Ljubljena, torek, 3. septembra 1957 LETO XIII. Stev. 207 IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO PODJETJE »LJUDSKA PRAVICA* DIREKTOR PODJETJA LEV MODIC GLAVNI tN ODGOVORNI UREDNIK IVAN ŠINKOVEC List izhaja vsak dan razen petka - Cena 10 dinarjev PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUZ1TB SCI »LJUDSKA PRAVICA« USTANOVLJENA 4. OKTOBRA 1934 — USD NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT 14-DNEVNIK IN TEDNIK — OD OSVOBODITVE DO L JULIJA USI KOT DNEVNIK, NATO PA KOT TEDNIK — OD L JUNIJA 1953 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO« Predsednik Tito Jumžaginu Cedenbalu Beograd, 2. sept. (Tanjug) — Predsednik republike Josip Broz Tito je poslal predsedniku ministrskega sveta Mongolske republike Jumžaginu Cedenbalu naslednjo brzojavko: »Zahvaljujem se Vam za brzojavko, ki ste jo poslali Vi in ostali člani delegacije vlade Mongolske ljudske republike ob odhodu ! iz paše dežele, ter Vam sporočam : najboljše želje za nadaljnji uspe-; šen razvoj prijateljske Mongolske ljudske republike in za Vašo osebno srečo.« Zahvala iz Romunije Beograd, 2. sept. (Tanjug). — Predsednik republike Josip Broz Tito je prejel brzojavko predsednika Prezidija Velike narodne Konferenca tradeunionov Vse kaže, da se bo večina delegatov izrekla proti vladni gospodarski politiki * London (Blackpool), 2. sept. (Tanjug). Danes dopoldne se je začela tu 89. letna konferenca britanskih tradeunionov, ki se je udeležuje blizu 1000 delegatov iz 84 sindikalnih zvez. Po mnenju uglednih delegatov, izraženem takoj po začetku konference, bodo udeleženci nedvomno izpričali združeno fronto opozicije proti vladni gospodarski politiki in njenim pozivom, naj delavci opuste zahteve po zvišanju mezd. V predhodnih razgovorih za vskladitev gledišč posameznih zvez, ki so se začeli pred nekaj dnevi, so se voditelji več velikih zvez (prometni delavci, rudarji, splošni in municipalni delavci) sporazumeli, da bodo predložili skupno resolucijo, v kateri pozivajo konferenco, naj »zavrne sle- skupščine Romunije Petra Gro-1 herni poskus konservativne vla-ze, ki se rau prisrčno zahvaljuje de, da bi vsilila sindikatom poza čestitko ob romunskem narod-; litiko zamrzovanja mezd v kanem prazniku. ; kršnikoli obliki, in potrdi odloč- VIETNAM JE SLAVIL dvanajstletnico neodvisnosti Svečanosti se je udeležil tudi Svetozar Vukmanovič Hanoj, 2. sept. (Tanjug). V Hanoju je bila danes velika vojaška parada v okviru proslave dvanajstletnice razglasitve neodvisnosti Vietnama. Po vojaški paradi se je uvrstilo v sprevod še civilno prebivalstvo. V sprevodu je sodelovalo nad 80.000 ljudi, po ulicah pa jih je stalo nad 200.000. Na častni tribuni je stal predsednik Ho Si Minh z drugimi uglednimi predstavniki. Kraj Ho Si Minha je stal na častni tribuni tudi podpredsednik Zvez- Folitični odbor Arabske lige zaseda Kairo, 2. sept. (Reuter) — Da- nega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič, ki se na čelu jugoslovanske delegacije mudi na obisku v Demokratični republiki Vietnamu. Pred začetkom parade je imel predsednik Ho Ši Minh govor, v katerem je pojasnil smernice vietnamske politike. Poudaril je, da je revolucionarna partija vietnamskega ljudstva po upostavitvi miru stopila v novo dobo. Politika naše partije in vlade, je poudaril predsednik, si prizadeva združiti in voditi vse ljudstvo v naporih za konsolidacijo in izgraditev Severa, ki napredno stopa v smeri socializma, hkrati pa