PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ClTATELJE
PROLETAREC
Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice
OFFICIAL ORGAN OF
J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU
					
ST.—NO. 2117.	uiwm m ii i ....... mmto, Om. 1 mm. «1 HM m mMcm t CStc <MiH tto A*t «1 «1 Itercfc «, an.	•m, SL. f		CHICAGO, ILL., MAY 26, 1948.	^tiMmhed WmJlIj at 2801 8. Law d da le Ave. ••• LETO—VOL. XLIII.
					
SANTO CICARDO, ki je piketiral pred Armourjevimi klavnicami v Chicagu in bil ubit, je imel sijajen demonstrativen pogreb. Življenje je dal zaman, kajti stavkarji so se v pondeljek 24. maja vrnili na delo pod kompanijskimi pogoji.
Dvomi v uspeh načrta za evropsko obnovo v Angliji in drugje
Konvencija angleške delavske stranke in problem gospodarstva fer socializacije. — Nove dajatve Kitajski, Grčiji, Italiji, Trstu in Turčiji
Anglija dobi letos iz ameri-, zahtevah v načrt določbo, da no-škega sklada za rekonstrukcijo zapadne Evrope (ERP> $1,324,-
300,000. Pred dvemi leti pa je dobila tri in pol milijarde ameriškega "posojila", ki ga je že zapravila.
Težka gospodarska kriza
Vzlic tej oomoči pa je Anglija v finančni krizi, ker njen *zvoz ne dohaja uvoza. Na nedavni konvenciji delavske stranke je premier Attlee dejal, da kar Anglija potrebuje, je veliko več produkcije za izvoz, da bi potrebščine, ki jih za svoje prebivalstvo kupuje z dolarji, lahko nabavljala v zameno za svoje produkte. Zanašanje na Marshallov plan Angliji ne bo po-magklo, ako si ne zviša z izvozom dohodkov toliko, da bo spet solventnai Ali pa izseliti svoje odvišno prebivalstvo v Kanado, Avstralijo in svoje druge domi-njone ter kolonije. Na malih angleških otokih živi blizu 50 milijonov ljudi, ki jih je med in po vojni bilo mogoče za silo dostojno preživljati samo z ameriško pomočjo. Tudi Kanada je poslala Angliji veliko žita brezplačno.
Zastarelost industrije
Povpre^pn angleški premogar in povprečen industrialni delavec na Angleškem producira znatno manj kot pa ameriški premogar in industrialni delavec. Vzrok je, ker je angleška industrija stara in še ni dosegla ameriškega tempa. Tudi angleški premogovniki niso modernizirani in se v njih obratuje po starih načelih. Modernih strojev je v angleških rovih malo.
Marshallov načrt bo Angliji omogočil nabaviti stroje iz Amerike, kar bo dvignilo produkcijo v premogovnikih in v industriji.
Vprašanje socializacije
Na omenjeni konvenciji je Attlee govoril tudi o socializaciji. Vlada je obljubila podrža-viti veliko jeklarsko industrijo, toda toriji na vso moč nasprotujejo in pa lastniki, ker je to ena tistih redkih angleških obratov, ki še donaša velike profite. Zato vlada svojega načrta še ni izvedla. Niti ne izgleda, da ga bo tako kmalu.
Zelo nasproten načrtom angleške vlade za socializiranje industrije je samo posebi umevno ameriški kapitalizem. Ko se je sklepalo o Marshallovem planu, so mnogi Člani zvezne zbornice
bena država, ki uvaja socializem, ne dobi ameriške podpore.
Nedavno je poslala zveza in-dustrialcev v IMnoistf upravi Marshallovega plana zahtevo, da se Angliji odvzame vso ameriško podporo čim bi sklenila podržaviti jeklarsko ali kakršno drugo industrijo, ki je v privatni lasti. Takih pritiskov je mnogo, dasi se ameriški toriji po nepotrebnem razburjajo, kajti Anglija ima še vedno kapitalistični gospodarski sistem in po vseh znamenjih sodeč ga bo imela tudi ko sedanjemu parlamentu rok leta 1950 poteče in Churchillova stranka se zanaša, da bo dobila v prihodnjih volitvah ona večino.
Glede nacionalizacije je Bevin na tej konvenciji dejal, da se mora njen proces vršiti mirno, demokratično, ne pa nasilno. Torej se angleški delavski stranki nič ne mudi z njo. Bevin je s svojo omembo o nasilnosti nedvomno , imel v mislih dežele kot je Jugoslavija, kjer je bilo hipoma vse proglašeno za državno lastnino, razen male kmetije in obrtnije.
Kritikov mnogo
V Angliji ni samo Attlee, ki pravi, da naj se na Marshallov plan ne zanaša preveč. Lord Beavcrbrook je v svojem časopisju celo propagiral, naj se mu Anglija ne pridruži temveč naj se raje postavi na svoje noge ter (Konec na 5. strani.)
ČUDNA VLOGA VELIKE BRITANIJE V VOJNI ARABCEV Z ŽIDI V PALESTINI
Arabsko državo Trans-Jordan tik Palestine je ustanovila Anglija. Njen kralj Abdullah prejema od angleške vlade ka vidrievanje svoje armade $8,000,000 na leto. Veibajo jo angleški oficirji in opremljena je z angleškim in ameriškim orožjem. Vojaštvo te male deželice je kralj Abdullah poslal nad Žide< da jim prepreči načrt za zgraditev samostojne državfc. In s trans-jordanskimi četami so angleški častniki. Nekateri angleški poslanci so vlado vprašali, čemu jir* je dovolila udeležiti se te vojne? Odgovorila je, da so to upokojeni oficirji, nad katerimi angleška vojaška oblast nima več kontrole. A jasno je, da bi Abdullah ne šel napasti Židov brez vednosti angleške vlade, od katere je odvisen.
Žide so napadle tudi egipčanske čete. In pa egipčanska letala ameriškega ter angleškega izdelka. Vlade petih arabskih dežel so se zaklele preprečiti ustanovitev židovske države. Njihove čUe so obkolile Jeruzalem, da izstradajo sto tisoč Židov v tem mestu.
Ker Anglija opremlja ter vežba poleg trans-jor-danske tudi egipčansko ter iraqško armado, je to torej ne samo vojna Arabcev z Židi temveč tudi nenapovedana vojna Anglije proti Izraelu, kakor so Židje krstili svojo novo državo.
Vse arabske dežele so članice Združenih narodov. Apele, naj odlože orožje ter se z Židi mirno pobotajo, so zavrgli. Organizacija ZN je nato poslala v Palestino preiskovalno in posredovalno komisijo. En njen član - ameriški generalni konzul Thomas C. Wasson v Jeruzalemu je bil 22. maja iz zasede ustreljen. Ker ie ameriška vlada Palestino priznala za židovsko državo in ii ie sedaj naklonjena, napadalec nedvomno ni bil Žid.
V varnostnem svetu ZN v Lake Success pri New Yorku je ameriški zastopnik Austin predlagal, da se vojno Arabcev v Palestini proglasi za agresivnost in za nevarnost svetovnemu miru. Izmed enajstih članov vrhovnega sveto ZN jih je bil* smmo pe»io amoriški predlog. Anglija je bila proti. In ker ima kot stalna članka pravico veta, bi predlog ne obveljal tudi če bi bili zanj vsi člani razen nje.
Anglija je ovirala naseljevanje Žtdav v Palestino, ker so tako zahtevali Arabci. Zato se Židje v Palestini z Angleži niso mogli in prišlo je med njimi in angleškimi okupacijskimi četami do mnogih spopadov. Precej Židov, pa tudi Angležev je bilo v njih ubitih.
Ko so Angleži odšli, so jih nadomestile arabske čete, v židovskih predelih pa židovsko vojaštvo in nova židovska oblast.
Politika Anglije v Sredozemlju, kakor drugod, se ravna v duhu interesov britanskega imperija. Tam skozi gre takozvana angleška življenska žila, tam so angleške vložbe in tam so oljna ležišča; mnoga izmed njih so posest angleškega oljnega kartfla. Torej je v interesu angleškega imperializma, da se Arabcem ne f zameri preveč. Iz istega razloga je Jruman preklical ameriško izjavo za razdelitev Palestine v židovsko in arabsko državo, ko pa so jo Židje vseeno proglasili, jo ie Truman vzlic svojemu prejšnjemu preklicu priznal.
„ Slučaj Palestine je nov dokaz, kako težko jo "združenim" narodom v imperialističnem svetu priti do sp-glasnosti ali pa kak svoj sklep tudi uveljaviti.
Me vlada ne kongres se ne brigata, da bi zajezila inflacijo
Delavski department pravi, da sa kar si dal leta 1939 en dolar, te stane sedaj dva dolarja, ln ugotavlja, da so cene aprila to 'eto spet narasle in enako v^ prvih treh mesecih.
Naravno, da unite zahtevajo nova svišanja mezde in mnoge so jih dobile.s Seveda zafo, ker so cene narasle. Druge jih zahtevajo in kaj malega bodo dobile. Toda kaj pomaga, ko pa družbe zvišajo cene produktom in delavci so čestokrat tam kot prej. Posebno prizadeti pa so vsled večanja draginje tisti milijoni, ki imajo enike dohodkr kot prej.
Zvišanje mezde so odrekle avtne kompanije in pa jeklarske korporacije. Pri Chrysler kor-poraciji v Detroitu se ie stavka pričela 10. maja. Izg'eda, da tt* di z General Motor korporacijo in s Fordovo družbo ne pride do mirnega pobotanja, ksj*i Ford preti cfclo z znižanjem mezde. Drugo poročilo pravi, da spor bo mirno končan z 10c zvišanja na uro. Vse pa nameravajo cene avtom znova zvišati, dasi so njihovi dobički ogromni tudi ob sedanjih cenah. Predsednik unije avtnih delavcev Reuther trdi, da bi ob teh profitih bile družbe v stanju ne samo zvišati mezde temveč znižati tudi cene avtom in še jim bi na vloženi kapital os'alo osem odstotkov čistega dobička.
Železničarji, ki tudi zahtevajo višjo mezdo in bi že stavkali, ako jim bi vlada ne preprečila, so tehnično sedaj njeni uslužbenci. Med tem so se pričela s železniškimi družbami nova pogajanja. One pravijo, da ako mezdo /vwiijo. jim mora vlada dovoliti zvišati vosnino. Zvišana je bila v minulih letih Že večkrat in pa davek je naložen nanje.
V	New Yorku je vosnina v subway ju, na poulični in nad-ulični železnici zvišana 100 odstotkov. V podzemski železnici je bila od začetka pa do sedaj Sc. a ni zadostovalo in deficit je krila občina. Župan pa je sedaj mesfne očete prepričal, da postaja primanjkljaj vsako leto večji, torej ne kaže drurega kot zvišati voznino najmanj na 10c.
V	Chicagu je prevzela cestno in naduliČno železnico mestna cbčina. V tem času je bila voznina na cestni železnici zvišana dvakrat, najprvo s 7 na |0 in s ^ daj na lic. Se višja je na nad-ulični. In vzlic temu sa mestna uprava pritožuje, da niti z zvišano voznino ne more kriti transportacijskih stroškov.
KOMENTARJI
Zbira in presoja urednik
Brezposelnost v
Italiji
Marshallov plan v Italiji je povečal brezposelnost v nji. kajti te dobe Italijani
v
iz *Ame-
| rike milijone v dar, čemu bi de-! lali in si sami pomagali? Tako j trdijo italijanski delavski krogi. Ameriške pošiljatve se predvsem skoro že docela upropa-stile italijansko tekstilno indu-
Ameriške Jugoslovane, ki pošiljajo svojcem relifne pakete, vest o carini na te pošiljatve ni razveselila. Stopila je v veljavo 1. aprila. Pripovedujejo, da je treba plačati od novega para čevljev 2,600 dinarjev (okrog 50 din. za en dolar). V prejšnji številki na drugi strani smo objavili vse informacije kolikor smo jih dobili do tedaj iz drugih listov. In ako je carina res 2,500 in več dinarjev na paket, ali nad $50 v ameriški veljavi, tedaj je tudi res, da prejemniki pakete puste na carinarnici, ker ne zmorejo tolikšne vsote. In morda ves paket ne vsebuje toliko vrednosti.
Relifni paketi so bili revnim ljudem v Jugoslaviji velika pomoč. Neka oseba je nam pisala: "Oblekli ste nas. Otroka ne bi mogla v šolo in mi ne bi imeli kaj deti nase, ker kar imamo je vse ponošeno." In tudi tistim, ki imajo dinarjev, je bil paket v korist, kajti doma mnogih potrebščin ne moreš kupiti, ker jih ni na prodaj. Torej je bil to res relif.
Amalgamated Bank v Chicagu kolekta carino za pošiljatve paketov v Sovjetsko unijo kar tukaj, nedvomno v dogovoru s sovjetskim poslaništvom. Neki lastnik delavnice ženskih klobukov je prejel od svojega nečaka iz Rusije pismo, v katerem ga prosi za novo obleko. Kupil mu jo je in dal zanjo in za par čevljev $70. Carina stane toliko kot je cena. Torej jo je omenjeni banki plačal $70 in za zavarovalnino ter pošiljalne stroške $40. Ker je pošiljatev zavarovana banka jamči, da bo gotovo dostavljena K ali pa denar vrnjen pošiljatelju. "Ne verjamem," je rekla oseba, kateri je to pravil: "To so računi in potrdila," je dejal in jih pokazal. Vzlic ne-vrjetnosti so računi taki kot jih je navedel.
V Jugoslaviji so izdali nared-bo, ki določa, da vlada zapleni vse nepremičnine tujih državljanov in onih Jugoslovanov, ki so si nadeli tuje državljanstvo. To se tiče predvsem hiš in kmetij. Kar pomeni, da bodo ameriški državljani jugoslovanskega porekla ob posestva, ako jih imajo v Jugoslaviji. Tovarne in rudnike pa je Jugoslavija podr-žavila tik po zmagi, pa bodisi da so bili last domačinov ali pa tujcev. Tudi tiste kmetije, ki jih lastnik ne obdeluje sam, bo ali jih je že prevzela država. Podr-
žavljenje v Jugoslaviji je torej v polnem zamahu, toda ne po Bevinovem okusu, ki je dejal, da se Anglija nasilnega sociali-ziranja ne bo poslužila.
V Waterloo, I a., so se dogodili izgredi. Mesna firma Rath Jacking Co. je skušala stavko razbiti s stavkokazi. Stara metoda v ameriških industrialnih bojih. Pa se je en stavkokaz pripeljal s svojim avtom pred vhod, zasidral svojo "kočijo" na "loti" in hotel ven. Ugledal je okrog sebe pikete, ki so njegov avto sovražno obkrožali. Vzel je v roko revolver in streljal. Enega stavkarja je ubil, eno žensko ranil. Nato je k njemu priskočila policija ter ga odvedla na varno v drugo mesto. Tako ga je otela. Kajti ta morilec je črnec. Ako bi bil on stavkar in ubil belega človeka, bi ga oblast ščitila.
ne
Ako verujete v poslanstvo, ki ;a vrši "Proletarec", pomagajte nu v pridobivanju naročnikov in zbirajte prispevke v njegov fitknvnl sklad!
strijo in še mnogim drugim mečejo zaVore. Vsled tega je brez-ooselnost narasla in brez dela je že okrog dva in pol milijona delavcev, ali pol milijona več kot jih 1e bilo lanskega decembra.
Tisoč miličnikov je 20. in 21. maja zasedlo mestece Waterloo, Ia., in governer te dežele je izjavil, da bo vsakdo, ki želi delati, zavarovan z bajoneti. Unija delavcev klavniške industrije je governer j a obdolžila, da goji stavkokaštvo. Toda kaj pa taki "prijatelji delavcev" na delavce porajtajo, kadar delavci stavkajo? Milica, policija, zvezno vojaštvo, šerifi in sodniki v kapitalistični družbi nikdar ne varujejo stavkarjev. Ako jih bi, ne bi bilo ne skebov, ne stavk. Tako nekako je v Rusiji. Pa se tukaj unijski voditelji jeze, da ker tam ni stavk, delavstvo nima svobode. Ali ne bi bilo pametno, ako bi delavcem ne bilo treba piketirati temveč bi na miren, lep način dobili kolikor jim bi družbe mogle plačati, namesto da stavkajo po cele tedne in mesece, prezebajo pozimi, se otepajo krepeljcev in nato morajo nazaj pod starimi ali pa pod še slabšimi pogoji?
Palestina je eno izmed naj-tragičnejših poglavij sodobne anglo-ameriške diplomacije. A-rabce so oborožili in jih še obo-rožujejo Angleži in deloma Zed. države. 2idom pa je dovoz mu* nicije prepovedan. Kar so jo dobili, so jo utihotapili, največ z letali iz Cehoslovaške. Se nikoli se ni igralo v angloameriškem svetu toliko hinavščine, kot se jo igra sedaj z Židi v Palestini.
