Čim manj prometa v mestnem jedru
Prometne zagate v aamam jadru so takšne, da Jlh ne bo mogoče odpravltl v kratkem čaau. Načrtovanje novaga promatnaga reilma zato na more bltl nltl kratkoročno nltl aradnjaročno pač pa dolgoročno. To ao nam v pogovoru povadall Mllan Nussdorfer, pred-aadnlk občlnskega komltaja za urejanje proatora, Tomai Souvan, vodja prlprava dokumentacl/e za občlno LJublJana Cantar prl Zavodu za družbano pla-nlranje LJublJane, In Marlja Družnlk, vodja razvojnega aaktorfa občlnakaga komltafa.
Naloga, ki so si jo zadali pri na-črtovanju nove prometne uredi-tve v mestnem jedru je končana, le še potrditi jo je treba pri ustrez-nih mestnih organih.
V prvem obdobju, ki naj bi tra-jalo nekako dve leti, so predvide-ne le ma^jše dopolnitve v pro-tnetnem režimu. VeCjo pozornost naj bi v tem času dali kolesarjem in pešcem in bi ponekod prepove-dali parkiranje, del postajališč ob Titovi cesti pa naj bi premakniii k ploščadi Borisa Kraigheija in na nasprotno stran ceste. Že zdaj, ob prenovi Titove ceste, se je to pokazalo kot dobro.
V  predlogu urejanja prometa v naši občini so se opredelili za razbremenitev mestnega središ-(a. Izrinili naj bi množični osebni in tranzitni promet. Načrt za ures-ničitev te želje pa je razdeljen na tri dele. V prvem naj bi dogradili in   obnovili   cestišča   v   občini, y drugem zboljšali javni promet in v tretjem zgradili parkirne hiše okoli ožjega mestnega jedra.
V prvem delu naj bi torej zgra-
dili notranji obroč okoli mestnega središča, ki bi ustrezno napajal mestno središče sanmo, hkrati pa speljali tranzitni promet zunaj njegovih okvirov. Potrebno bo zgraditi tudi vertikalne tranzitne povezave za razbremenitev Tito-ve ceste, ki naj bi bila zaprta za tovomi promet. Nove ceste tega obroča bi bile: nova Njegoševa, nova cesta ob Dolenjski železnici, Roška, Masarykoya do Trga OF, obnovljena Vilharjeva ter Ašker-čeva - Cojzova - Karlovška.
V drugem delu naj bi v občini zagotovili zmogljiv javni prevoz. Dolgoročna usmeritev Ljubljane je tudi vnovična uvedba tramva-ja. Tej odločitvi je botrovalo spoz-nanje, da avtobusnega ali morebi-ti trolejbusnega prometa ni več mogoče širiti tako, da bi zadovo-Ijeval vse večje potrebe. Preskok v kakovostno spremembo bi pri-nesla le uvedba tramvaja, tor^j ti-stega prometnega prevoznega sredstva, ki smo ga v Ljubljani pred leti uspešno pospremili na odpad.
Študije so že narejene, izbran je tip tramvaja in izdelana urbani-stična študija o progah, po kate-rih naj bi tramvaj prevažal obča-ne. Najjprej bo spefiana proga Ti-tova-Gosposvetska-stara Pre-šernova-Trg MDB na Tržaško ce-sto. Drugi krak bi šel po Titovi cesti prek Trga OF, Masarykove, Njegoševe in Zaloške v Moste. Kasneje bi zagotovili tudi druge povezave, ki bi ponekod potekale tudi pod zemUo.
Glede na časovno odmaknje-nost tramvaja je potrebno že prej začeti urejati tiste cestne površine po katerih bodo speljane proge, ki pa bi jih do prihoda prvega tramvaja uporabljala sedanja sredstva javnega prevoza. S tem se bo začelo še pred letom 2000, projekt pa bo-v celoti končan šele v prihodnjem tisočleiju. Glede tramvaja povejmo še, da bo po-lavtomatski, kar pomeni, da bo speljan po točno določeni trasi in po njem bo urejeno tudi odpira-nje in zapiranje semaforjev.
Da bi vse to uresničili pa bo okoli mestnega jedra potrebno zgraditi mrežo parkirnih hiš. V sa-mem centru bodo parkirišča iz-ključno pod zemljo. Takšna naj bi bila pod Trgom osvoboditve in za Kozolcem. Nekaj parkirnih hiš bo ob železniški in novi avtobusni postaji, na južni strani Masaryko-ve ulice, ob sanatoriju Emone, pri tržnici in dve pri Kliničnem cen-tru. To kar smo zapisali je seveda treba razumeti kot predlog, ne pa kot dokončni sklep.    
                                        Jurij Popov