nadaljuje boj za ponovno združitev nost sindikalnega gibanja, da sproži, dokler ostanejo cene in profiti brez nadzorstva, takšne akcije v industriji, ki bodo zagotovile, da mezde ne bodo zaostajale za naraščajočimi cenami življenjskih potrebščin«. V resoluciji je tudi izraženo zaupanje v načelo kolektivnega pogajanja, od članstva pa resolucija zahteva, naj dela za to, da se Laburistična stranka čimprej vrne na krmilo. Kar se tiče drugega važnega vprašanja — stališča sindikatov nasproti laburistični politiki nacionalizacije, so tu prepričani, da konferenca kot celota ne bo povsem zavrnila načrtov laburističnega vodstva, po katerih bi prešla angleška industrija postopno v javno lastništvo. Te načrte bodo kritizirali, ne bodo pa jih obsodili. V laburističnem dokumentu »Industrija in družba« je pojasnjeno samo načelo postopnega uvajanja državne kontrole v ključnih podjetjih s prevzemanjem delnic. V poročilu Generalnega sveta pa je rečeno, da je treba eno industrijo (preskrbo z vodo) vsekakor nacionalizirati, pa naj ukrene vlada glede drugih industrij karkoli. Čeprav pričakujejo ostre lz- I jave zlasti voditeljev sindikata ! železničarjev, prevladuje mnenje, I da bo konferenca glede nacionalizacije v glavnem enotna. K temu s® ziasti pripomogli razgovori med voditelji zvez pred začetkom konference. Ostro kritiko so pripravljali za Generalni svet, izvršilno telo Kongresa britanskih tradeunionov, ker že pet let pripravlja načrte o nacionalizaciji, pa ni še sprejel nobenih konkretnih predlogov, toda tudi ta nesporazum so poravnali. Vodja opozicije Gaitskell je danes nepričakovano prispel v Blackpool, čeprav je za uradnega delegata določena predsednica Laburistične stranke poslanka Margareth Hardison. Gaitskell se baje ne bo obrnil na konferenco, pač pa bo sodeloval v neuradnih razgovorih in njegova glavna skrb bo zagovarjati elaborat o nacionalizaciji. Ljubljana, 2. *ept. Dane« Je bila v Ljubljani konferenca republiškega sindikalnega aktiva, na kateri so razpravljali o političnih pripravah na volitve v občinske ljudske odbore. Konferenci je prisostvoval tudi sekretar Glavnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Stane Kavčič, ki je zbranemu aktivu povedal nekaj svojih misli v zvezi z bližnjimi volitvami, odgovarjal pa je tudi na vprašanja. ZUNANJEPOLITIČNA DEBATA V INDIJSKEM PARLAMENTU Nehru o aktualnih vprašanjih Indijski premier priporoča vsaj sklenitev omejenega sporazuma o razorožitvi New Delhi, 2. sept. (AFP). Ko sporazum,« je rekel predsednik je ministrski predsednik Nehru j indijske vlade, »je lahko korak davi začel v indijskem parlamen- ■ na poti k popolnemu sporazumu.« tu debato o zunanji politiki vla- > Nadalje je Nehru rekel, da je in- nes se je v Kairu sestal politični dežele na podlagi neodvisnosti in odbor Arabske lige. Po izbruhu i demokracije. Tako z miroljubnimi (°d našega posebnega dopisnika) PROSLAVA »MESECA VARŠAVE« Poljski premier Cj^rankie^vicz o razorožitvi, o nemškem militarizmu in o bližnjem obisku v naši državi Varšava, 2. sept. - Na včerajšnjem velikem zborovanju v Na notranjem torišču je naša mestu Wroclawu je govoril pred- Rozorožitveni razgovori dr. Brileja v Londonu Lodon, 2. sept. (Tanjug) Stalni 4v. v, n* 4 jugoslovanski predstavnik v OZN je treba zboljšati zivljenjstt dr. Jože ]jrilej ki se je (i ®tandf5,ra J955. Znova Je prišel na ta po- j predsednikom ZDA Eisenhowerjem In " i ložaj letos januarja, ko je Macmillan zunanjim ministrom