Kramarstvoje bila beseda, ki je v prošlosti označevala zgolj Angleže. Sedaj pa jih vojaška (Konec na 4. strani)
Nauki neuspele stavke v mesni industriji
Stavka delavcev mesnega kar-tela, ki se je prftela IS. marca, se ie končala s porazom. Vrnili so se na delo ta pondeljek, razen pri Wilson Co., ker je laja* vila, da tistih stavkarjev, ki so nastopali "nasilno", ne bo več najela. Kompanije so pred stav* ko ponudile 9c svišanja mezde n« uro. Unija je sahtevala 29c več na uro ln nekaj drugih koncesij. Kompanije so ostala pri svoji ponudbi, delavci pa so glasovali za stavko raja kot da kl sprejeli tako nizko svišanja. Mesni kar*el uposluje 99,000 delavcev. Stavka, ki je trajala 18 dni, že od začetka ni bila popol* na. Delavci onlje AFL so ostali na delu. Enako delavci, kl ravnajo s živino v klavniških stajah (stock yards). Tudi mnogo drugih je ostalo na delu, oziro-
ma so se vrnili Čim so si bili svesti, da bodo imeli pred piketi sadostno protekcijo. Armour Co. )e Rjavila, da bo obnovila okrat ln stavkarja pismeno obvestila, da ako se vrnejo do določenega dne, jim bodo starostna pravice ter prejšnje službe ohranjene. Ako ne, bo družba naiela kogarkoli na njih mesto.
Vodstvo unije je uvidelo, da ja položaj stavke nevsdrien in zmaga izključena. Prvi dan stavke v Chicagu je bilo pred vhodi v klavnice nad tisoč policajev. In fte sadnji dan stavke jih je bilo tisoč, da so ščitili stavkokase In kompanijako lastnino. Torej so bile v tem boju vsa prednosti na strani mesnih magnatov.
Klavniški delavci so slabo pla-čaal. Prihranki, kdor jih je Imel,
so kmalu pošli. Stanarine niso imeli s čem plačati. Unija pa je imela v svoji blagajni sa tako nalogo malo vsoto. Zmogla je ustanoviti sa stavkarje le tako-zvane javne kuhinje, druge pomoči pa nI mogla dati. Dobila je sicer nekaj tisočakov od drugih unij CIO, a ta vsota je bila v tolikšni borbi malenkost.
Nič bolje se ni godilo uniji v drugih krajih. V klavnicah v South St, Paulu, Minn., so se dogodili izgredi in governer je poslal milico nad stavkarje.
Pred mesnimi tovarnami Rath Packing Co. v Waterloo, Ia., je neki skeb črne polti ustrelil stavkarja, ki ie pikctiral. Strel je bil smr'en. Začeli so se nemiri in rasdejanje. Governer je proglasil obsedno stanje V mostu in poslal milico, da us posta-
vi red in mir.
V stavki mesnih delavcev ši-rom dežele so mnogo piketov policaji in deputiji pretepli, ene tefiko, da so morali v bolnišnice. Precej je bilo tudi aretiranih in obsojenih na visoka denarne globe.
Naravno, da je unija vsled teh okolščln oslabljena in Imela bo mnogo naporov, da sa ohrani ln obdrži večino delavcev.
Ako bi bilo organltlrano dej lavstvo solidarno In kl vodstva raznih unij držala skupaj, bi bil rezultat bržkone drugačen. Ma-i;aati mesarskega kartela so to rasumeli in si mislili: V tem položaju stavkarji ne morajo zmagati, torej se jim ne ne bomo podali. In se niso. Posledica je, da je smaga njihova.
Nekaj o naših stvareh
Zadnji izkaz v tiskovni sklad je bil priobčen meseca marca« Kar je prišlo prispevkov od tedaj, so objavljeni v tej itevilki.
Ta podpora je listu skrajno potrebna, ker smo imeli koncem leta velik dolg in je od tedaj &e nara-stel. Kot že pojasnjeno, nismo letos podvzeli nobene organizirane akcije za zbiranje v ta fond, ker se je oziroma se vrli velika nabiralna kampanja za svobodo tiska, v kateri sodelujemo. A jo bomo morali podvzeti, ker tiskarna tirja in redni dohodki pa niso krili listovih stroškov niti takrat ko smo plačevali tiskarni več kot polovico manj kakor sedaj« Ako ga hočemo obvarovati, bomo morali v akcija-skupno, kot smo storili v prejšnjih listovih stiskah.
Za par številk nam je pomagala koncertna priredba dne 9. maja v Waukeganu.
Proletarec se za to veliko podporo zahvaljuje društvom In drugim organizacijam Prosvetne matice v Waukeganu, pevskim zborom "Napreju", "Prešernu", zboru SND v Waukeganu, in pevcem ter pevkam develandske "Zarje" za nastop na te| priredbi.
Dalje delavcem in delaVkam v Waukeganu in North Chicagu, ki so svojo nalogo tako i zborno in vzorno izvršili. Izrekamo zahvalo direktoriju Slovenskega narodnega doma, ki je v prireditveni namen poklonil dvorano in spodnje prostore brezplačno. In udeležencem, ki so prišli iz raznih naselbin In bili de-leftni res izredno lepega koncerta, ob enem pa so pomagali Proletarcu.

PROLETAREC
LVTSA INTIU8K MLAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
Delavska Tiskovna Druiba, Chicago, 111.
•lAMLO JUGOSLOVANSKI SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih driavah za celo leto $3.00; za pol leU $1.75;
za četrt lota $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leti 93.00.
Val rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu naj pome}« do pon-deljka popoldne za priobčitev v številki tekočega tadhai
PROLETAREC
Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co.,
Inc. Established 1906.
Editor.
.Frank Zaitz
SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00.
PROLETAREC
!J#1 8. Lawndale Avenue	CHICAGO 23, ILL.
Telephone: ROCKWELL 2894.
Vojna proti komunizmu je eno - toda kaj pa s problemi, ki ga povzročajo?
Bivši minneeotski governer Harold Stasen se duša po deželi, d* jo treba komunistično stranko prepovedati, in to je v glavnem vee njegov program.
Debatiral je o tem z newyorškim governerjem Deweyem, ki bi tudi rad postal predsednik te republike. Slo se jima je za primarna volitve v Oregonu.
Kako enostavno je, ako si v tej deželi velik politik in morda ia bogataš po vrhu, pa ti ni treba drugega kakor rohneti zoper "komunizem".
V debati po radiu sta ga oba pobijala. Truman mu je že pred dobrim letom napovedal boj. Državni tajnik Marshall je v Bogoti pridobil republike latinske Amerike za izjavo proti "komunizmu".
Vea naš državni department je v vojni proti njemu. Senator Byrnes pa je isto to vlado obdolžil, da kuje zvezo s
JOSKO OVEN:
RAZGOVORI
V tf&D. DR2AVAH umrje povprečne ena oeeba vsako minuto, ki je ugonobi rak. Medicinska veda se trudi iznajti proti tej belesnt člmizdatnejša sredstva. Gornje je velik žarkometni stroj (X-Ray machine), s katero preučujejo ljudi, ki bolehajo na raku. ______________
pobiranju vstopnic, ali kjerkoli in na kakršenkoli način.
Uspeh te prireditve pripada društvom in klubom Prosvetne matice JSZ v Waukeganu in No. Chicagu. — Za odbor,
Martin Judnich.
.v
Chicago University Round Table se bavi s komunizmom forumi raznih drugih univerz.
Unije ga iztrebljajo iz svojih vrst. Koga? Komunizem? Ne, ker ga tu ni! In niti drugje. Kar v resnici prosekutirajo, je Že davna povest. Stara, od kar živi uporništvo proti gospodarjem.
Kadar se dva politika lovita po deželi — oba kandidata za predsedniško službo, in nimata v svojih govorih početi drugega kot aa gnjaviti, ali naj ostane "komunizem" v Zod. državah lega-lan* ali pa naj ga potlačimo v pod t al n ost, potem je z našo — to je — g: politiko obeh the kapitalističnih strank več narobe kot pa si predstavljamo.
Senator Taft je tudi republikanec, oziroma vodja neke skupine v republikanski stranki. Je reakcionar, o tem ni nobenega dvoma. A bedak ni. Pa je Stassenu in Deweyju dejal, da ona dva sta (bedaka). Seveda je to povedal v omiljenih besedah, ker ne bi bilo lepo, ako se bi republikanci preveč skregali med sabo.
Čemu se rajše ne pečajo s problemi, ki jih imamo doma? Stotiaoče delavcev se podaja v industrialni boj. Kapitalistični tisk doiži krivde za to stanje "new deal", češ, ako ne bi on pomagal zgraditi unij, pa ne bi bilo teh težav.
Kaj je s hišnim problemom? Stanovanj ni, in ako se jih dobi, so za delavce predraga! Kaj naj rečemo o naši vnanji politiki na Grikem? Naš ameriški glavar Griswold pravi, da civilna vojna tam tudi letos ne bo še končana vzlic naši intervenciji. In to kljub milijonom, ki jih sipljemo grškim monarhistom in njihovemu kralju. Pravi, da bomo morali biti tam z našo ekonomsko in politično ter vojaško silo ie najmanj pet let, predno bo v Grčiji nastal "red in mir". Morda tak, kot ga je tu v raznih stavkah poslednje tedne izvojevala milica, pa šerifi s svojimi deputiji, policija in uslužna sodišča s svojimi prepovedmi? .
Komunizma se ne more pobijati na ta način. Oziroma ga reakcija sploh ne mjali ubiti, ker nima po kom udariti. To je, kar se komunistične stranke tiče.
Njen namen je ubiti unije, čeprav jim načel ju jejo prav tako zakrknjeni sovražniki razredno-za ved nega delavskega gibanja kot so industrialci. Vsako stavko, vsak nemir, vsak napredni predlog se danes označuje za "komunistični trik". *
Governer Dewey je v debati s Stassenom dejal, da je on prav tako proti komunizmu — karkoli naj to v različnih tolmačenjih pomeni — kakor je on. Toda kaj bo dosegel zgolj z besedičenjem, ko pa nima programa?
' Kaj koristi deželi, ako se kapitalistični kandidati dušajo le i kako nastopati čim ostreje zoper Rusijo, nimajo'pa nobene poti v rešitev naših tukajšnjih problemov?
"Slurnsi" so še vedno kjer so bili, natrpani s črnci in z dru-giini "nižjimi" sloji.
Mir je v negotovosti in nihče izmed mogotcev vladujočega sloja nima dobre besede zanj. Hočemo le večjo armado, še ogrovn-nejšo zračno floto In pa nosilke letal tako velike o kakršnih niamo v času druge svetovne vojne niti sanjali. V prvi svetovni vojni pa bi bile take stvari utopija.
čemu se svet ne zgane in staremu redu pove, da je svojo vloga izkoriščanja dovršil ne^samo v takozvanem slovanskem ort>ltu temveč povsod, tudi v Angliji, v Italiji in v Franciji?
Tudi Hitler in Musaolini sta napovedala in vodila svoj boj samo s stališča borbe proti komunizmu. Kje sta?
Kaj bo s španskim Francom? Kaj z deželami v latinski Ameriki vzlic protikomunistični obvezi, ki Je bila na predlog našega državnega tajnika sklehjena v Bogoti?
Proletarec ni sedaj in še nikoli ni bil organ komunistične sttanke, pač pa kritičen napram nji. Tudi v vročih bojih smo že Bili« ker nismo odobravali taktike, ki je vodila v razkrajanje delavskega političnega gibanja tu in v drugih deželah.
Prav tako nismo odobravali polovičarstva, in ne onih, ki so bili danes v enem, jutri v drugem ekstremu.
Danas vidimo: Nevamoat za to deželo je ena, in ta je, da hlasta pe nji faMatlčno orientiran slo). Ta, ki prevladuje v poslanski i, v legislaturah, v južnih driavah, v hierarhiji, in ogro-»aa njegov vpliv pozna tudi v zvezni vladi.
Kapitalizma je strah. Hierarhija se fcoji. Plutokracija si misli, kaj, če ntfrtane kriza in |c masa razjezi?
Torej razveljavimo "komunizem", vsakdo, ki je "rdečkar" ali pa sopotnik naj se registrira, pa bodo oni v prec<»pu; ne ml.
Tako so skušali daviti uporniška gibahji fe od davna: Vsako novo razodetje je bilo prepovedano Bodisi v ceflrvah, v vladah, v plemstvu in med navadno rajo, ki so jo učili, naj gre v cerkev
Velik uspeh koncerta v Waukeganu
Že v soboto 8. maja pred koncertom smo se pozabavali. Pevci in pevke clevelandsKe "Zarje", ki so prišli že v soboto popoldne, so nas v salunu SND zvečer zabavali. Imenitno je bilo! Imenitno. kaj bo šele jutri, sem sam s seboj mrtnral. Da bi le ne deževalo!
V nedeljo rano vstanem, ker čaka nas še veliko dela in pripravljanja. Vse mora biti tako kot smo se dogovorili. Vsaka stvar na svojem mestu, vse o pravem času, točno in veljavno. Hiih, poglej že dežuje! Se niti sedem ni ura, pa že dežuje!
"Oh, kaj bi .. 2e naša stara mati so rekli, da pred sedmo uro dež je stare babe ples," me tolaži tasta rg. In res se je čez uro časa začelo bleščati. Oblaki so se razmaknili in sonce se je pokušalo VitUš, vidiš! Tvoja stara mati je bila modra žena. Skoda, da ve* ne živi.
Ko pridem v Narodni dom, sem mislil, saj bom najbrž pre-rarto prišel. Toda odborniki so bili vsi že na delu. Naše dobre gospodinje SND so se že vrtele po kuhinji, pripravljajoč večerjo za'pevce in za nas. Brez kuharic bi bila bolj klavrna veselica.
Čez par ur potem, ko sem odšel z doma, se je zopet stemnilo in iz'gledalo je, da ae bo več nikdar sonce posijalo. Kljub dežju pa so ljudje ob eni uri popoldne vreli od vseh strani v dvorano SND in sicer toliko ča-aa, da so jo napolnili. Koncert se je pričel ob 3. uri in končal se je ob 6. Kar se mene tiče, povem odkritosrčno, da sem bil jako zadovoljen. Ne samo, da je bilo petje izborno in harmonično, tudi avdijenca je pokazala, da razume, zakaj je prišla v dvorano.
Na naših prireditvah je bilo v preteklih časih navada, da se je med programom vstajalo, odhajalo in prihajalo, štorkljalo po dvorani, bodisi med igro ali petjem, premikalo stole. Otroci so drveli po dvorani sem in tja. Dedci kadili, kašljali in govorili med seboj. Na tej prireditvi bi
se miško lahko slišalo, 4ako je bilo vse mimo. Samo gromov it aplavz se je slišal, ko je en ali drug zbor odpel svojo pesem.
Po programu sem slišal govoriti: Ta program Je bil vreden $3 na osebo. Prenizko vstopnino ste naredili. Da, da! Morda je res prenizka, se nekdo umeša v besedo, toda ml vemo, da bo rasa avdienca iz samih delavc*v in delavk. Prav gotovo ne bi imeli toliko ljudi, ako bi <r?no pretirali. Mi smo hoteli veliko ljudi in dobili smo jih. Sicer pa to našo napako prav lahko popravite. Par copakov dajte v tiskovni sklad Proletarca. Odaste jih lahko kar Judniču, on bo že poskrbel, da bodo prišli na pravo mesto.
Moralni uspeh te prireditve je bil nadvse zadovoljiv. Isto-tako* je bil finančni,» posffcno ako se upošteva današnjo draginjo.
Vseh dohodkov je bilo $953 -33; izdatkov pa $511.61. Cisti prebitek priredbe $441 92. Poleg federalnega davka na vstopnice, ki je bil $79.56, ima še mesto Waukegan "amusement tax" 4 odstotke, ki je znesel $15.54, skupaj davka $95.10.
V tiskovni sklad Proletarca je daroval Mike Miller $5; Anton Skrbeč $2; Jenny Skrbeč $1; John Mesec $1; veselo omizje v soboto večer 8 j maja $1.30, skupaj $10.30.
Najlepša hvala vsem. ki so darovali in tistim, ki so zastonj delali. Odboru SND se prav lepo zahvaljujemo, ker so nam dali dvorano in druge prostore najemnine prosto. Naj prisrčne j -še se zahvaljujemo pevskim zborom Prešernu, Zarji, Napre-ju in zboru SND v Waukeganu.
Nadalje se zahvaljujemo Gospodinjskemu odseku SND., ki so prevzele kuhinjo in delale ves dan brezplačno. Najbolj naporno delo so izvršile naše kuharice tisti dan. To so delavsko zavedne žene, ki se odzovejo vselej, kadar vidijo, da se gre za delavsko dobrobit, v tem slučaju za naš list "Proletarec".
