi se štejejo: • decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije, • soproizvodnja, • daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo, • toplotne črpalke. (4) Študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za določene stavbe iz predpisov s področja energetike in učinkovite rabe energije. Če je v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja določeno, da bo več kot dve tretjini potreb stavbe po toploti zagotovljeno iz enega ali več alternativnih sistemov za oskrbo stavbe z energijo, se šteje, da je zahteva za izdelavo študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo izpolnjena. 31. člen (ravnanje z odpadki) Ravnanje s komunalnimi odpadki se izvaja v skladu z občinskim predpisom, ki določa način ravnanja s komunalnimi odpadki. 8 Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom 32. člen (obramba) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ni potrebnih posebnih rešitev in ureditev za izvajanje dejavnosti obrambe. 33. člen (varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) (1) Območje občinskega podrobnega načrta predstavlja plazljivo in erozijsko ogroženo območje zahtevnejših zaščitnih ukrepov, zato si je k projektni dokumentaciji za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja (DGD) potrebno pridobiti geološko poročilo s poudarkom na stabilnosti terena, s katerim se ugotovi stopnja tveganja za načrtovane posege. Iz geološkega poročila mora biti razviden način temeljenja stavb in tudi zmožnost ponikanja padavinskih voda oz. najprimernejši način odvodnje padavinskih vod. (2) Pri načrtovanju objektov se upošteva projektni pospešek tal 0.125 [g]. (3) Površine, na katerih se bodo zbirale in skladiščile okolju škodljive snovi, se izvedejo tako, da bo preprečeno neposredno izpiranje ali odtekanje škodljivih snovi v površinske vode ali tla (neprepustnost, robniki, padci proti požiralnikom ipd.). 34. člen (varstvo pred požarom) Za zaščito pred požarom se zagotovi: • pogoje za varen umik ljudi in premoženja, • potrebne odmike od meje parcel in med objekti ali potrebne protipožarne ločitve, • dovozne poti za gasilska vozila, dostopne poti za gasilce, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila v skladu z zahtevami standarda SIST DIN 14090 ali usklajeno z lokalno pristojno gasilsko enoto, kadar se jih ne da urediti v skladu s standardom SIST DIN 14090, • vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. 9 Etapnost izvedbe prostorske ureditve 35. člen (etapnost izvedbe) (1) Časovna izvedba prostorskih ureditev, kakor tudi zaporedje izvedbe posamezne prostorske ureditve in njenih etap je odvisna od izkazanega interesa investitorjev. (2) Za vsako etapo je treba zagotoviti prometni dostop do stavbe, zadostno število parkirnih mest in tisti del okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture, ki je potrebna za priključitev in oskrbo ter za obratovanje stavbe. 10 Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev 36. člen (dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev) (1) Dopustna so odstopanja od lege stavb (izven površine za razvoj stavbe), v kolikor z njimi soglaša lastnik sosednjega zemljišča, ki ga ta odstopanja tangirajo. (2) Dopustna so odstopanja od zasnove zunanjih ureditev in dostopov do gradbenih parcel. (3) Dopustna so odstopanja od načrta parcelacije tako, da je dopustno združiti največ dve gradbeni parceli v eno oziroma razdeliti gradbeno parcelo na največ dve. V primeru združevanja ali deljenja gradbenih parcel se površine za razvoj stavb smiselno povečajo ali zmanjšajo (4) Dopustna so odstopanja od poteka mej parcel zaradi prilagoditve dejansko izvedenemu stanju na terenu. (5) Dopustna so odstopanja od poteka tras, površin, objektov, naprav in priključkov oziroma tehničnih rešitev prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture v primeru, da se v fazi priprave projektne dokumentacije ali med gradnjo pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč, ustreznejše tehnološke, okoljevarstvene, geološko-geomehanske, hidrološke, prostorske in ekonomske rešitve ali drugih utemeljenih razlogov. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. Z rešitvami morajo soglašati pristojni upravljavci oziroma nosilci urejanja prostora, ki jih ta odstopanja zadevajo. (6) Dopustna so odstopanja od vrst dejavnosti, v kolikor za to obstajajo prostorske možnosti ter ob upoštevanju določb tega odloka, predvsem glede varstva pred hrupom in ostalega varstva okolja. 11 Drugi pogoji in zahteve za izvajanje občinskega podrobnega prostorskega načrta 37. člen (obveznosti investitorjev in izvajalcev) (1) Pri izvajanju občinskega podrobnega prostorskega načrta in projektiranju je potrebno upoštevati vse določbe tega odloka, ter projektne pogoje, pridobljene z dnem izdaje mnenj k temu občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu. Št. 59/19.11.2021 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2215 (2) V času gradnje je investitor oziroma izvajalec del dolžan zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, izlitje nevarnih snovi na prosto, ter izliv padavinskih voda na sosednja zemljišča. 12 Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti občinskega podrobnega prostorskega načrta 38. člen (usmeritve po prenehanju veljavnosti občinskega podrobnega prostorskega načrta) Merila in pogoji tega odloka se smiselno povzamejo v hierarhično višjem prostorskem aktu. 13 Končni določbi 39. člen (uskladitev z občinskim prostorskim načrtom) Z dnem uveljavitve tega odloka se nastale spremembe podrobnejše namenske rabe vnese v občinski prostorski načrt po postopku, kot je določen za njegovo revizijo. 40. člen (hramba in vpogled) Občinski podrobni prostorski načrt se hrani in je na vpogled javnosti na sedežu Občinske uprave Občine Ormož. 41. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 3503-2/2020 02\22 Datum: 15. 11 . 2021 Občina Ormož Danijel Vrbnjak, župan 1119. Sklep o subvencioniranju cene storitev gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo Na podlagi Odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v občini Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 13/16), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja z dopolnitvijo (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17 in 78/19) in 16. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 -uradno prečiščeno besedilo in 11/19) je Občinski svet Ormož na svoji 23. redni seji, dne 15.11.2021 sprejel naslednji SKLEP O SUBVENCIONIRANJU CENE STORITEV GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE OSKRBE S PITNO VODO 1. člen Ta sklep ureja višini in vir subvencije obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v občini Ormož. 2. člen Cena storitve obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo se subvencionira za gospodinjstva in nepridobitne uporabnike v višini 12,7896 % stroškov omrežnine za posamezen vodomer, za obdobje od 01.01.2022 dalje do spremembe sklepa o višini subvencioniranja cen. V primeru spremembe cene omrežnine se za izračun višine omrežnine za posamezen vodomer uporabi novo sprejeta cena omrežnine in od te cene obračuna subvencija v višini 12,7896 % stroškov omrežnine za posamezen vodomer. • Subvencija omrežnine za oskrbo s pitno vodo -obvezna javna služba (brez DDV). VODOMER Predlagana cena za leto Subvencija občine v 2022 v EUR višini 12,7896 % omrežnine / mesec v EUR DN