Dullesom. Lani iconaroonega političnega poloza-, scstavil novo vlado. je spremljal Selwyn Lloyd kraljico Ja- Baje bo tudi predsednik repu- *'—J *- *■--*---------■ — ------------*-----•-■-*----- blike Josip Broz Tito sprejel ministra Lloyda med njegovim bivanjem v Beogradu. Sprejel ga bo tudi podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Karedlj. Državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič priredi svojemu gostu svečano kosilo, angleški zunanji minister sprejem, veleposlanik Vel. Britanije v Beogradu sir John Nicholls pa večerjo. Minister Lloyd bo imel v Beogradu tudi sestanek z novinarji. Iz Beograda odpotuje s posebnim letalom v nedeljo dopoldne. * John Selwyn Lloyd je bil rojen l^ta mol. Študije je končal v Cambridgeu, kjer je dobil naslov doktorja klasike in zgodovine. Potem Je študiral pravo In se ukvarjal z advokaturo. Leta 1939 je vstopil v vojsko in bil generalštabni oficir v štabu druge armije od njene ustanovitve leta 1913 do kapitulacije Nemčije Bil Je večkrat odlikovan. Leta 1947 Je bil Lloyd prvikrat izvoljen v parj^ment kot kandidat Konservativne stranke. Ves čas, dokler Je bila Konservativna stranka v opoziciji, je aktivno sodeloval v parla- de, je opozoril na potrebo, naj j dijska vlada prva predložila re-velesile sklenejo vsaj omejen spo- j solucijo o razorožitvi in sprožila razum o razorožitvi. »Omejen nove predloge predvsem zato, da bi prepovedali uporabo atomskega in vodikovega orožja. Ko je govoril o tekmovanju v oboroževanju, je Nehru rekel: »Nedavno smo slišali vesti o in-terkontinentalnem orožju. Menimo, da bo, če ena dežela proizvaja to strašno orožje, druga imela takšno orožje čez nekaj mesecev, morda še prej.« V svojem ekspozeju je predsednik indijske vlade izjavil, da dobiva Pakistan od ZDA veliko vojaško pomoč. »Mi presojamo to zij. Poljska vlada se ; Nehru^-InTi^ne želi Tekmovati dežele bore za svobodo«. Ob tej bori za uspešen sistem kolektivne | * 1 — varnosti v Evropi. Po Cyrankie-wiczevem mnenju je to edina realna pot, ki zagotavlja združitev Nemčije kot miroljubne dežele. Ko je govoril o militarizmu v Nemčiji, je Cyrankiewicz poudaril, da se militarizem v Nemčiji ne bi pojavil in da se ne bi obdržal, če ga ne bi podpirali od zunaj. Vplivu teh krogov je treba pripisati dejstvo, da zahodne države doslej niso hotele pripozna-ti zahodne meje Poljske, čeprav vsi odgovorni politiki vedo, da je rankiewicz, ki je v zvezi z mednarodnim položajem dejal, da se poljska vlada odločno zavzema za popuščanje mednarodne napetosti, prepoved atomskega orožja in opustitev poskusnih eksplo- lucija ne bo popolna, dokler Goa ne postane del Indije. Ko je govoril o zunanji politiki svoje vlade, je Nehru izjavil, da bi morale same dežele Srednjega vzhoda urediti svoja sporna vprašanja. Nehru je obsodil vojaške zveze v tem delu sveta. Govoril je tudi o alžirskem problemu. »Francija bo uredila alžirsko vprašanje,« je rekel Nehru »samo če bo dala Alžiriji popolno svobodo. Če pa smo pristaši popolne svobode Alžirije, saj drugače po našem mnenju ne more biti, to nikakor ne pomeni, da smo proti Franciji.« V nadaljevanju svojega govora je predsednik indijske vlade pozdravil razglasitev neodvisnosti Malaje in menil, da se »še mnoge s Pakistanom v oboroževanju, priložnosti je Nehru govoril tudi storiti pa mora ukrepe za svojo o madžarskem vprašanju in opo-obrambo.