Nadalje se zahvaljujemo vsem, ki so nam posamezno priskočili na pomoč, bodisi v pivnici ali v kuhinji, pri prodaji in
h v w w m
A.*«
MM/
1
po stopnicah na kolenih in naj se enako plazi tudi okrog oltarjev ter veruje v malikovalstvo. Odeli so ga seveda s krščanstvom. A je bilo malikovalstvo kot je še danes, kjerkoli ga duhovščina goji med ignorantno maso, namesto da ji bi pomagala v znanje ter v boljše življenje.
Reakcija naglaša sedaj "komunizem" za zlo. Ko še ni bilo gibanja s to označbo, je zatirala druga uporniška gibanja. V Zagrebu so ubili Matijo Gubca. Jan Hus je moral umreti na grmadi. Nekateri, ki se zanimajo za zgodovino, vedo o španski inkviziciji. Pa o pariški komuni. O spartakih. O kristjanih, ki so umirali v rimskih arenah v zabavo onim, ki so bili takrat na vrhu.
Vemo o upornikih v Egiptu, ki so gradili piramide in so zahtevah nič drugega kot nekaj več čebule za priboljšek k svoji hrani.
Zed. države preveva reakcija. Kdo bi si mislil, da ko izgine s pozorišča Roosevelt, pa bo nazadnjaštvo nadomestilo ves tisti svoj čas, v katerem je bil on na krmilu dežele!
A dogodilo se je.
Rekli smo takrat, skozi vsa njegove leta, da kar on počne, je sicer dobro za navadnega človeka, a za bankirje in*lndustrialce pa še toliko bolje. Poudarjali smo, da kopojni predsednik ni bil socialist, temveč le dobromisleč človek, ki je hotel rešiti stari red in ob enem pomagati revnim ljudem.
Stari red si je opomogel. A navaden človek je še prav tako v negotovosti kakor je~bil tn dasi mu ja obljubljena pokojnina ter hrezpoeelnostn* podpora neksko v uteho, to še vedno ne pomeni zanj štirih svobodičin v nobenem oziru.
Multimiljonarji so v strahu. Naša dežela jim jc zadnja trdnjava. In privilegiji se boje Najsibo v Italiji, v Franciji, na Ki tajskem all kjerkoli Zato toliko krika proti "komunizmu", kajti s to ožhačbo se danes žigira vse, in vsakega, ki deluje, da se človeštvo poslovi od gnile, korumpirane prošlosti ter krene v nov svet miru in vzajemnosti.
------- —h
Konvencija Progresivnih Slovenk v Clevelandu
V prejšnji številki smo omenili, da bomo poročali o konvenciji Progresivnih Slovenk, ki se je vriila v Clevelandu, več v tej številki. A podatkov direktno še nismo prejeli.
"Enakopravnost" z dne 17. maja ie poročala o nji:
četrta redna konvencija edine ženske napredne organizacije. Progresivnih Slovenk Amerike, se je včeraj vršila v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
Konvencijo jfe otvorila ob 10. uri zjutraj glavna predsednica Cccelia Subelj, nakar je Mladinski pevski zbor SDD zapel ameriško himno in nekaj lepih slovenskih pesmi.
Sledile so volitve konvenčnega odbora, nakar je enoglasno izvoljena konvenčna predsednica Mrs. Agnes Zalokar prevzela nadaljno vodstvo konvencije.
Navzočih je bilo nad 90 dele-gatinj. Stara pravila so bila z malimi spremembami sprejeta; sprejetih je bilo nekaj resolucij, med njimi tudi resolucija proti zloglasni Mundtovi predlogi "Subversive Activities Control Act of 1948" (HR 5852), ki bi ustvarila v Ameriki pravo policijsko državo, v kateri bi bila taborišča in politično preganjanje postavno, ter resolucija, da se podpre kandidaturo Henry A. Wallacea za predsednika, itd.
To je bila prva konvencija, na kateri so bile zastopane tudi delegatinje zunanjih krožkov, katerih se je v zadnjem letu ustanovilo večje število po raznih zunanjih naselbinah, dočim je organizacija do teda] imela svoje podružnice le v Clevelandu.
Vsled naraščajočega članstva in razširjenje organizacije iz delokroga v Clevelandu, je konvencija uvidela potrebo za lastno glasilo in tako enoglasno glasovala, da je "Enakopravnost" z mesečno prilogo uradno glasilo Progresivnih Slovenk, katero bo prejemala vsaka članica.
V Washingtonu je danes precej govorjenja. Ne samo glede bližajočih konvencij političnih strank ampak tudi drugače imajo dovolj snovi in materiala. Kajpada na prvem mestu je ša vedno tisti nesrečni razgovor, katerega je imel pred tedni naš poslanik v Moskvi, Bedeli Smith.
Naši modri državniki v Washingtonu niso nikdar mislili, da jih bo Moiotov vzet za resno. Nato pa pride še Wallacejevo odprto pismo Stalinu in pa Stalinov odgovor, kar je naa še bolj spravilo v zadrego. Mislite si, ljudje božji—ravno kar smo odločili tri milijarde sa bojno o* premo, pa vam pridejo ti Rusi in začno govoriti o nekem premirju! In to še ni vse. Splošna v poklicna vojaška služba in še druge milijarde za našo in zapadno - evropeke naoroževanje. Vse to je sedaj takorekoč omajano. In to ravno sedaj, ko so ameriško ljudstvo že skoraj prepričali, da hoče Rusija pogoltniti ne samo Evropo ampak tudi naše Združene države.
In kot da to še ni bilo dovolj je prišla pa še palestinska kriza. 2idje so proglasili svojo novo državo Izrael, tisto, za katero so v Združenih narodih položili osnovno misel naši delegati. Seve, to je bilo v začetku. Pozneje je naš predsednik Truman svoje stališče spremenil, ter zavzel ravno nasprotno mesto. Komaj je pa bila republika (Izrael) proglašena, se je pa naš predsednik, zopet obrnil in bil je prvi, ki je to novo državo oficielno priznal. Da je bila to velika komedija, so priznali tudi naši časnikarji in razni komentatorji. Najbolj so bili pa prizadeti delegati držav, kateri cepajo pod našim okriljem. Res je! — Sonce naše diplomacije je zlezlo zelo nizko. In menda to čutijo tudi na odgovornih mestih v Washingtonu.
Kongresna zbornica je odgla-sovala za "Mundt Nixon BiH'. Kdor je zasledoval delo te zbornice v zadnjih dveh letih ni bil iznenaden. Saj je komaj mesec dni, ko je ravno ta zbornica od-glasovala z veliko večino, da naj bo Francova Španija vključena v Marshallovem načrtu. Seva, to nesrečno potezo je senat zavrgel.
ftaj bo storil senat v tem slučaju, ko je takorekoč tekmovanje med republikanci in demokrati, kdo da je bolj proti-ko-munističen, bomo v kratkem vedeli. NBa pa korakamo dnevno bližje in bližje fašizmu, o tem ni dvoma.
Ravno tukaj bi rad omenil vsem čitateljem Proletarca, naj prečitajo revijo "New Republic" z dne 17. maja. Članek: "Truman As Leader" je silno zanimiv.
Unije na Japonskem rastejo v članstvu
• Pred vojno je bilo na Japonskem manj kot 6 odostotkov delavcev v unijah. In še te so bile pod zelo konservativnim vodstvom, pod diktaturo pa spremenjene v aparat fašizma, kakor v Nemčiji, v Italiji.in v Španiji.
Po vojni je zavel v njih radikalni duh, a se je pod politiko generala MacArthura moral poleči, toda vendar so unije na Japonskem, svobodnejše kot še kdaj prej, samo da se gibljejo v okviru politike ameriških o-kupacijskih oblasti. Torej nekako tako kot ameriške unije, ki nimajo drugega programa kot zahteve za zvišanje mezde.
V unijah na Japonskem je sedaj nad 6,000,000 članov, ali okrog 48 odstokov vsega japonskega delavstva.
Louis Adamič Ja avtor mnogih knjig. Naročite si jih is Pre-letarčeve knjigarne.
i
mezde kvišku, ali še od daleč niso dosegle spiralnih življenskih cen. Čudovite palače so rasle ko gobe po dežju v Loma de Cha-pultepec in daleč doli do Ave-nida das Insurgentes. V delavskih četrtih so pa po tri družine stanovale skupaj.
Posledice tega občuti4 danes Alemanova vlada. Ko je bil čas za obdavčenje vojnih profitar-jev je tedanja Camacheva vlada spala. Danes, ko potrebuje vlada denar za financiranje svojega indttatrialnega načrta ga pa primanjkuje.
Politično se nagiblje Mehika na desno. Ne še toliko pot pri naa v Zed. državah, ali pritisk, ki prihaja iz Washingtona je zelo močan —čutijo ga tudi naši južni sosedi. Tisk, izven nekaj delavskih novin, je klerikalen in v večini posnema naše bur-žvazno časopisje.
Kar se pa nas popotnikov tiče, kateri ljubimo mehiško sonca in podnebje — velja pa ta resnica: Za naše dolarje živiš malo cenele kot pa v Floridi ali Califomiji to se reče, če poznaš malo jezika in pa tamošnje razmere.
Mehika je stara dežela, kjer preteklost in sedanjost žive tako rekoč roka v roki In kdor je bil enkrat taAi — se skoro gotovo še povrne.
Naše gibanje
Kot čitam v naših listih se naši ljudje v resnici zanimajo za letošnji volilni boj.. Saj ni čudno! Naši ljudje so vsi domale-ga delavci — in kdor se samfc malo ozre po našem industrial-nem polju bo priznal, da ni razveseljiv. Stavka za stavko — ali izgubljena ali pa kompromisna, industrialci so napovedali boj organiziranemu delavstvu—katero je na žalost precej razrahljano. Boji, kateri so zašli v naše unije med levico in desnico,* pomenijo samo eno — in to je poraz. Upam, da se prej zdramimo.
Proletkrčevi prijatelji se dobro oglašujejo. S Pacifika slišimo od našega velikega Toneta, kateri ne zamudi nobene prilike, da ne bi storil korak za naš list. Naš stari Peter Benedict v E1 Cajonu ter precejšnje število zvestih prijateljev v Fontani, Los Angelesu ter San Franciscu, brez da omenim Mike Readinga, so nam vedno na strani. Upam, da me enkrat ponovno zanesejo noge doli v zlato Kalifornijo. Časih sem imel, in mislim, da še imam tamkaj precej prijateljev.
Naši sosedi
V	prejšnji številki Proletarca sem omenil nekaj o delavskih razmerah v Mehiki. Danes bi rad omenil tudi drugo stran še posebno ker je tudi nekaj naših ljudi, kateri žive v Mbhiki.
Slovencev ni ravno veliko. Jaz osebno poznam devet oseb. Gotovo jih je večje število — menda raztresenih po raznih državah republike, ali jaz nisem imel prilike priti v stike z njimi. Ostalih Jugoslovanov je pa precejšnje število, največ seveda v glavnem mestu Mehike. Naši ljudje so do malega vsi obrtniki ali trgovci. Radi tega je njih ekonomski položaj veliko boljši kot pa navadnih delavcev. V vojnih letih so organizirali svoj narodni in politični klub, katerega predaednlk je bil Slovenec Jože List. On je sedaj v Jugoslaviji. V teh letih je bil ta klub zelo aktiven, ne samo, da je seznanil mehiško publiko o partizanskem delu v Jugoslaviji ampak je nabral med seboj in Mehikanci precejšnje vsote sa pomoč Jugoelavijl. Po odhodu Lista, je to delo v večini prenehalo. Danes ie samo životari. O tem sem ie pred leti pisal v Družinskem koledarju.
V	vojnih in po prvih dveh letih po vojni so imeli mehiški trgovci ter razni podjetniki v resnici zlate čase. Zakonov glede stabilizacije cen ni bilo nobenih. Osebnih davkov, kot jih mi poznamo v Zed. državah tudi n«. Posledica je bila: silno naraščanje cen ter Še večji dobički. Kajpada, da so šle tudi delavske
Oblasti veliko stanejo
Sedaj, ko smo v volilni kampanji, govore o znižanju davkov. A v resnici naraščajo — posebno še za navadne ljudi. Lani je 48 držav naše zveze potrošilo $8,146,000,000, ali $59 na vsako osebo v tej deželi, namreč ne le na odraščene temveč tudi na otroke. To so ogromni izdatki.
Tole mi ne gre v glavo? •
Ameriški vojni lordi nas strašijo, da nas Rusija peha neiao-gibno v vojno. Toda čemu bi država kot je Sovjetska unija, ki je lagubila v minulem krvavem konfliktu nad pet milijonov življenj in velik del svojih mest, ker so uničena, silila v nove voj-ao. to nikakor ne gre v glavo! Vse se tako zdi, da le naši militarist! t išče vanjo! In tudi pripravljeni so sapediti se v novo krvavo orgijo, pod masko, da je treba "komunisem" uničiti.
ntOUSTABBC, MAT 2«, 1948.
VLADIMIR NAZOR ^
IVO VELE
BOSKARINA
(Nadaljevanj^)
Tako govori kmet in skoraj joka, toda pes se ne tfane s steze; reži na Zvaneta, ki se ne premakne, ker pravijo, da pred volkodlakom ne smeš bežati, da ga še bolj raztogotiš. Boter Zvane ve, ta peklenska mrha ne prizadene krščanski duši nič hudega vse dotlej, dokler človeku ne skoči med noge; zato se kar naprej trudi in si prizadeva, da bi jih tiščal skupaj-. Toda prav nocoj ima največji križ s svojimi nogami. Ves trd stoji kmet sredi steze pred črnim psom, toda v telo se pozibava; glava mu oma-guje in kima kakor prazna buča na kolcu sredi žita. Na lepem se mu zdi, da se je zemlja začela vrteti okrog njega; za javkal je, se zamajal in razširil noge, da ne bi padel; toda preden se je zopet o vedel, je začutil, da mu je nekaj skočilo med noge, ga pograbilo za stegna in zarjulo kakor bik, se napihnilo kakor meh in ga odneslo kvišku.
2.
Visoko pod nebo nosi volkodlak botra Zvaneta Grbljino. Na trebuhu leži kmet na hrbtu črnega psa; z nogami stiska pasji trebuh, prša tišči ob volkodlakov hrbet, krčevito se oprijema njegovih kocinastih ušes. Sapo zadržuje in oči zapira, ker čuti, da bi ga sicer prijela vrtoglavost, zdrsel bi po zverinji koži in telebnil izpod neba na zemljo. Letenje, zrak in veter, ki mu brije v obraz in na razga-njene prsi, so razgnali v kmeti-čevi glavi še zadnji vinski dim, ki ga je dane6 tako vražje preveril, namesto da bi ga raznežil ki spravil v dobro voljo. Na pasjem hrbtu čepi Zvane, kakor poparjen maček, stiska oči in premišlja o svoji novi nesreči.
Nobenega dvoma ni več: ni pijan, in vse tole, kar se dogaja z njim, niso sanje, ampak prava resnica. Na volkodlaku jezdi, tako, kakor je slišal, da so tudi drugi nesrečneži iz njegove vasi včasih jezdili. Toda kdo je U volkodlak? Kaj bi res mogel biti Baščan Furlanič, tisti njegov še-pasti sosed, ki ga obrekuje, da mu je ukradel navilek sena. Težaki pripovedujejo, da se Baščan večkrat prelevi v psa in napada nočne popotnike. Toda volkodlaka sta tudi stari Miča Statina in cerkovnik Jože. A ta dva rada tovaršujeta, igrata in popivata z botrom Zvanetom; čemu bi ga neki nocoj mučila? Grbasti trgovčič šjor Toni je prav tako znan volkodlak in Zvanetov najstrupenejši sovražnik. Gorje Zvanetu, če zdajle sedi na hrbtu šjora Toneta. Leden pot oblije kmeta ob tej misli. Kolena tišči skupaj, stiska pesti in debelo gleda.
Pes je iztegnil vrat in gobec,
mlaska z velikim jezikom, vesla z nogami in plava po zraku kakor riba v vodi. Pod kmetom se razprostira dolinica, zalita z mesečino. Ravna je kakor dlan, temnomodra kakor morje, kadar piha prva jesenska burja, v njej se pa leskeče in v vijugah teče reka.
—	Razen, če bi me vrgel v vodo! Mehkeje bi bilo — si misli Zvane.
Toda* črni pes, ki je tako)e napihnjen podoben konju s splo-ščenim hrbtom, kratkih nog in repa ter ostrega gobca, leta sedaj vedno niže proti oblakom dima, ki se dvigajo iz gozda ob reki.
Po dolinici razmetane hišice in drevesa na senožetih se sedaj bolje razločijo. Nizdol letita, toda kmetov strah postaja vse večji. Jagnedi štrlijo proti njemu kakor koli, skoraj kakor raž-nji, ki so zato tam zapičeni,rda ga prestrežejo, ko bo padel, in ga še živega prebodejo; osušene jame so zazijale pod Zvanetom kakor pošastne čeljusti, pripravljene, da ga požro; Usti megleni jeziki, ki se še vlečejo po dolini pa so se spravili v obliko volkodlakov, ki dvigajo glave in čakajo, da jim kmet pade v naročje.
—	Jezus in Marija, pomagajte! — šepeta kmet in bi se rsd pokrižal, a roke so se mu prilepile na ušesa; še s prstom ne more geniti.
Volkodlak leti; gozd je vedno bližji. Dim se dviga okrog botra, peče ga v očeh, duši ga v grlu.
—	V ogenj me bo vrgel, živega me bo spekel! — tarna kmet.
Pes se je zopet dvignil više in letel počasneje. Plast dima se širi pod Zvanetom, pod to sivo kopreno pa vidi marsikaj.
Čudne stvari gleda kmet v morju pod seboj. Gozd je izginil pod tenčico dima — sejem se vidi, prav tisti sejem, na katerem se je davi Zvane toliko pritoževal in tako razžalostil. Poglej, isti težaki, ista živina, isti mestni kupci in prekupci, pa tudi ista gospoda iz poverjen-stva za podelitev nagrad bikom in molznim kravam. Kmet se čudi, ko opazi v tej zmešnjavi tudi samega sebe, da, točno samega sebe, botra Zvaneta Grbljino v sivem klobuku, ki ga je bil lani kupil v Pulju, in v novi, modri obleki, ki mu jo je bila skrojila žena Barbara; še to vidi, kako žene svojo Boškarino čez travnik. Vsi ljudje na sejmu se ozirajo po njegovi mršavi kravi. Gledajo jo vsi osupli, čudijo se in posmehujejo. On pa
—	da„ on sam, ker sedaj ni več pijan in zdrave oči ga ne varajo
—	vleče svojo kravo, bliža se leseni hišici, kjer stoji gospoda iz poverjenstva in opazuje debele in lepe živali, med katerimi
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO
NAROČITE SI DNEVNIK
PROS VETA
99
O
e e e e e e e e e e e e e e e e e e e e e e e
66
Naročnina sa Zdrešeee trta ve (lavseasšl Chleaga) la 9S.M na lete; M M sa psi leta; $S.M aa šetrt leta; aa Chieage ta Oeek Co., 99.lt sa sale tote; M M aa pel leta; aa Inozemstvo $11.
nc
Naslov sa list in tajniitvo \m
2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS . ,

bodo izbrali tisto, ki ji bodo prisodili nagrado. Otročaji in kupci se zbirajo okrog Zvaneta in njegove BoŠkarine in debelo gledajo kravo kakor nekaj čudnega. Otroci žvižgajo, trgovce po-siljuje smeh. Boškarina je od sramote zlezla vase, glavo po-veša in rep, kmet se pa jezi. Zvane gleda iz teme, kako oni drugi Zvane spodaj na sejmišču maha z rokami, psuje in preklinja in vleče kravo naravnost k ograji pred leseno hišico. Toda podoba je, da so tudi gospodjejl iz poverjenstva danes nekannn objestni. Živino^dravnik, čllfn\ kmetijske družbe, prisednik po-1J krajinskega odbora in župan se smejejo in rogajo njegovi kravi in mu mahajo, naj se vendar nikar ne šali in naj se umakne od lesene hišice ;vsamo oderuh šjor Momolo gleda Boškarino, mežika z očmi in si s prstf nateguje tistih par dlačic na zgornji ustnici. Zvane se ne da zbegati, ampak napne prša, vzravna glavo, maha z rokami kakor mlin na veter z veternicami in kar naprej nekaj klepeta, kakor bi hotel na vsak način prepričati poverjenstvo o nečem, izprositi nekaj od njih, prisiliti jih celo k nečemu. Ta čas se pa trgovci gnetejo okrog njega, da bi ga še bolj osmešili, otročaji pa začno plesati okrog BoŠkarine, da nastane hrup in gneča. Nekaj stražnikov se je zagnalo vmes, razkrope množico, jamejo suvati kravo v boke in daleč odrinejo Zvaneta.
KUHINJA stavkarjev v Kansas Cityju, ki so jim jo policaji rasbili in enako ves urad unije mesnih delavcev. Stavka je bila Izgubljena.
Koncert, ki go dolgo no bomo pozabili
Volkodlak leti in brodi z nogami po površini sive luže. Pod zastorom dima se bolj in bolj temni. Sejem izgine. Na dnu tistega morja vidi sedaj boter Zvane predmestje, ki ga razsvetljujejo zadnji večerni žarki. V po Item i je zagledal zopet svojo podobo in postavo, kako sedi mračna in žalostna zraven krčme ter strmi v Boškarino, ki stoji zraven njega. In glej, pred kmetom se je nenadoma prikazal človek z lokavimi očmi in redkimi brki — šjor Momolo. Približal se je kmetiču, z roko ga trepljal po plečih, nekaj mu dopoveduje. Boter Zvane ve, kaj govori šjor Momolo ta trenutek njegovi podobi in postavi spodaj pod zastorom dima — saj ga je srečal šjor nocoj točno na tisti poti, pred tisto krčmo, ga udaril po rami in mu za-* čel klepetati. Dejal je, da ga po-miluje, ker ve, da je kmet Zvane ubožec. Toda zakaj je'zanemaril kravo? Take krave ne smejo ne orati, ne voziti. In še na sejem jo je kmetič prignal in pred poverjenstvo, da so se mu ljudje posmehovali. Hudo je zaradi vsega tega šjor Momolu, kajti če bi imel sosed Zvane več soli v glavi, bi bil drugače po-redil kravo, bi kmetič gotovo dobil nagrado in plačal tisti stari dolg, zaradi katerega bo on, šjor Momola, prej ali slej moral Zvanetu zapretiti s sodiščem. Pa ni$ ne de, še mesec dni ga bo čakal — dalje pa nikakor ne. Sjor Momola pomiluje kmetiča, ni mu prav, da se bo kmet vrnil nocoj praznih rok in osramočen domov, da ga bo ozmerjala žena, ki zagotovo pričakuje, da ji kmet prinese darilo — da, on bo kupil to nesrečno kravo. Seno mu bo vozila, kajti predvčerajšnjim mu je poginil osel. Tri srebrne krone mu ponuja za kravo, četrto mu bp pa podaril, da bo kmetič laže prebolel današnjo sramoto. — To govori sedaj šjor Momolo Zvanetu-sen-ci, kmet pa pritrjuje, vstane, vzame denar, poljubi Boškarino na čelo in že hiti v krčmo, da zaduši v vinu svoje težave in gorje.
Volkodlak je planil kakor konj, se dvignil visoko v ozračje in zavil v drugo smer. Psu se je zahotelo, da bi švignil nad poljano, preletel skalnato strmino in prispel do gorskega hrbta.
— Zdajle me pa bo — šepeče boter Zvane in zapira oči, ker meni, da bo na ta način mirna ja končal.
Pes je iztegnil noge, ki so dolge kakor jambori na ladji, tanke kakor kolci, vsaka pa ima tri členke, točno kakor mušje noge* in divja po gorskem grebenu/v
Volkodlak — pes se je prelevil v velikegs volkodlaka — pajka.
(Dalje prihodnjič.) / i
Tolikšne slovenske družbe v Waukeganu še nisem videl od kar je govoril v njemu ob priliki konvencije SNPJ Eugene Victor Debs. To je bilo kmalu potem ko so ga izpustili iz zvezne jetnišnice.
Paul Bartol, ki je vodil spored koncerta v nedeljo 9. maja, je dejal, da se spominja prvega vseslovenskega pevskega festivala, ki mu ne bo šel nikdar iz spomina. Takrat je bilo veliko slovenskih pevskih zborov. Mnogi so se združili v zvezo, da bi imeli vsako leto en skupen koncert. Prvi se je vršil v Johnstownu, Pa.
Nato je Bartol dodal: "Zagotavljam vam, da tudi tega (koncerta) ne boste pozabili. In ne bo vam žal vstopnine, kajti uvideli boste, da ste dobili zanjo veliko več kot pa je cena vstopnicam."
V svojem govoru je pojasnil, da so ta koncert aranžirala društva in klubi v Waukeganu, ki
Sripadajo Prosvetni matici, in
a je direktorij dal veliko dvorano, jedilnico in točilnico v spodnjih prostorih v namen tega koncerta brezplačno.
Naj bo k temu omenjeno, da je SND v Waukeganu že dolgo tega ves plačan, s predelavami vred, in vrh tega ima že precej tisočakov gotovine na roki, oziroma v blagajni. Bartol je podpredsednik domovega direkto-rija in je tej priredbi pomagal kot so ji mnogi drugi iz Wauge-gana in sosednjega North Chi-caga vsak po svoji moči.
Veliko dela v predpripravah je izvršil Martin Judnich, ki je vodil med drugim tudi dopisovanje z zbori, se udeleževal sej in planiral skupno z drugimi, kako bi se to akcijo, kakršne v tukajšnjih krajih že leta ni bilo, čimbolj uspešno izvedlo. In videl si Pavla Peklaja in druge pomočnike, pa naše marljive delavke, ki pomagajo v društvih, v zadrugi, v Narodnem domu in kjer morejo, kako so delale tudi ob tej priložnosti od jutra in pozno v večer. In še drugi dan, predno je bilo vse pospravljeno.
Ob taki udeležbi je treba več dela kot le ob kaki navadni zabavi, posebno ako se pomisli, da je prišlo mnogo pevcev iz drugih krajev, nekateri že v soboto pred koncertom.
O tem so pisali več drugi in morda bodo še.
Kar mislim tu na kratko omeniti je koncertni spored.
Prvi bi imel nastopiti moški zbor "Prešeren" iz Chicaga, a so se nekateri pevci na vožnji zamudili, kajti vreme je bilo deževno in pušto. Ker so prireditelji želeli pričeti s sporedom najpozneje ob 3., so povabili milwauškega "Napreja", ki je bil že ves zbran, da on prvi nastopi. Pa je prišla na oder velika skupina pevcev in pevk. Zapeli so Jerebovo "Kam si šla, mladost ti moja?", dalje Flajš-manov "Triglav" in Ipavčevo "Naše gore". Pevovodja "Napreja" je Alfred Hiles Bergen. Vsaki pesmi je sledilo burno akla-miranje. "Naprej", ki je imel
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN and SUROSON 9794 WEST 10tk STRUT
Tel. Crawford Uit OFFICE HOURS: 1:99 te 4 r. M. (Except Wed., Sat and Sun.)
9:90 te 1:99 P. M. (Except Wed., Sat and Sun.)
9919 Se. RMeewar Ave. Tel. CrawferX 9449 If ne aaswer — Call S7M
vsled znanih vzrokov posebno med vojno veliko težav in je nekaj časa moral vsled njih celo v pasivnost, je nam ob tem nastopu pokazal, da se vrača vanj nekdanja mladost in živahnost, ki si jo videl pred leti v Milwaukeeju več kot v marsikateri drugi naselbini. Par zdražbarjev jo je nekaj časa kalilo, a uspeli niso. "Naprej" mora naprej!
Xted tem so prišli še ostali pevci zbora "Prešeren" in zapeli 'Moj dom", "Utopljenko", venček partizanskih in "Jolly Blacksmith". Pevovodja Frank Kubina je na ta zbor lahko ponosen, kajti imenitno je usogla-šen! To je povedalo tudi občinstvo z dolgotrajnim ploskanjem in zbor je dodal še par komadov.
Nato so bili ' predstsvljeni "Zarjani". Njihov nastop, označen v tiskanem sporedu z "Zarja, Cleveland, O." je oznanil vodja sporeda Bartol, nato pa je posamezne pevske točke, z raznimi dovtipi, napovedoval Andy Turkman. Je izboren šal j i vec in dober na odru, bodisi v govoru kot v petju.
Pianist "Zarje" je mladi Edwin Poljšak, ki se v tem zboru udejstvuje — največ pri klavirju — menda ko je še pohajal v šolo. Tako je prišel na priredbo v korist Proletarca že v drugič, prvič v Chieago in sedaj v Waukegan. Je fin pianist, ki zna iz dobrega klavirja spraviti zvoke, da je ob njegovem spremljeva-nju veselje peti.
V	prvi točki sporeda "Zarja-nov" sta zapela v duetu Jennie Fatur in Frank Kokal "Mornar-čka", nato "Partizansko ženo" in pa "Pod okence pridem".
Zatem je Frank Kokal zapel v. solu "Oj dekle kaj s'tak žalostna" in pa "OF Man River".
Nato znova duet, v katerem sta zapeli Sophie Elersich in Jennie Fatur "Oj, večer je že in "Majevo* noč".
V	solu pa je Jennie Fatur zapela v počast materam (na dan tega koncerta 9. maja je bil Materinski dan, znan ameriški narodni praznik) "Gor čez jezero in "Veseli veter".
Njihovih nastopov s tem seveda še ni bilo konec. Sledil je duet, v katerem sta zapela Frank Kokal in Sophie Elersich "Padel list z javora" in nato še par drugih pesmi.
Trio (Frank Kokal, Jenine Fa-jtur in Sophie Elersich) ?>a je predvajal pesmi "Sinek piše", "Bela slanca", in za nameček še par verzov. In slišali smo veseli "Juhej!" In v 7, točki sporeda Zarjanov pa partizanske pesmi. Nastopila sta v njih poleg prej omenjenih tudi Andy Turkman in Katharine Jurman.
Vsi so peli £ živahno razgibanostjo in dobro. In avdijenca jim je bila hvaležna, da so prišli. Saj so bili znova in znova priklicani na oder.
Za njim je Bartol predstavil govornika Joško Ovna.
Iz tega do tu opisanega sporeda vidite, da je bil pester in vršil se je brez odmora. Odmora sploh bilo ni, dokler ni bil ves program izvršen. In ko je prišel govornik na oder, ja bilo prvič začutiti šum, posebno v ozadju, ker precej ljudi ja vstalo, da si nekoliko "omehčajo" noge ali kar že. Ostali pa so govorniku sledili pazno in mu pritrjevali. Bilo bi mirno tudi v tej točki sporeda, ako bi govornik prvi nastopil, ali saj ko je odpel svoje pesmi "Naprej".
Vseeno, Oven je povedal stvari kot so in po svojem prepričanju. Dvoran« Je ostala tudi v
času njegovega govoru polna, le vstajanja, odhajanja in vračanja je bilo nekoliko preveč, in to govornika moti. Drugače pa tej avdijenci vsa čast. Tako mirno sedečih ljudi na priredbi v Waukeganu se še ne spominjam, razen ob priliki omenjenega shoda, na katerem je govoril Debs.
Zadnja točka sporeda je bil nastop zbora SND, torej domače waukeganske pevske skupine. Vodja sporeda Bartol je pojasnil, da sestoji iz samih tu rojenih naših fantov in deklet, razen dveh, in da poje med njimi slovenske pesmi tudi dekle, ki ni Slovenska, a naučila se je slovenskih melodij \n poje naše pesmi kot da bi bila iz starega kraja. Bartol je poudaril, da gre zasluga za ta zbor Kristini Stritar, in da bomo presenečeni, ko ga bomo videli in slišali. Bartol je sicer besedi "zasluga" in presenečenje" nalašč zaobrnil, ker dejal je, da ima Kristina glavno "krivdo" za uspevanje zbora, in da bomo "razočarani", ko ga bomo videli in slišali. Tako je obrnil na to skupino vsled svojih nalaščnih "pomot" še več pozornosti. Ko se je zastor razgrnil, smo videli fante in dekleta v nošah, brezparadno narodnih, kajti prizor se vrši na vasi. Štirje mlatiči so udrihali s cepci po slami, ki jo je bilo polno na odru. Predstavljala je žito. In mlatili so dobro. Nato so se u-trujeni seveda nekoliko odpočili, natočeni so bili kozarci vina in pričela se je malica, to je, petje. Petje mešanega zbora, petje v duetih, solospevi in spet zbor. Bil je lep, vesel prizor. Frank Kubina mi je dejal: "It was nice!" Zbor je spremljala na klavir Kristina Stritar. Bartol je ni zaman pohvalil.
Tako je minil ta koncert — veliko lepše kot pa sem si upal pričakovati, kajti tudi zbora "Prešeren" in "Naprej" sta prišla skoraj polnoštevilno.
Seveda, vse to se je doseglo s požrtvovalnostjo pevcev, zborov v celoti in pa waukeganskih ter northčikaških rojakov in rojakinj, ki so delali prav tako nesebično.
Nobenega incidenta ni bilo skozi ves spored, ki je trajal kake tri ure in mnogo ljudi je sedelo v dvorani že uro predno se je pričel. Zares, "It was nice!"
Z.
Wallacea člani unij CIO ter nosili protestne napise, ki so na-glašafi, da je CIO proti tretji stranki. Med piketi je bilo tudi nekaj tu rojenih Slovencev.
Shoda se je udeležilo kakih 750 oseb. Kolekta je znašala $610.10.
Dne 29.-maia. se bo vršila v Denver ju koftvencija, na kateri se bo odločilo, kakšno ime naj dobi Wallaceovo progresivno gibanje v tej državi, s katerim bo označeno na glasovnici v jesenskih volitvah. Na dnevnem redu bodo kajpada tudi razne druge važne reči. Henry Wallace bo ob tej priliki glavni govornik. Razi.i provizorični konvenčni odbori so bili že imenovani in v enem je pisec teh vrstic bil imenovan za podnačelnika.