« zoril na eoostranost poročila od- Kar se tiče vprašanja Goe, je bora petih, ki je na dnevnem Nehru poudaril, da indijska reso- redu Generalne skupščine. Poziv znanstvenikov za prenehanje poskusov z atomskim orožjem Helsinki, 2. sept. (AFP). Sve- .............. _ tovna federacija znanstvenih de- meja na Odri in Nisi neizpodbit- j lovcev se je zavzela za takojšnji v deklaraciji, bi prispeval k upostavitvi vzdušja zaupanj a med velesilami in k uveljavljenju obsežnejših ukrepov za razorožitev. Svetovna federacija znanstvenih delavcev je poslala tudi poziv vsem zainteresiranim deželam, naj dajo na razpolago vse razpoložljive podatke o krajih, kjer so po poskusih z atomskim orožjem zabeležili padanje reaktivnega r___________ ______ prahu, da bi natanko ocenili ne- prispeval k Okrepitvi prijateljst- orožjem kontrolirali, ne da bi f varnost. Federacija je sprejela upostavili poseben sistem inšpek- resolucijo o potrebi po tesnejšem cije. Takšen sporazum, je rečeno sodelovanju znanstvenikov. na. Del svojega govora je Cyran-kiewicz posvetil bližnjemu obisku partijske in vladne delegacije v Jugoslaviji. Delegacija bo prav kmalu odpotovala v Jugoslavijo. sporazum o prenehanju poskusov z atomskim orožjem, ker vidi v tem pomembno možnost na poti k popolni prepovedi tega orožja. V deklaraciji, ki so jo sinoči sprejeli na kongresu svetovne fe- Prijateljski sestanek z voditelji ZK deracije v Helsinkiju, znanstveni in jugoslovanske vlade, ki ustreza delavci izjavljajo, da bi lahko željam narodov obeh dežel, bo prenehanje poskusov z atomskim va med obema deželama,. Podobno je govoril tudi predsednik planske komisije Jendric-howski na velikem zborovanju ,v Gdansku. Obe zborovanji so priredili v okviru tradicionalne proslave »Meseca Varšave«, posvečene tragičnim dnem, ko je nemška fašistična vojska septembra 1939 napadla Poljsko. J. Drasinover REPUBLIŠKO MLADINSKO PRVENSTVO V PLAVANJU Tekma dneva razveljavljena Veleposlanik Cakalotos pri Petru Stamboliču Beograd, 2. sept. (Tanjug) — Videm-Krško, 2. sept. Danes sfe Ostale discipline: 400 m pro-je v Vidmu pri Krškem začelo re- sto ženske (19 tekmovalk); Kon-publiško mladinsko prvenstvo v cilja (Triglav) 6:17,4, G rozina (Ce-plavanju, na katerem sodeluje 8 luloza, Videm) 6:21,1, Koritnik klubov z več kot 130 tekmovalci. (Rudar, Trbovlje) 6:38,7, Čolnar Potem ko je delegat Plavalne zve- (Triglav) 6:38,7; 200 m metuljček ze Slovenije Boris Lasič pozdravil mladinci: (18 tekmovalcev): Vlado Predsednik Zvezne ljudske skup- tekmovalce se je začelo tekmova- Brinovec (Triglav) 2:57,4. Peternel sčine Petar Stambolič je danes nje z disciplino 1500 m prosto. (Tr) 3:06,1, Dragan (Celuloza) sprejel na protokolarni obisk no- i pt1t f j Diava- 3:08’6> Amon (Rudar) 3:12,6; 100 m srsr£”'-wk* Tr“'-1 - {««1« snsff2Sssss?iSSE „ , .' , ; močnejši skupim je prišlo tik pred vat (Ljubl1ana) x ;26)7) Čebulj (Pre- V Ženevi zaseda ciljem do neljube pomote Casome- fc 1;36 7 . . , , nr_. rilci niso pazljivo spremljali tek- lederacija združen] OZN m0. Ze pri 1300 m so namreč dali Ženeva, 2. sept (Reuter). Tu vodilnemu Vladu Brinovcu zna-se je danes začelo XII. plenarno menje, da mora plavati še 100 m. zasedanje svetovne federacije Iz istega razloga so tudi prvi trije združenj OZN, ki bo trajalo te- tekmovalci preplavali le 1400 m ZVEZNA KOŠARKARSKA LIG' den dni in mu prisostvujejo dele- in tako se njih čas ne more upo-gati in opazovalci iz 47 dežel, števati. Ta dogodek je izzval upra-predstavniki OZN in specializira- vičene proteste, zlasti še ko je de-nih agencij. Ob začetku zaseda- legat Triglava zahteval, da bi tek-nja so prebrali osebno poslani- movalci preplavali progo še enkrat co generalnega sekretarja OZN čez eno uro. Dežurni zdravnik pa Hammarskjolda, ki jo je poslal je to odklonil in naposled so se udeležencem zasedanja in v ka- delegati in sodniški odbor odločili, Po prvem dnevu vodi Triglav 50 pred Celulozo 23, Rudarjem 8, »Ljubljano« 7, Prešernom 5, Iliri-jo 2 in Branikom I točka.