Priporočam vsem, ako le morejo, naj se na označeni dan udeleže omenjenega shoda. In postanite član nove stranke pod načelstvom Wallacea, ki deluje za mir in socialno pravičnost.
John M. Stonich.
Iz zap. metropole
Pueblo, Colo. — Dne 25. aprila je tu predvajal filmske slike >iz starega kraja urednik Narodnega Ghunika Anton Majnarič. Za njim je v prid omenjenega lista govoril njegov drug Mate Brzovič.
Veliko agitacije je bilo ob tej priliki tudi za Wallaceovo progresivno gibanje, za katerega je v naši državi mnogo navdušenja.	- •
Tu v Pueblu imamo organizacijo v prid kampanje za Wallacea in odbor "Pueblo Wallace for President Committee" dela noč in dan. Vse agitacijsko delo je prostovoljno in mladi fantje ter dekleta pa izvršujejo pisarniško delo, zavedajoč se, da delajo v dobrobit naroda.
Dne 7. maja smo imeli tu prvi večji javni shod v ta namen. Vršil se je v mestni dvorani. Eden govornikov je bil Lee Pressman, bivši odvetnik unij CIO. Pel je znani zamorski pevec Paul Robeson in tudi govoril. Dalje Chas. Graham iz Denverja in več drugih.
Ob tej priliki se je prvič dogodilo, da so pred to mestno dvorano* piketirali zoper shod za
Smrt se v naših vrstah sedaj zelo pogosto oglaša
West Aliquippa, Pa. — Ker
ravno pošiljam upravi lista razne stvari, sem si mislil, da ne bi bilo prav, akoravno je že pozno, omeniti dva smrtna slučaja.
Tu je preminul (12. jan.) John Steklasa, doma iz Višnje gore na Dolenjskem. Zapušča žalujočo soprogo, sina, hčere ter vnuke. S smrtjo Johna Steklasa je izgubil Proletarec zvestega naročnika. Saj John je bil naš somišljenik in res naprednega prepričanja. Podprl je vsako napredno idejo in gmotno pomagal v vsaki naši akciji ter našim ustanovam.
Njegov pogreb je bil civilen ker je takega želel. In taka je tudi njegova družina.
Potrudil sem se dobiti na mesto pokojnika Proletarcu novega naročnika. Ta je Frank Vi-dic. Njemu je teden prej preminula nagle smrti soproga Amalija.
Preostalim obeh pokojnikov iskreno sožalje.
Tukajšnji napredni rojaki in društvo št. 721 so prispevali v podporo Proletarcu vsoto $14.-25. Poleg pa pošiljam dve celoletni naročnini, eno novo in eno obnovitveno. Obnovila jo je Theresa Gerzel, novi naročnik pa je Frank Vidic.
(Op. ur.—Imena prispevate-ljev v tiskovni sklad bodo v prihodnjem izkazu, ker je bil ta, ki je v tej številki, že dokončan predno smo prejeli Smrekarje-vo pismo.)
Mislim torej, da skušamo biti aktivni in listu pomagati kolikor mogoče. — Geo. Smrekar.
Cehoslovaška dobila izhod na morje
Pred vojno je Cehoslovaška, ki je brez morja, pošiljala največ svojega tovora v prekmor-ske dežele skozi Hamburg in pa skozi Trst, ki je bil pod Italijo.
Letos pa je vlada v Pragi napravila pogodbo s Poljsko, ki ji je dala izhod na Baltiško morje skozi pristanišče Sčečin (Stettin), v katerem ji ne bo treba plačevati nikake carine, ne za izvoz, ne za uvoz. S tem je Hamburg veliko izgubil.
Trst si z dobro pogodbo lahko še pridobi, toda ne v sedanji negotovosti. Torej bo imel od tega toliko več koristi Sčečin, ki je bil pred vojno nemška luka.
PRVA SLOVENSKA PRALNICA
Parkview Laundry Co.
1727-1731 W. 21st Stroet CHICAGO 8, ILL Fino postrežbo — Cono zmerne — Delo jomčeno
TELEPOMft CANAL TITS—TITI ............................
ZA ueNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH 8E VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
ADRIA PRINTING CO.
Tel. MICHIGAN 9141
1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL
PROLETAREC SE TISKA PRI NAS
4	i
PROLETARY MAX. 88j IM»-
KOMENTARJI
(Nadaljevanje s t. strani.)
gospoda, ki vlada v Washingtonu, prekaša.
Združeni narodi — kaj neki bi o vas mislil pokojni Roosevelt, ako se bi mogel povrniti v življenje in videti, kako so šli po vodi njegovi ideali? Pa je bolje tako. Wilson je živel in do; živel polom vsega svojega programa. Umrl je v tugi. Roosevelt je preminul v času, ko je bilo upanje po svetu v njegov program na višku.
Grof Folke Bernadotte (Sved) je podpredsednik mednarodnega Rdečega križa. Med vojno je bil tajni posredovalec med Hitlerjevimi generali in anglo-ame-riškim poveljstvom. Slo se je za strmoglavljenje Hitlerja in ti njegovi generali pa se bi častno podali. Stvar ni šla gladko, a vendar, pomagala je med Nemci ustvariti misel, da so izgubljeni. Slično vlogo je v spletkah proti Mussoliniju igral kardinal Spell-man. Ta isti grof Bernadotte je bil od društva narodov v Lake Succsess minuli teden imenovan za posredovalca med Arabci in Židi. Njegova naloga je, da napravi spravo med njimi. To pomeni, ako bo nadaljeval kot je v Nemčiji, in pa Spellman v Italiji, bo šla vojna do konca. Židom — čeprav so že dolgo "osvobojeni", se v njihovi pradavni doifiovini kajne jako slabo obeta.
Naloga, ki jo je dobil švedski grof Bernadotte, ni kar tako. Ako bo uspel, da Žid je in Arabci sklenejo premirje, bo prejemal od društva narodov v vlogi nadzornika miru med njimi 26 tisoč dolarjev na leto in stroške. To se morda zdi komu smešno. Ampak ako on more za tako ceno ustvariti mir v Palestini in pripraviti Arabce, da odlože orožje, bo to najcenejši mir na svetu. Običaj je, da se tako optimistični načrti posrečijo tako poredkoma kot kometom, ki se prikažejo s svojimi repi Zemljanom na vsakih toliko let.
Tudi na Finskem so se navdušili za Trumanovo doktrino. Dasi je finska vlada sklenila pakt prijateljstva in obrambne zveze s Sovjetsko unijo komaj nekaj mesecev nazaj — že je "zapadni blok", toliko uspel, da so proti-komunistični poslanci v finski zbornici, ki so v večini, zaporedoma izrekli nezaupnico notranjemu ministru Yrjo Leinou, ki je komunist. Vzrok je, ker notranji minister v evropskih deželah ni to kar je pri nas notranji tajnik. Tam ima ta portfelj policijsko upravo v svoji oblasti, jetminice, sploh ves orožniški aparat. Pa so od zunaj zašepeta-11: Ijfinci, ste videli, kaj se je zgodilo s Čehoslovaško, ker so komunisti v vladi? — Za ljudstvo na Finskem bi bilo najpa-metneše, da se bi sprijaznilo s položajem, namesto da bi se pustilo tujim silam zlorabljata za žogo v "mrzli" vojni med anglo-
saksi in sovjetskim blokom. Izkusili so že, da se jim to ne izplača. In sami priznavajo, da Rusija z njimi ne postopa kot s poraženci temveč jih bi rada pridobila v prijateljstvo. Žal, da da je v finskem ljudstvu sovraštvo do Rusije silno močno — posledica zatiranja, ki so ga bili deležni pod carizmom. A ko je carizem padci, je bila nova ruska vlada prva, ki jim je rekla: Odslej ste svobodni. Bodimo si dobri sosedje. Diplomacija pa se v sedanjem metežu na taka načela nič ne ozira. Bodi z menoj, ali pa si proti meni, je njeno geslo.
Nekaj besed o
waukeganski
priredbi
Wast A Ills, Wis.—Nekaj mesecev sem bolehal — in deloma še — toda prišlo je Naprejevo povelje: "V nedeljo 9. maja gremo v Waukegan, da sodelujemo s tremi drugimi pevskimi zbori v korist Proletarcu." Hej, to je pa nekaj za človeka, ki se ne počuti dobro," s$m si rekel, "med tovariše pevce, med stara sablje in nova rezila boi prišel, par znanih kaj ono v boi videl in to te bo okrepčalo ter poživelo." Pa sem šel in v resnici povedano—ta špas je bil vreden več ko sedem dohtarjev. Veste, sestati se z mnogimi sorodnimi dušami, to poživi človeka in tista reč, ki ji pravimo boleaen, ga za£ne po takih veselih sestankih polagoma zapuščati. Toda to je deloma osebnost, zato to kar na miru pustimo:
Zapustili smo našo naselbino, ko so vremenski bogovi rogovi-lili, da je bilo groza. Lilo je kakor iz škafa — in to vso pot, tja in nazaj. Imeli smo "ekstra" bus in v njem je bilo 35 luštnih in veselih ljudi. Pelo in vriskalo se je celo pot, kakor je to pač pri pevcih navada — kislo vreme ne skisa pevca. Nekoliko me je pa skrbelo, da bi ne bil v Waukeganu velike udeležbe zaradi vremena. Malo sem se skušal pošaliti, češ, "Bog pač ne lajka Proletarca, ker je njegovo priredbo kaznoval s takim peklenskim vremenom" Pa se mi takoj odreže Schulerjeva Micka: "Kaj pa kvasiš, Bog hoče, da Proletarec ne bo prišel iz te priredbe — suh." Well, upajmo, da je imela Schulerjeva prav in da je Proletarec res dobil več finančne moče, kot smo pa pričakovali.
Prijadrali smo v Waukegan in po kratkem odmoru pričeli s petjem. Naprejev nastop je bil prvi, njemu je sledil čikaiki Prešeren, nato šestorica članov in članic Zarje iz Clevelanda in nazadnje waukeganski pevski zbor SND. O petju bi rad spregovoril par besed, toda pevcu ni dovoljeno razpravljat« o taki stvari, kot ja petje. To nalogo navadno prevzamejo drugi, na-
KAJ LAHKO STORI VSAKDO IZMED NAS V KORIST
"PROLETARČA"?
a a
Pridobi vajino ma NOVIH MrečeJkev
Obnavljajmo naročnino TOČNO čim po tete
A riti raj m o med dragimi naročniki, da store Iste
Prispevajmo v PROLETARYEV tlakoval sklad In prtperočajme te ledi dragim
Oglašajte v PROLETARCU priredbe društev In druge stvari
Naročajte slovenske la aagtetke knjige is PROLETARCEVE knjigarne
Poskrbite, da si aareče AMERIŠKI DRUSINSKI KOLEDAR vsi Usti, ki tegs Is alee steHU
Naročite KOLEDAR tudi In enako PROLETARCA
V starem kraje
TAKI PRIZORI so se vršili po prvi svetoval vojni skoti ga let. Morda se bodo spet — kdo ve. Nihče v sedanji uredbi si nI s vest, kaj bo jutri, kajti socialne saHUi ui ia če polom —pa bomo spet Um Ipker od leta 1S2S dalja pa de četka vojne.
Vsakdo na/ stori m no! Hot kolikor moro, pa bomo vso toktvo zmagovalif
vadni ljudje.
Govornik je bil J&ško Oven in pri njem se pa že lahko nekoliko pomudim, ker govorništvo ni v moji stroki. Joškota prav rad poslušam, ker je v izvajanjih tako domač, ko naši žganci in zna celo reč zabeliti s sočnimi in debelimi ocvirki zdravega slovenskega humorja. Nekdo mi je rekel, da zna Joško tako dobro govoriti zato, ker je za silo poučen o svetovnem položaju. Saj bo menda res nekaj takega! V Waukeganu pa se ni mogel raz-vneti, ampak to ni bila njegova krivda. Tisti nepotrebni nemir in šum v ozadju d\orane je motil govornika. Kaj čmo, med 800 ljudmi se jih bo vedno našlo nekaj, ki čutijo potrebo, da takrat, ko drugi poslušajo, oni radi pokramljajo in podebatirajo. Vzrok šumu zadaj je tudi to, ker so bili ljudje že utrujeni od dolgega sedenja, Joško je namreč nastopil šele pred zadnjo točko.
Po oficielnem programu so nas povabili v spodnje prostore k večerji, ki je bila izvrstna. Postrežba od strani waukegancank nam je pa zelo pripomogla še k boljšemu teku. Po večerji se je pa družba pevcev lz treh različnih držav razvnela in pričelo se je popevati, kjer je le bilo kaj prostora. Seveda, pri tem petju so pomagali tudi mnogi drugi, ki oficielno niso pridruženi pevcem. Skratka, imenitna Zabava je bila in človek bi si želel še ne-broj takih.
Da smo se Naprejevci seznanili s fanti in dekleti iz Clevelanda, je bilo za nas nekaj novega in razveseljivega. Zali in prijazni so ti ljudje in upamo, da se še večkrat snidemo. Naši fantje bi na vsak način radi malo poplavšali clevelandska dekleta, toda bistro oko Lojzeta Zorkota je budno pazilo na vsako kretnjo Clevelandčank — in kdo bi si upal protivitt Zorkotu!
Ob enajstih zvečer je prišlo do ločitve — zopet v naročje in zanikrno oskrbo vremenskim bogovom. Nekdo nam je v šali voščil srečno pot do prvega Jarka. Da tega jarka nismo našli, pričajp te vrstice.
France Puncer.
družbo, ni pa se udejstvoval v politiki. Toleriral je vse in rad čital. Bil je naročnik Proletarca že prilično let.
V kapeli in na grobu (pokopan je bil na pokopališču Wood-lawn) mu je govoril v slovo neki luteranski pastor.
Pogreb je zelo vzorno izvršil Louis Zefran. Pokojnika je na poslednji poti spremilo veliko prijateljev, sorodnikov in dru-štvenikov.
Zapušča hčeri Mary in Berni-ce. obe poročeni, prva v Cali-forniji, druga v Chicagu, in so« progo Mary, ki mu je bila zvesta družica in v njegovi dolgi bolezni trpela z njim vred in se tudila, da bi ozdravit Vsem iskreno sočutje. —c.
Se par vrstic o pokojnem F. Matjaiicnu
Chicago, 111. — V prejšnji številki je bilo poročano, da je Ferdinand Matjasich po dolgi bo-leani umrl. Ugonobil gs je rek.
Pokojnik je bil rojen v Vidmu na Štajerskem, a še kot otrok preseljen na Gorenjsko.
Isučil se je krojaštva in izvrševal to obrt dokler gs ni bole-ten toliko oslabila, de ja moral prenehati z delom. Star je bil 65 lat. V Ameriko je prišel leta 1900 naravnost v Chicago, kjer ja ostal do konca dni.
Njegova soproga Mary je velikokrat pomagal« na priredbah kluba it. 1 JSZ, in to čestokrat, kajti imeli smo jih po pol ducata ne leto. On je bil član SSPZ in s združitvijo p» je priial v društvo it. 8ft SNPJ. V imenu društva mu je bral zadnje slovo Teropiič.
Potopis iz Detroita v Kalifornijo
Piše RUDY POTOCHNIK (Nadaljevanje.)
Na vožnji iz Walsenburga smo prišli kmalu do gora. Peljali smo se skozi La Veta Pass, kjer je bilo zadnjo zimo 14 čevljev snega. Pomikamo se po ovinkih navzgor vedno više in postalo je hlsdno. Snega je bilo ša dosti okrog, v kakšnem kraju tudi deset čevljev, ali pot je bila dobra. Na enem kraju ja bila ga-solinska postaja ie vsa zamete-na s snegom. Ko pridemo čez goro, vidimo na drugi strani nižje doli veliko dolino in čredo ovac ter nekaj drugs živine. Hm-ste pa največ divji pelin.
Ker se je pričelo mračiti, smo se ustavili v Monte Vista ln si najeli kabino za prenočišče. V teh fceajih je tudi dosti Mehikancev. T *	t
Ko smo^ua peljali mimo kaka znamenitosti* eji^jzrednih prir rodnih krajev, smo si jih ogledali. Tako smo se ob ta j priliki peljali mimo parka Masa Verde (zelena miza). Posebna casts nas vodi tjs in takoj, začnemo v goro višje in višje) Ko sem pogledal navzdol, sem videl globoke prepade in ob poti tu pa tam malo zemlje aH pa skalovja odtrganega*—posladics vremin-skih sil—namreč snega in nalir vov. Ml pa kar naprej po tistih ovinkih navzgor. Vozil je moj sin. Sicer je previden ko vosi, a meni se ni dopad^o. Peljali smo se kskih dvajset milj. Ko pridemo ne vrh, smo videli pred sabo ravnino. U. S. Government ima tu postavljen nekakšen muaej, V pjemu smo videli, kaj sa v teh krajih pred tisoč leti Indijanci delali in kako so živeli Malo nižje v velikih pečinah so Imeli svojs stanovanja, ksmcnV te stene, sli bolje rečeno, hitenje oziroma duplin* VSe to je še preeej dobro ohranjeno. Na vrhu pečine so pe ImeVi tempel sonca. Tbd rastejo samo nekakšni brinovi grmi, jako stsri i* precej veliki.
Vzelo je nam zopet 20 milj po isti poti nsvzdol, ds smo prišK na nsio cesto in nadaljevali.
Predno smo ill v Masa Verda Park smo ss peljali čas gora Wolf Cf eek Pass, ki Je čez deset ti^>č čevljev nad morjem. Z nje v nižine.
se peljemo skozi P a g o s a Springs. Tu izvirajo vroči studenci ali vrelci (150 stopinj), torej je voda dovolj vroča da lahko jajca skuhaš v nji. Ta voda je zelo žveplena. Sem se hodijo ljudje, ki jih tare revmatizem in razne druge bolezni, kopat. Ed Tomšič v Walsenburgu je nam priporočal, naj si tu vzamemo kopelj kar smo tudi storili. Od kraja se mi je zdelo tako vroče, da ne bom vzdržal, a po malem sem se privadil. Voda ter žveplena para me je tako prevzela, da sem kar vrtoglav postal.	•
Moja žena je prišla ven rdeča v obraz kot pirh. Prvo kar je vpraiala, je bilo, kje se dobi kaj jesti.
Ko se peljemo naprej še skozi nekaj malih selišč in vasi, pridemo na 135 milj ravno črto. Videli nismo nobene naselbine več, samo nekaj živine smo videli ob potu, ki se je leno sprehajala.
Zvečer pridemo v Gallup, New Mexico. Tu Živita dva moja prijatelja — brata Prank in Tine Marinshek, ki Jd tudi ie nisem videl nad 40 let. Poklical sem ju po telefonu in takoj sta nas priila iskat. Oba imata družine in so nas prav dobro sprejeli, pogostili in prenočili smo pri njih. O marsičem smo sa pogovorili ter obujali spomine.
V Gallupu vidiš skoro polovico Indijancev, ki prodajajo svojo robo, na roke delane pod ne preproge (rugs), blankete, srebrni no itd. Naslednji dan na voinji po New Mexico smo videli polno Indijancev, ki prodajajo turistom in drugim, ki se vosijo mimo, svoje prej opisene izdelke.
Zemlja se mi je videla tod pusta in ponekod je popolnoma rdeča. Tudi kamenja je mnogo. Farm tod ne vidiš, samo nekaj živine, s katero se "rančarji" preživljajo. Imajo pa v tej državi premogovnike in nekaj kovinskih rudnikov.
Is Nove Mehike smo prišli v Arizono. Zemlja v obmejnih krajih je taka kot sem jo prej omenil. Vidiš grmičevje, brinju podobno* a videli smo ponekod tudi lepe borovce in smreke.
Pot nas je vodila proti slovitemu Grand Cfnyoau. Že med potoma smo videli nekaj teh kanjonov ali globeli in sotesk. Ko pa smo prišli v park Grand Can-yort, smo prirodo kar občudovali. Odprtine in soteske so tako globoke in velike, da je nekaj čudnega. Ta kanjon ima zelo široka in dolge odprtine, do 5,700 čevljev globoko. Kdor kaj takega še ni videl, ne bi verjel kaj vse je skozi tisočletja ustvarila narava.
Ko smo si vse to ogledali* smo se podali v naselbino, v kstari so sami hoteli* kabine in restavracije, Sme leže kar okrog kabin. Bilo ja tu že veHko turistov. Avte tu vidiš iz vseh različnih držav. V poletju je tu menda teiko dobiti prenočišče, čeravno je oele vrste kabin.
Grand. Canyon Park je čez 8000 čevljev nad morjem. Tu vidiš veliko lepega, debelega iglastega drevja.
Zjutraj smo se odpravili zopet na pot Vreme lepo, sonce
sije in cesta je dobra, zemlja pa slaba, in ko se peljemo proti Boulder Damu vidii skoro samo puščavo. Okrog so veliki hribi ampak samo kamenje. Močan veter pa nam je nosil cele oblake peska.
Boulder Dam je naprava, da se človek čudi, kaj vse zmorejo ustvariti možgani inženirjev ter roke in znanje delavcev.
Ta jez so delali pet let, od 1931 do 1936. Tu so zajezili Colorado River. Voda v tem umetnem jezeru je 590 čevljev globoka. Umetno jezero je okrog 550 /nilj dolgo, ako se hoče, ob njemu peljati po cesti.
Vsak gre lahko pogledat elektrarno in druge naprave ob steni betonskega obzidja, ki zaje-zuje reko. Vidiš velike turbine in generatorje. Vstopnina je 30 centov.
Turiste vodijo v elektrarni in v drugih napravah vodniki, ki vzamejo kakih 50 ljudi naenkrat na vzpenjačo. Peljali smo se v nji 600 čevljev pod cesto. Vodnik nam je vse razkazal in predaval. Tuneli ali hodniki so jako čisti. V elektrarni je dvanajst silno velikih generatorjev. Elektrika je od tu napeljana v vse sosedne driave. Ta jez ja stal 146 milijonov dolarjev. Vodnik nam je povedal, da se je že skoro izplačal. V času gradnje je bilo ubitih 99 delavcev, in naravno, mnogo je bilo tudi poškodovanih in pohabljenih. Jez in vse naprave tu je last Zed. držav.
V bližini je malo mestece Boulder City. Turistom kažejo filme, ki predstavljajo, kako so jez gradili, zajezovak omenjeno reko in kako ogromno materijala se je porabilo. Pravijo, da je ta jez največji na svetu.
Boulder City je malo mesto, a čedno. Trava je sočna, zelena, lepo je tudi drugo rastlinstvo. Vidiš rože in drevje. Tu raste le z namakanjem. Okrog in okrog je sama puščava in kamenje.
Od tu smo odšli proti mestu Las Vegas, Nev. V njemu vidii polno igralnic, kot da je to nekak "Monte Carlo". Dvorane so polne ljudi in vse igra in izgublja denar. Nekateri seveda tudi dobe, a večinoma vsi izgube tudi ker so priigrali. Denarja je polno na misah — sami srebrni dolarji. Ljudje prihajajo v tukajšnje igralnice iz vseh krajev in ie več pe menda v Rano.
Ko smo si to oglodali, smo odšli v kabino k počitku, da bomo zjutraj sveži nadaljevali svojo pot.
(Dalje prihodnjič.)
Namesto na "WesT pojdi na Kitajsko
Kakor naš denar, se tudi kitajski označuje za dolarje. Tode ako prineseš na Kitajsko en naš dolar* posebno srebrri, pa tudi is papirja je dober, dobiš zanj 474,000 kitajskih dolarjev. Toliko je namreč narasla kitajska inflacija koncem maja. Sedaj bržkone dobite za ameriški do* lar še par sto kitajskih dolarjev več. Posebno ns črni borsi. Kaj-ti omenjene cene temelje na uradnih izmenjavah.
NAJBOLJŠA POMOČNIKA PRI UČENJU
„ i
ANGLEŠČINE IN SLOVENŠČINI STA
ANCLE&KO-SLO VENSKI
BESEDNJAK
i * ■ #>
Cena $5.00
ANGLESKO-SLOVENSKO BERILO Cena $2.00
Avtor okek knjig Je D*, r. J. KERN
NAROČILA SPREJEMA
PROLETAREC
2301 SO. LAWNDALE AVUCSICAQO 23, tU.
iliiUMMi

TISKOVNI SKLAD PROLETARCA
V, IZKAZ Prejeto de IS. maja 1848, ILLINOIS:
Ckieago: Klub št. 1 JSZ $100; Neimenovan $17; Philip Godina $5; Frank Sodnik $5; Janko Roselj (Cleveland) $5; V. Zupančič $2; K. Horvatin $2; L. Oroser $2; F. Jenko (Ely, Minn.) $2; V. Gregu-rich $1 50; Tom Svetilk $1.50. Cicero: Mrs. Podgornik $1.38. Clarendon Hills: Peter Bernik $2 00.
Waakegan: čisti prebitek priredbe 9. maja $441.92; J. Mesec $1; Jenny Skrbeč $f; A. Skrbeč $S; skupaj $445.92. Poslal M. Judaieh. Mr. in Mrs. A.Purlan $10; Jack Mesec $0; A. Bartol $2; skupaj $1T.00. Izročila Angela Zaitz. Mike Miller $9; iz veeele družbe 8. maja $1.30» skupaj $«.15. Poslal M Judnich. Joe Mesnik $2.50. Izročil M. Med-vešek.
Springfield: Iz majske proslave kluba It. 47 in SNDoma $15; J. Ovca $1; Anton Golob $1, skupaj $17. Poslal J. Ovca. J. Goršek st, $5; J. Goršek ml., $5, L. Aidich $3, skupaj $13. Poslal J. Goršek.
La Salle: Preostanek blagajne kluba št. 4 JSZ $15S, izročila Joe Novak in A. Udovich. F. Martinjak $2; Peter Banich $1. West Praekfert: F. Kochevar $1. Witt: L. Podbregar 50c.
WISCONSIN: .
Milwaukee: Slov. aoc. klub $40. Poslala K. Podjavoršek. L. Barbo-rich $5. Po $1: F. Kolenc, F. Malko-vich, V. Kontch, M. Podjavoršek, J. Ju van, skupaj $10. Poslal L. Barborich. Joe Vidmar $5; M. Su-starich $3; J. Jenko $1; Neimenovan 50c, skupaj $4 50. Poslal L. Barborich.
Sheboygan: J. Spendal $1, P. Stih $1.20. Owee: John Kedunc $S. Waterferd: R. C hep lak $2.
OKtO:
Cleveland: J. F. Dum $2.25; V. Salmič $10, Soc. klub »t. 27 J8S $10; P. Valencic $12; skupaj $81 Poslal J. K rebel. Rose Ju rman $10. Poslal A. Jankovich. Klub 27 in "Zarja" $25; Jurmanova družina $25; L. Poljšak namesto venoa po« ko) nem u A. Komarju $5; J, Kalan $2, I. Babnik $2, J. Kodrič $2.80; A. Janša $1* E. Bmnisel $1; A. Ku-kovac $1; S. Dolenc 50c; L. Hrvs-Un 90c, skupaj 65.80. Poslal J. K rebel.
Heei Polet: Matt Tušek $7. Oirardt John Koein $5. PalrTert Karier: L. Baje $2.40. Loraim Mary Keraich $1; Mike Staedohar $5.
PENNSYLVANIA:
Strabaae: Neimenovan $5. Izročil P. Godina.
Belle Vereen: S Debelak $2. Poslal A. Zornik.) -
Ws MUMleeex: Jack Yert $2. Hill: Frank Podboy $& nt A Cvetan $1. J. Ambrozic $1. Clarkaville: I. Zupančič $1. Pittsburgh: A. Petrovčič 50c.
CALIFORNIA:
■I Ca|ee: P. Benedict $10, R. Potochnik (Detroit) $1.
Lee Angel—: John Selak $25, Mrs. J. Ercek $2; Julia Parkel $2.
Fontana: A. Cuder $2; C. Jurkolek $1; J. Pečnik 75c.
DRUGI KRAJI:
Detroit, Mich.: J. Men ton $2; 9. Kuhovski $2; Katarine SUaaac $8; M. Gregortdi $2; A Anaitek $1, J. Korsic $1.88.
Anna, Kana,: F. Bostich %1; A. Shular $1; Mike Fele $1 (Urees* Hill)
Kemmerer, Wyo.: J. H. Krzlsntc $2; J- Starvasnik $1 (Frontier).
Paeblo, Cele.: J. M. Stonioh $8.80.
Ely, Mina.: F. Lumberger $1; f. Kunstelj $1.
Oregon City, Ore.: Mary Kmetic $1.00.
Oalla* M. Mas.: M. Bubany SI; M. Marlnšek 60c.
Qewaada, N. Y.: Joe Vene $1. (Postal J. Dekleva.)
Mar City, W. Va.: Preostanek blagajne kluba 228 JSZ $17.35; %. Selak $8-88; skupaj $20. Peals! h.
NNK.
Skupaj $1,184.88; prettajl $1,883.78, skapaj $2,187.72.
NE ČAKAJTE,
da prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem
i pr'hrqnite upravi n atom 1 m stro9mr»roD enem ^o
POLJSKA V VOJNI NAJVEČ TRPELA, A SVOJE TEŽAVE DOBRO ZMAGUJE
Poljska republika se je po zmagi zelo zanašala na ameriško posojilo. Bila je vsa razd>! juna, vsa porušena in opustoš;-1 na. Nobena druga zavezniška dežela ni v nacijski invaziji prestala toiiko kakor tuM&L
Sedaj ima težave s svojim kle-rikalizmom, ki ji ovira napredek in s podtalnim gibanjem, ki ga v nji financira Amerika in
deloma Anglija.
Toda Poljaki doma so se temu privadili in se sprijaznili z dejstvom, da je najboljše, ako si ' državo grade vzlic strahotnim posledicam vojne brez vnanje pomoči.	lttfi
Nepodpisan žurnalist, ki je šel na Poljsko, da jo prouči v njeni borbi za izmotanje iz mi-zerijc, v katero io je pahnil Hitler, jo takole opisuje:
Potniku, ki potuje od Gdan-ska proti Scečinu, se nudi povsod ista slika: kjer so nekoč divjali zagrizeni boji, kjer so bila razrušena mesta in vasi, so danes obdelana polja. Kakšno je tu življenje?
V	sčečinski provinci, ki zavzema velik del Pomorjanske, je živelo pred vojno približno 2,000,000 prebivalcev. Danes je tu kakih 800,000 Poljakov in 120,000 Nemcev. Nemce, od katerih je večina žena in otrok, pošiljajo v Nemčijo tako, da jih v sčečinski provinci kmalu ne bo več. V provinci je 62,000 novo ustanovljenih posestev. Državna posestva posedujejo oko-lu 40'« vse orne zemlje. Mnoga od teh državnih posestev bodo razdelili med kmete in samo do konca tega leta bodo razdelili dve tretjini vse orne zemlje sedanjih državnih posestev v izmeri enega milijona hektarjev. Po načrtih ne bo prihodnje leto v Pomeraniji več neobdelane zemlje. Uresničenje tega velikega načrta je v nemali meri odvisna od tega, če bo Poljakom uspelo obnoviti zadostno število stanovanjskih hiš za neve prebivalce in dvigniti število vpre-žne živine. Ko so Poljaki zasedli Pomeranijo, je bilo tam samo 8000 konj. Sedaj jih je že 80,000, toda še vedno ne dovolj. Prav tako primanjkuje govedi in drobnice. V vsej provinci je samo 1100 traktorjev po večini nemškega in UNRRA-incga izvora.
V	Pomorjanki je bil uničen ves živ kapital, 60'/tf poslopij razrušenih in večina ozemlja miniranega. Upoštevajoč vse to je treba priznati, da so Poljaki ogromno storili za obnovo dežele. Četudi je namreč res, da potnik preko obširne Pomorjanske še tu in tam naleti na puščavo predvsem v območju Koslin-Kolberga, kjer je težko najti celo hišo, je tudi res da so že danes v Pomorjanski mnogi cvetoči predeli, predvsem vzhodno od Sčečina, kjer preseljenci iz osrednje Poljske skrbno obdelujejo na stotine od 1-20 ha velikih privatnih posestev. Tukaj žive ljudje v preostalih in obnovljenih nemških hišah, delajo trdo in so zadovoljni. Tudi v okolici Naugarda in Stargarda je mnogo dobro urejenih državnih posestev.	,
Poljske oblasti upajo, da bodo v treh letih naselili v sčečinski provinci 1,000,000 Poljakov, kar pa še vedno ne bo doseglo predvojnega števila prebivalcev, samih Poljakov, kar je približno
tretjina predvojnega prebivalstva.
Kot so Poljaki storili največ, kar so mogli za obnovo novih priključenih pokrajin, tako so naravno storili Še več v svoji "stari" domovini. Potnika, ki potuje v Poznanj, spremlja povsod do zadnje podi obdelana pelja in Poznanj, strsšno razrušen v obdobju enomesečnih pouličnih bojev, je najlepši zgled obnove mest na Poljskem; je eno izmed najaktivnejših industrijskih središč, kjer je bilo zgrajenih že nad tisoč novih hiš.