__________ Britanski zunanji minister Selwyn Llojd »Ljubljana« : Partizan 55:44 (17:18) VRFMP^SKfl MSP0VED za torek, 3. septembra Spremenljivo oblačno, deloma sonč-teri jih poziva, naj nadaljujejo da bodo tekmovalci ponovno star- no. v dopoldanskem času nekaj kra-svoje delo v zvezi z obveščanjem tali na 1500 m v sredo, eno uro njVv primMjTokofi ie,"najela o organizaciji in o nalogah OZN. po končanem tekmovanju. dnevna med 18 in 24 stopinj C. Ljudski odborniki in volivci Te dni bomo začeli izbirati kandidate za člane občinskega zbora in občinskega zbora proizvajalcev. Časa za to je prav za prav slabe tri tedne. V posameznih občinah so si že na jasnem o številu članov obeh zborov. Zdaj bo treba še izbrati kandidate za člane teh zborov. Občinska organizacija SZDL bo vsekakor poskrbela za pravilen sestav bodočega odbora. Terenske organizacije prečesto namreč pozabljajo na primer na kandidate iz mladinskih organizacij in ženskih društev. Kljub temu 'pa ne bi smeli na bbčinskih forumih direktno določati kandidatov. Boljši izbor bodo vsekakor pripravile terenske in vaške organizacije. Te tudi najbolje poznajo ljudi, za katere vedo, da bodo najbolje delali v občinskem zboru. Na drugi strani so tu delovni kolektivi. Tudi ti vedo, kateri njihov član je najbolj prizadeven in vreden, da jih zastopa. Občinski forumi naj bi delo le koordinirali, svetovali, opozarjali na pomanjkljivosti in na potrebe. Občinski forum na primer najbolje posreduje, če posamezna terenska organizacija ali delovni kolektiv nista upoštevala ob enakih kandidatovih pogojih, ki bi jih imel bodoči občinski ljudski odbor, če bodo v njem zastopani taki ljudje, ki bi kot odborniki neposredno koristili že s svojim znanjem in delom na različnih družbenih področjih (komunala, zdravstvo, prosveta in podobno). Torej občinski forumi naj bi predloge le vsklajevali, nikakor pa v ;___________________________________ predloge izdelovali in jih vsiljevali terenskim organizacijam in kolektivom. Ponekod pravijo, da čakajo na direktive z občine. Tam jim bodo namreč povedali, koga vaj volijo. Če bodo tako izbirali kandidate, bo prišlo do tega, da bodo volivci upravičeno rekli: »Kaj bi hodili volit, saj so že vsi izvoljeni To bo morda težko šlo v glavo kakemu članu vodstva občinske politične organizacije in tudi kakemu direktorju, ki misli, da je odkril zase in za »svoje« edino pravilno pot. v socializem in da pač edini zmore resno voditi politično in oblastveno življenje v občini in msliti za toliko in toliko članov politične organi-' zacije. Drugod spet grozi nevarnost predstavniškega sistema. »Mi hočemo imeti svojega predstavnika v ObLO,* pravijo. Popolnoma prav je, da imajo posamezne organizacije in podjetja svoje predstavnike, če hočete, po proporcionalnem številu zastopanih. Le tako pridemo do celote. Je pa nevarno, da bi tako sestavljen občinski ljudski odbor ne gledal občine kot celote, pač pa vsak odbornik le svojo volilno enoto. Občina je gospodarsko in politično zaokrožena