Podobna je slika v spodnji Sleziji. 80'i Breslave je uničene, vendar je v deželi živahno. Ce je tukaj še mnogo zemlje neobdelane, je temu vzrok dejstvo, da so bila vsa mesta in vasi popolnoma uničena. Ljudje žive v posameznih preostalih hišah dokaj bedno, vendar ne brezupno življenje. V eni izmed takih enostanovanjskih hiš živi devet družin. Toda ti pogoji niso tipični. V manj razrušenih conah spodnje Slezije, predvsem v sončnih predelih ob češki meji je obdelane nad 90Vt orne zemlje. Prebivalstvo je tukaj zelo zadovoljno. Ljudje žive v udobnih hiiicah v slikovitih vaseh in mestih. Trenutno živi v spodnji Sleziji milijon in pol Poljakov in kakih 100,000 Nemcev, katere pa prav tako kot one iz Pomorjanske pošiljajo v sovjetske cone Nemčije. Guverner Wroclava pravi: "Zadovoljni smo, ko vidimo, da lahko žanje-mo brez pomoči nemških delavcev. Ne potrebujemo jih več in prihodnje leto bo naše ozemlje stoodstotno obdelano.
V	Sleziji poznajo poleg državnih posestev, še tri načine gospodarstva posestev in sicer privatna posestva, katerih je v spodnji Sleziji 120,000, zadružna posestma desetih ali več družin (po petih letih bo zemlja razdeljena med posamezne družine) in posestva, obstoječa na osnovi sporazums z državo, 20 odstotkov zaslužka kmetovalcev gre v skupni fond, 20 % pa državi. Po petih letih prejme kmetovalec vložen kapital, da odkupi svoj del zemlje.
V	Sleziji še vedno primanjkuje goveje živine, konj in drugih vprežnih sredstev. Mnogo težav imajo še novi kolonisti in še mnogo ovir bodo morali prebroditi preden bo dežela mogla razviti svojo maksimalno produktivnost. Toda če se povrnemo v 1. 1944, v zapuščene predele Slezije, z njenimi razrušenimi mesti in vasmi in primerjamo takratno stanje s sedanjim, vidimo, da so se Poljaki lotili dela resno in da nikakor niso brezuspešno zamudili prvih povojnih let. Če se bo ta gospodarski progres nadaljeval v istem ritmu brez zunanjepolitičnih komplikacij, bo Poljska v treh letih na veliki poti napredka.
Mrs. Anne Ben iger v bolnišnici
Naša upravnica Anne Beniger je žc dalj časa slabega zdravja in zadnji petek je šla v bolnišnico Billings. V uradu jo bodo nadomeščali ob večerih izredne moči. In na ob sobotah in nedeljah.
Upamo, da Mrs. Beniger kmalu okreva in se vrne na svoje delo.
T udi potroški posameznih d rtov v inflaciji
V letu 1947 so se izdatki posameznih držav ameriške unije zvišali 25 odstotkov. In gredo še vedno navzgor. Davčni in drugi dohodki teh držav pa so v istem letu narasli samo 17.8%.
Dvomi v uspeh načrta za evropsko obnovo v Angliji in drugje
(Nadaljevanje s 1. strani.) rekonstrukcijo samf izvrši.
Tudi v Franciji nekateri ekonomi dvomijo, da bo mogel Marshallov rekonstrukcijski načrt uspeti v predvidevani!) štirih letih. Letos dobi Francija $1,130,-800,0000, torej ne mnogo manj kot Anglija.
Na tretjem mestu je Italija, ki dobi $703.060,000, par sto milijonov pa je dobila pred volitvami direktno za relif.
Dru;je dežele, ki so deležne Maršhallovega načrta za rekonstrukcijo, so Nizoz&nska, ki dobi letos nad pol milijarde, an-glo-ameriška cona Nemčije $437,400,000, Belgija Luksem-burg $300,000,000, po manj ko $200,000,000 pa dobe Avstrija, Danska, Irska, Grčija, in po manj ko 50 milijonov Norveška, Švedska, Iceland in Turčija.
Separatno od Maršhallovega plana je predsednik *Truman vprašal kongres za vsoto $818,-000,000 v vojaško in ekonomsko pomoč Kitajski, Grčiji, Turčiji in Trstu. Trumanov načrt predvideva za slednjega letos $20,-000,000 v ekonomsko pomoč in da se ublaži nemir med prebivalstvom.
Bivši organizator soc. stranke Wm. R. Snow preminul
V Everettu v Washingtonu je dne 18. maja umrl William R Snow, ki je bil 30 let organizator socialistične stranke in na tem agitacijskem poslu prepotoval zahjo vso deželo.
Govoril je v dvoranah in še več na uličnih vogalih. Bil je eden izmed najboljših "soapbox-erjev" v soc. gibanju onih dni. Okrog.leta 1920 je postal tajnik soc. stranke fikaškega okraja. In bil je organizator tudi socialistične stranke v Illinolsu ih potem socialistične stranke v Wiscon-sinu. Pred mnogo leti ga je zadela na eno stran života kap, še predno je postal tajnik tukajšnje krajevne stranke.
Za delavsko gibanje se je zanimal do konca in rad dopisoval z oldtimerji. Snow Je poznal mnogo aktivnih slovenskih so-dru gov v thicagu in drugje. Gotovo se ga še spominjajo.
Poročilo o njegovi smrti je nam poslal Mandel V. Hsluška, ki je svoječasno rad prihajal v naš urad.
Našel jesiško in saturalizacijska vprašanja in odgovori
_ i
Vprašanje: 2elim dobiti v Ze dinjene države mojega bratranca, ki sedaj živi v Jugoslaviji. Rojen je bil v Reki, ki je bila tedaj pod Italijo, sedaj pa spet pripada Jugoslaviji. Rad bi vedel pod katero kvoto mora sedaj moj bratranec iskati prilike vstopa v Zed. države?
Odgovor: • Vaš bratranec bo prišel v to deželo pod italijansko kvoto, ki je za one kraje, ki so bili pod Italijo še vedno v veljavi in sicer dokler predsednik Zed. držav ne proglasi spremembe v kvotah raznih dežel, ki jih prizadevajo mirovne pogodbe (Italija, Bolgarija, Ogrska, Romunija in Finska). Tak proglr.s še ni bil izdan in so imi-granti prizadetih ozemelj še vedno podvrženi kvotam pod katere so spadali pred sklenitvijo mirovnih pogodb, ki so stopile v veljavo 1. sept. 1947. Na primer, oseba rojena na Dodekane-ških otokih, ki sedaj pripadajo Grčiji, še vedno spada pod italijansko kvoto, isto velja o prebivalcih Trsta, ki je zdaj postal "Svobodno tržaško ozemlje" (Free Territory of Trieste).
Vprašanje: Med vojno sem služil kot inezemec na ameri-
sobljenosti.
Vprašanje: 2e nekaj časa si prizadevam, da bi dobil semkaj svojega očeta iz Jugoslavije. Ali
ko ie bil pri ameriškem konzulu tamkaj mu je bilo povedano, da ker je trpel pred nekaj časom za tuberkulozo, ne more priti v Zed. države oziroma ne bo njegova prošnja za vstop upoštevana za dobo pet let. Ali morem kaj ukreniti, da bi pospešil njegov prihod v to deželo?
Odgcvor: Pogosto je tudi potom X-ray slik težko dognati, če Oseba še trpi za tuberkulozo ali ie že ozdravljena. Eno pa jc gotovo in to je, da 03eba, ki ima to bolezen, ne more biti pripu-ščena v Zed. države. Oseba torej, ki je že kdaj imela to bolezen, mora dokazati, da je bolezen bila premagana že precej časa pred vložitvijo prošnje za v rt op v Zed. države. Do nedavnega je bila doba tozadevnega časa določena na pet U t, zdaj pa vam lahko z veseljem povemo, da odkar je vložil prošnjo za vstop vaš oče, je bila ta perioda skrajšana na dve leti. Obvestite torej vašega očeta naj po preteku dveh let spet zaprosi za ameriško vizo, ker zdaj mu ne bo
bi treba čakati pet let, kakor mu skih in angleških ladjah, ki so je ba	konzul
preden je bila uvedena sprememba. Common Council.
SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE
llfi
Največja slovenska knjigarna v Zed. državah
'V A
Pišite po cenik PROLETARCU
2301 S, LAWNDALE AVENUE
CHICAGO, 23, ILLINOIS
Članstvo ajngleike delavske stranke na višku
Ko so toriji sprejeli zakon, da unije iz svoje blagajne ne smejo podpirati delavske strsnke, si je morala pomagati z direktnim učlanjenjem unijskih delavcev. Ker je sedaj ona v večini, bi do-tično postavo lahko odpravila, a se ji ne zdi potrebno. Po nedavnem poročilu je razvidno, da plačuje članarino za pripadanje k delavski stranki 4,685,000 članov. Izmed teh je 4,031,000 unij-skih delavcev, ostali pa pripadajo k neorganiziranim strokam: intelektualci, pa razni drugI krogi srednjega sloja.
prevažale potreben vojni material v Evropo iz Zed. držav. Rad bi prišel v Zed. države kot naseljenec in bi želel vedeti ako mi daje moje medvojno službovanje kako prednost iz vidika naseljeniških postav.
* Odgovor: Ako ste častno služili kot pomorščak vsaj eno leto na ladjah katerekoli dežele zavezniških narodov, ki so prihajale in odhajale iz ameriških pristanišč med 1. sept. 1939 in 31. dec. 1946, tedaj imate prvo prednost v neizjemni kvoti (first priority non-preference quota status). Seveda morate dokazati, da ste se registrirali pri ameriškem konzulu pred 31. dec. 1947, kot tudi, da niste opustili svoje pomorske službe v času vojne iz kakršnegakoli drugega vzroka kot telesne nespo-
Republika Cile iztrebljajo rdeikarstvo"
it
Iz Santiago, ki je glavno mesto republike Cile, poročajo, da je poslanska zbornica prepovedala komunistično stranko. Torej je posnela vzgled nižje zbornice našega zveznega kongresa, ki je enako storil. Za prepoved v čilenski zbornici je glasovalo 93 poslancev, proti samo 20. Trumanova doktrina torej deluje. ampak samo v lovu na "rdeč-karje". A socialni problemi, teh se tudi čilenska vlada ne zna loti ti* ali pa se jih ne sme, ker jo kontrolirajo profitarski krogi
Duhovščina v Jugoslaviji se ne more privaditi preobratu
Ameriški reporter Homer Bi-«irt je dne 20. maja poročal iz Becgrada, da so jugoslovanske oblasti aretirale v Mostaru her-ccgovinskega katoliškega Škofa Petra čuliča vsled kriminalnih deianj proti varnosti ljudstva in države.
To je drugi katoliški škof v Jugoslaviji, ki ga je vzela sodna oblast v roke. Prvi je bil zagrebški nadškof Stepinac, ki je sedaj v zaporu. Skupina protestantskih duhovnov, ki jc Stepi-naca lani obiskala v ječi, je v svojem poročilu izjavila, da z njim lepo ravnajo in da ima vse oriložnosti izvrševati verske obrede tudi v ječi. Stepinac je bil vsled svojega sodelovanja s Hit lerjem in Paveličem obsojen v zapor v septembru 1946. Obravnava proti njemu se je vršila v Zagrebu in prisostvoval ji Je lahko ter o nji poročal vsak inozemski ali pa domač časnikar.
Ljubljanski škof Rožman j? vsled enakih prestopkov še v u-bežništvu, istotako sarajevski, škof v Banjaluki pa je med tem umrl.
V Sloveniji se duhovščina tudi ne more sprijazniti z resnico, da ie vlada klerikalizma zatoni-la v nji čim je bil Hitler poražen in je oblast prevzela zmagovita domovinska, oziroma osvobodilna fronta.
Omenjeni poročevalec opisuje izjavo slovenskega notranjega ministra Borisa Kraigerja, da je bilo lani aretiranih 37 katoliških duhovnikov, ker so kolaborirali z agenti tujih držav — seveda proti sedanjemu režimu, ker se ga žele iznebiti. 18 izmed teh duhovnikov je iz mariborske škofije, 16 iz ljubljanske in trije iz Istre.
Kraiger je v svojem poročilu dejal, da zapJdni imperialist! sedaj izrabljajo v svoji mrzli vojni proti Jugoslaviji predvsem katoliško duhovščino in da jim pri tem pomaga Vatikan in kapitalizem ter svetovni kleri-kalizem.
Isto poročilo ugotavlja, da se je doslej samo 25 odstotkov slo-
venske duhovščine sprijaznilo z osvobodilno fronto in jo podpirajo.
Kar se verskih obredov tiče, pa so v Sloveniji, na Hrvaškem in drugje v Jugoslaviji svobodni kakor so bili. Razlika je le, da je duhovščina sedaj pod ljudsko kontrolo, prej pa je ona vladala ljudstvo — namreč telesa in duše.
H
Movies" še vedno
i
d o naia jo ogromne dohodke
Ameriške filmske družbe so lani "zaslužile" skoro tri sto milijard dolarjev. In izposlovale so si nov privilegij v Angliji. Torej za Hollywood še vedno dobro izgleda. In za magnate ter 'zvezde", ki prejemajo od $100,-J00 na leto pa do 'milijona in več.
Seznam priredb slovenskih organizacij v Chicagu
Organizacije v Chicagu in okolici, ki žele imeti svoje priredbe os-načene v tem seznamu, naj nam spor oče podatke, enako tudi popravke v slučaju pomot j
Liberty Bell, No. 7S ABZ—piknik v nedeljo 6. junija na Carao-vem vrtu v Willow Springsu.
"Delavec" št. S SNPJ—piknik v nedeljo 7. julija v Forest Preeerve, 114th Street.
Klab št 1 JSZ — piknik v korist Proletarca v soboto 17. julija na Keglovem vrtu v Willow Springsu.
"Fftoaeer" št. 559 SNP—piknik v soboto 7. avgusta v Pilsen parku, Albany in 26. cesta.
Draštvo št 1SS SNPJ—piknik v nedeljo S. avgusta.
StaviJs št. 1 SNPJ—slavnost 45-letniee v nedeljo 10. oktobra 1S4S v jednotini dvorani.
Federacija SNPJ priredi božični-co za člane mladinskega oddelka SNPJ v nedeljo 19. decembra v jednotini dvorani.
"Nada" št. 102 SNPJ—Silvestro-va zabava v sredo 31. decembra v jednotini dvorani.
I	'
Remember last August 6th?

f
Zmaga na Japonskem
nas veliko stane
Ameriška vlsds plačuje milijon dolarjev na dan za živež, ki ga dovaža na Japonsko, da prepreči lakoto. Japonska uvaža najmanj 20 odstotkov hrane, ker je sama ne prideljuje dovolj. Prej jo je v inozemstvu plačevala s svojim izvoeom. A-meriški industrialci, katerim je prej japonska industrija močno nkurirala, pritiskajo ns generala MacArthurja, da naj konkurenčnih obratov na Japonskem ne dovoli obnoviti. Ako ostane po njihovem, potem bodo morale Zed. države prispevsti milijone dolarjev vsako leto v moč Japonski tudi se potem
basiUopklenjen rt*. 4q££
le ved a je bilo zelo vroče zadnje >letje... in bo vroče tudi TO leto. nad dva meseca je v zalogi nad
85 stopinj za ta okraj... kaj pa VI! Vi pa lShko napravite plan že kako se obraniti te neznosne vročine — insta-
lirajte nočno hladilno veternico v vasi hiši ali apartmentu.
Tudi najbolj vroči dnevi se lahko prebijejo, ako ste se v noči dobro prespali. V čez noc hladnem domu se vroč, dušljivi zrak, vsled katerega se cele ure premetujete, potegne ven iz vaših sob,.. nadomesti s hladnim, razsveženim zrakom iz od zunaj. Ta nalahko spreminjajoči zrak
vas napravi občutno hladnejše... in vi lahko udobno spite... ker zniža temperaturo v vaših sobah.
»	y
Ne čakajte na prihod vročih dni. Raje preišči-te nova pota za udobnejše poletno spanje.
COMMONWEALTH EDISON COMPANY
.tj*
VtHrvbil
•o vouufn:

on e
A Yugoslav Weekly Dovoli to the
Interest of the Workers •
OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau
PROLETAREC
IOUC ATION
.ORGANIZATION C O-O f i R A T I V C
COMMONWEALTH
NO. 2117.
PwklUM W~kly •» 1301 Se. LawafeU Ave.
CHICAGO, ILL., MAY 26, 1»48.
//
Mi
GOVERNMENT BY INJUNCTION
Now the railroad workers are the victims of the Truman-to-Clark-to-Goldsborough injunction triple play.
As in the case of the conl miners, the pressure of the Government was brought to bear in full force on the representatives of the workers.
And when the workers asked for justice, they were given
an injunction.
This developing pattern of "government by injunction" is a monstrous revival of an evil that Congress ostensibly outlawed for all time in 1932 with passage of the Norris-LaGuardia Anti-Injunction Act. That was the law that forbade issuance of injunctions in labor disputes. Remember?
It has now been superseded as a practical matter ty tho vicious NAM-Taft-Hartley Act. In the case of the railroad workers, who are not under T-H (yet), the Administration dusted off an almost forgotten World War I statute and used it to get an injunction from Goldsborough.
In the face of the concerted drive to stymie organized labor, it is the imperative duty of every working man and woman, and, indeed, of every American who believesnn elementary justi:e, to go to bat at the polls this year and knock out of the box every member of Congress who supported this vicious legislation.
—United Mine Workers Journal.
VBS MARCH or LABOB
MASSACRE IN GREECE
Let us have no illusions about the Greek executions that have horrified Europe these past two weeks; they are plain atrocities without excuse or mitigation. The men killed had been in prison since the 1944 revolt. They were all leftists and members of the resistance; some were Communists but more were not. The offenses with which they were charged were committed during the occupation or in the civil struggle that followed the German retreat. Many were accused of offenses against the German occupying forces. After four years in prison these men are being marched out and shot in batches. The executions began immediately after the assassination on May 1 of Cristos Ladas, Minister of Justice, but the Greek government says they are not reprisals. If not, what are they? Protest is mounting all over Europe; even the British government has asked Vice-Premier Tsaldaris for an explanation. But the United States remains silent. Our mission in Athens can issue "advice" on finances and how to lick the guerillas, but apparently the niceties of non-intervention forbid any action to stop wholesale legal murder. We warn the State Department that the blame for this atrocious business will fall, not on the reactionary Greek government, of which nobody expects anything different, but directly on the United States. By its silent acquiescence it has gone far toward justifying the accusations of the Communists—and the despair of decent liberals the world over,—The Nation.
SUfflDRTCWMtiCeO IAft*! BVN U*0ft-MM PRODUCTS. MSUWIHS HAT Oft
Qfr UDOW&f ISUMON-MAOe)ft*t "THAT rr-B6ttS THIS IAQCL -OP UOOAJ MAAJUJACTUR« •
mm®
Veterans Cheated on Homes Get No
i
Assistance from V.A.
Mare than 12,500 veterans in and around Washington have bought homes, according to the icripps-Howard ' News."
They thought they had assurance rom the Veterans' Administration hey would be protected from resl •state sharks. Now many of them ire charging they have been out-. ageously cheated, and that government officials have done nothing to aid them.
"We can't take the veteran by .he hand and tell him whether he is getting hooked," says the Veterans' Administration in reply to this complaint.
But only a few years ago the government was grabbing the "Vet" by the neck and sending him to the battlefield.
A veterans' newspaper, "Vel Times," protests against VA's atti tude. It also points out that Uncle Sam has an ^yuity in these shod-ly houses, what is to happen to that?
The snswer is that Uncle Sam and the veteran are both left holding the bag while the realtors pile up profits.
There never was a worse ex ample of lambs being entrusted to the care of wolves.
reflections
~ THERE IS THE story of the lawyer who, in addressing the jury, asked for a first degree verdict because "there are too many wives killing this husbands." Whereupon a little quy in the corner of the jury box timidly inquired just how many would be the right number.
][ recaled that story whenl read a news report of a speech by Philip Murray, CIO chief, to t convention of the Amalgamated Clothing Workers in Philadelphia.
"Too much extortion is beinf practiced by American business.' is the way President tyurray wa* quoted. And I found myself won dering just how much extortior Mr. Murray would be willing tc sanction.
By Raymond S. Hofses ^
*** " " of the'^produts of its toil. All "the fruits of industry should be distributed on the basis of service; none as a reward for mere ownership. For whatever anybody gets without serving is extortion.
I ASSURE YOU that I am no' trying to be clever or to plaj upon words. The sad fact is that even though Mr. Murray may no' have been correctly quoted th< words attributed to him fit with the willingness of American laboi leaders to go along with the private-profit economy.
Every time, a union spo'xesmar agrees that ownership is entitle: to share in the wealth that laboi alone creates .he agrees that extortion is quite AH right in prin ciple, provided it is not "too much."
And that's the big trouble—« far as the welfare of the ordinar> and average worker is concerned
How much is "too much"? Tha' is the question thst lsbor leader; are called upon'to settle time and time again. It is the basis of all the evils against which worker cry out. The acceptance of extor tion in principle is what put workers on a treadmill where the} trudge their lives away wlthou ever reaching a goal that give-them satisfaction.
LEADERS OF LABOR ought to know that. But they also should know, and tell their* followers, that extortion can not be ended under an economy that is motivated only by the initiative of icquisitive individuals.
American workers need to be old that UNDER CAPITALISM here will be no production and nothing at all to distribute unless he people who own the mans of production are permitted to extort from the millions who work and ;onsume. Workers should KNOW hat extortion is the PURPOSE of business under the private-owner-?hip economy of today.
And who should tell workers that basic economic truth but ndividuals who, like Mr% Philip Murray, have the confidence of manyw orkers?
Who else is better placed to tell the people that to have a social objective business must be socially )wned and democratically man aged? Who could have a more »ager audience than the heads >f organized labor if they would jummon their following to unite 'or the building of a 2truly socialized economy?
Richest Notion "Can't Afford" Health; But England Plans Care for All
American Hospitals 'Going Broke'; Not Enough Doctors and Dentiata; British Physicians Accept National Medical Program This is the richest country in the world—so rich we give billions to other countries. But, before we do any boasting, let's look at certain disconcerting news items:
Johns Hopkins, Baltimore's famous hospital, reports it is going on the financial rocks. It, like other hospitals all over the country, is "fscing its greatest crisis in history," because of rising costs.
No ordinary man can pay hospital charges, because they are so high, yet they are not high enough to make a hospital a going concern. As a result, millions of American men, women and children must go without the hospital services needed to restore them to health, or even to keep them alive.
A Senate Labor subcommittee publishes a report declaring that any system of "health insurance" for the American people i<! impractical, because there are far too few doctors, dentists and nurses to perform the increased services such a system would require. That, in itself, is a confession that Americans now lack the medical and dental services they need.
If anyone goes without such service, he's pretty sure to be in the lower income bracket. He can't afford it and his government is doing nothing.
* £
England, we are constantly told, is not so rich as our country. Yet they are doing many things we "cannot afford" —including proper hospital and medical service for all.
As readers of LABOR know, the British Labor government some time ago launched a national health program, under which every man, woman and child—rich or poor—could get the medical services required.
The British Medical Association—like the "Doctors' Trust" in this country—bitterly opposed the program for a time. Confident its stand would be backed overwhelmingly by the British doctors, the association polled them.
Much to the association's surprise, the doctors' votes were closely divided—13,891 against the health program and 12.799 for cooperating with it. As a result, the association advised all its members to go along with the plan, "for the public good."
ir *
The Labor government promised changes meeting some of the association's objections. For example, physicians may con-t;nue a certain amount of private practice. We think that's a good idea. But this fact is clear:
In England, but not here in this rich country, everyone is about to get full medical service, and the doctors will be adequately paid for it. Our guess is that after the system has been working a few years the doctors will be among its most ardent backers.—Labor.
THE ANSWER TO the questior is never established. Busines which does the extorting raises lti sights continuously. Ths percent age may start at 10, but ths goa Is 12. Next year 12 may be real iied, but then the objective is 20 And finally, a realist like thc elder J. P. Morgan blurts out thc truth and admits that the extortion of the profit system is all thai the market can bear.
Too much? The fact is that there should be NO extortion. Labor should receive the full social value
, AND SO I bedevil the senseless qualifying words, "too much."
One might as well speag of too nueh murder, too much rape, too nuch csncer—with the implica-ion that there is a measure of hose evils with which, under pro->er controls, intelligent people vould compromise.
Self-respecting workers should itand against extortion in the ab-iolute sense? And what a happy nessage it would be if Mr. Murray ind Mr. Green snd Mr. Lewis ind all the rest of labor's leaders vould tell the workers of Americs hat they can use their political jower to build an economy under Afhich business will function for service and not for the extortion of private profit! .
Brains, Too
"Is my girl smart! Boy brains enough for two."
"Then she'i just the girl ought to marry."
she has
you
British Raise Taxes On Rich; . Give To Poor
Sir Stafford Cripps is being called a tRobin Hood Chancellor" who "takes from the rich to give to the poor," because his new budget, announced in London on April S, 'Will during the next twelve months relieve lower Income groups of taxation amounting to $400.000,000, and will collect $420,000,000 in new tax on income from investments. (Some difference from the new United States tax law, whose benefits go primarily to the rich.
Basic exemption for a married couple with dependents is increased from $800 to $1,600. At least half a million Britons will go tax-free as a result of this change.
Other budget benefits to the average Briton include a change in the purchase tax, reducing the tax on household furnishings.
|He will have to pay an Increased tax on clgarets (which will cost about 70c for % package of twenty), beer, liquor, and race track betting.
But the living theatre is en couraged by a cut in admission tax, and all entertainment in rural areas is to be tax-free.
The new tax on the rich has raised an immediate protest from Opposition Conservatives. It is a steep tax on income derived from investments, for those whose total income is more than $8,000. People with large incomes which are entirely derived from investments will have to sell securities or capital holdings to pay the tax, it is alleged, and the Tories call the new tax a disguised "capital levy."
Misplocsd Aceont
"Do you think the Senator ptfl enough fire in his speech?''
"My opinion ta that he didn't put asougfc of his speech in the fire."
The Socialist Party Convention
BY JANE FRADEL
The 26th Nat'l Convention of the Socialist Party convened in Reading. Pa. on May 7-8-|.
Five hundred delegates and alternates from 40 states adopted a sound and practical platform and nominated candidates for Pres. and Vice Pres.
The gavel used at the convention was presented by the Socialist Branch of Knoxville, Tenn. The badges for the delegates were donated by the Yellow Sprints, Ohio branch.
This was a record breaking, precedent shatering convention. Thousands of Socialists, sympathizers and friends milled in and out of the convention hall during the 3 day session.
ON SATURDAY MAY 8th the Ihree major radio networks brought the Socialist message anc' convention proceedings to Americans all over the country. Mr Norman Thomas the )»artys unani •nous chaice for presidential candidate and Mr. Fleischman, nat' «c'y ol the Party were interviewed by N.B.C. commentator Mr. W. W. Chapman from 4:30 tc 5:00 p.m. At 9 p.m. the A.B.C network brought the keynote ad dress , by Mr. Levenstein, noted economist. At 7:30 p.m. the Mutual Broadcasting Co. carried the speeches of Mr. Jasper McLevy. Socialist mayor of Bridgeport Conn., and of Mr. Irving Freete, recently elected Socialist mayor of Norwalk, Conn. (The Socialist mayor of Milwaukee was sched uled to speak also but was absent due to illness.)
ON SUNDAY MAY 9TH via the Mutual Broadcasting facilities, Mr. Worman Thomas, Presidential candidate Tucker P. Smith, Vice Pres. nominee, made their ac-. ceptance speeches.
Incidentally, this is the first American National Party convention to be covered by television.
Scores of telegrams and greetings poured in each day from various Union locals, AFL, C.I.O., U A W. and others as well as messages from the British Labor Party, the Socialist Parties in the Netherlands, Finland, Norway, Sweden, Japan, Denmark and Austria.
This delegation, like all Socialist delegations, worked hard from morning until long after midnight each day. This year the Socialist Platform is lengthier and more exact on the important issues of the day.
We all realise tha( ths 1946 presidential campaign will be cm cial in determining the shapa of things to come, war or peace, de pression or prosperity, dictator ship or democracy. Mr. Norman Thomas will campaign as tpokas man for tha Socialist Party's pol icy, principles and platform and will be ably assisted by hit running mate Tucker P. Smith of Michigan.
JANE FRADEL
REJECTING AN OLIVE BRANCH HELD OUT IN GOOD FAITH
Now that the Smoke has cleared away, it is perfectly obvious that in the Smith-Molotov skirmish we lost an important battle of the cold war. In an unbelievable display of ineptness, .ve put ourselves in a poor light with the people of Europe and A the United States, who dread a hot war. This is a grave enough charge and one on which the country might well demand Secretary Marshall's scalp. But it is unjust, we think, to add to the indictment the even graver charge that ths Administration is wilfully rejecting an olive branch held out in good faith by the Russians. It is quite possible that the Smith note was primarily a warning to the Soviet government not to count on a change of policy on our part either because of the approaching election or the prospect of an economic crisis—an effort, that is, to check the Russians from going too far in Berlin, Vienna, or anywhere else in the mistaken belief that circumstances would compel our acceptance. The accompanying assurance that the door was open "for discussion and settlement of our differences" may have been no more than a diplomatic courtesy and a declaration of the absence of any belligerent intentions on our part. If so, to have left 'he impression that we were inviting bilateral talks, or even the possibility that the Russians could so distort our intention, was certainly a blunder of the first magnitude. So was our failure to apprise the Western European powers of the move we were about to make. But neither of them approached the ineptness with which we met Molotov's shrewd counter-maneuver.
*r 1Y #
By Churlishly denying that peace talks were intended—as though they were unthinkable—we played directly into the hands of the Soviet propagandists. The Russian people, as nervous as any other over the menace of war, will be the more likely to absolve their government of any suspicion of courting trouble and to intensify their suspicions of the United. States. Elsewhere in Europe, we have surely achieved this same result in some quarters and in others aroused the fear that we intended to pull off a secret deal with the Russians at the expense of our remaining erstwhile allies. If the whole muddled episode is not to leave Soviet-American relations more embittered than ever, both sides will have to indicate a real desire for cooperation at various sore spots. As a starter, the Russians might call off their campaign to drive the Western powers out of Berlin, and the United States might use its controlling position in Greece to put an end to the atrocious mass executions to which the government seems to have resorted out of failure to subdue to guerillas. A few such concrete tokens of good intentions would go far toward paving the , v/ay for bilateral talks on strictly Soviet-American problems. Only with the success of such talks will it be reasonable to expect tn easing of Russian recalcitrance in the United Nations or in the Council of Foreign Ministers.—The Nation.
A Jackrabbit Policy
Even when we fancy we havs grown wiser, it is only, It may be that new prejudices have displaced old ones—Bovee
K. M. Landis II
(From Chicago Sun-Times)
WHO WILL WIN the war in Palestine between the Jews and Arabs, no one wil know for a long time.
But it can be said without waiting that the hostilities represent a defeat from which the United Nations will not soon recover.
It can also be said that this defeat was not caused by Soviet Russia, or by anybody's veto. It wa> caused by the affirmative action of the United States.
On occasion Russia has vetoed tcticn which she thought contrary to her interests, a right expressly granted by the Charter and whicl we have insisted upon for ourselves.
But what has the United States done? We can skip the questior whether by-passes like the TriTman Doctrine and the Marshall Plan ire as bad as the veto.
In the matter of Palestine, wc have not vetoed or by-passed thc U.N.. No, we have used it as a plaything, and then thrown it away like a rag doll.
We got the U.N. to recommend partition because of domestic po litical considerations. Then wc got U.N. to abandon partition fot foreign oil considerations. Then, as the U.N. was dutifully consider ing our trusteeship proposal, wt pulled a fast one on our own dele gate, and became the first natior to recognize the Jewish state wc had been opposing.
WE RECOGNIZED Israel so. fas' In order to beat Russia. To win imaginary victories over Russic we'll do anything, even revert tc promises we've betrayed. But thc sudden announcement in Wash ington left everybody dumfoundet' at the U.N. Assembly, including our own representatives.
"The first reaction was tha1 someone was making a terrible Joka, and some diplomats broke into skeptical laughs," reported i correspondent. And the recond reaction?
"Most of the remarks heard around the corridors were too Caustic to be attributed to their authors,' said the dispatch.
"One delegate asked another for the United States position on Palestine, and was informed by the other delegate that he could not say because he had not seen an announcement for 20 minutes
All of this has been very hard on the peace of the world, and also
on our delegate Warren Austin, a man of principle who likes to talk about principle, and who is very good at principle.
The sad truth is that our foreign policy has recently shown about as much principle as a jackrabbit, and not as much consistency.
Sounds Good
BIRMINGHAM, England—How would you like to fill your car's crankcase with oil—just once— and then forget forever about changing the oil or "adding a quart?"
That's what is promised by Maurice Stacey, a British professor. He says his pew fluorine compound prevents the slow "burning"
which uses up ordinary oil. Therefore, oil containing his compound does not shrink and stays as good as new.
Working Girl
ALBANY, N. Y.—An average working woman in the Knickerbocker state, without dependents, needed to earn at least $38.27 in 1947 to support herself decently. That's what the state Labor D.-partment found In a survey of large and small cities. A year •arlier, the Department said, ths »me woman could have supported herself on $34.55 a weel:, or ibout 11 per cent less ,
January Factory Sales Total 401,644 Vehicles
Detroit.—While falling below December, motor vehicle faetory ales in January totaled 401,644 passenger cars, trucks snd coaches, or about 16 percent above the output achieved In the apsn-ng month of 1947, Oeorgs Rom-aey, managing director oi ths Automobile Manufacturers Association, announced.
Passenger car sales accounted for 300,056 units, of ths trucks 95*231 and motor 1,355 units.
December's output of 466,967 in its represented ths highest monthly production since ths snd of the war. Mr. Romney stated
IN ONE YEAR
The American -Jewish Joint Distribution Committee spent $73,-341,500 last year in relieving one million distressed Jews overseas