celota, zato mora biti tudi njen odbor kot predstavniško telo celota. Seveda pri tem ne sme posamezen odbornik pozabiti na svoje dolžnosti do svojih volivcev. Ti so ne samo dolžni, da sodelujejo z občinskim odborom, pač pa imajo tudi vso pravico, da zvedo, kaj ObLO in njihov odbornik v njem delata. M. St. IZ JUGOSLOVANSKE INVESTICIJSKE BANKE Nova posojila za rekonstrukcijo tovarn za plantažne vinograde in melioracije ter za dograditev industrijskih objektov »NFVNIK Beograd, 2. sept. (Tanjug). Upravni odbor Jugoslovanske Investicijske banke je odobril nova posojila za rekonstrukcije v industriji, za plantažne vinograde in melioracije ter za dograditev nekaterih industrijskih objektov. Posojila so odobrili železarni nabavo kmetijske opreme, nadalje Ilijaš (nad 805 miljonov), tovarni posojila za povečanje živinskega motorjev v Rakovici (blizu 508 mi- sklada iz lastne proizvodnje kme-lijonov), ki bo po osemnajstih me- tijskih gospodarstev ter tudi po-secih povečala proizvodnjo za 600 sojila za izgradnjo shramb za ko-traktorjev »Zadrugar« in za 4600 ruzo odobravale republiške zveze Dieselmotorjev na leto, nadalje Industriji precizne mehanike v Beogradu, ki bo začela proizvajati nove dele za bencinske Diesel mo- Pravico do teh posojil imajo kmetijska posestva, ekonomije kmetij-j skih zadrug in njihovih poslovnih ! zvez ter kmečke delovne zadruge. Rok odplačila je pet let s 3% obrestno mero. Jugoslovanska investicijska banka je danes objavila, da je podaljšana veljavnost 18. natečaja za izdajanje investicijskih posojil iz sredstev splošnega investicijskega sklada za investicije v kmetijstvu j tudi za leto 1958. Banka bo reše-| vala vse predložene prošnje za posojila na podlagi tega natečaja stalno tako, da bodo imele pred- Zadružna delegacija SZ v Jugoslaviji zadružnih hranilnic. Prav tako je upravni odbor določil, da bodo za izgradnjo shramb za koruzo last-ne proizvodnje letošnjega leta torje, tovarni kmetijskih strojev odobravali posojila samo na tiste »Poljoprivrednik« iz Sombora. ki prognje, kjer predračunska vred- nost tiste prošnje, ki bodo predlo-bo povečala svojo proizvodnjo n0st ne presega 3 miljone dinarjev, i žene do konca oktobra 1957. strojev od 713 ton na 2373 ton na leto, podjetju »Novoteks-« iz Novega mesta za povečanje proizvodnje volnene česane preje za 400 ton na leto, železarni "-Boris Kidrič* v Nikšiču in števinim drugim. Po sklepu upravnega odbora Investicijske banke bodo posojila iz splošnega investicijskega sklada za Obisk uglednega gozdarskega strokovnjaka Nova Gorica, 2. septembra. V naši državi se od 23. avgusta mudi svetovno znani gozdarski strokovnjak in izvedenec FAO (Mednarodne organizacije za kmetijstvo in prehrano) univerzitetni profesor dr. Heinz Leibundgut iz Ziiricha. Najprej se je mudil v Trnovskem gozdu, kjer ga je spremljalo okrog 30 gozdarskih strokovnjakov iz vse Slovenije. Z njimi je v dveh dneh obšel več gozdarskih oddelkov na področju Gozdne uprave Trnovo in Predmeje, se seznanil z nego in vzgojo posameznih vrst gozdov, izkušnjami, ki so jih dobili pri novem načinu sečnje po njegovem postopku, in z drugimi važnejšimi problemi. PO PROMETNI NESREČI MED SENOŽEČAMI IN DIVAČO Poškodovanci in šofer pripovedujejo Koper, *. sept. — V izolski bolnišnici, kjer so ▼ soboto z vso skrbjo to ljubeznijo sprejeli poškodovance hude prometne nesreče, ki se Je na klancu med Senožečami in »‘vai* ^rjmerila mariborskemu avtobusu 8 5920, Se ^dno »ve ob »ikem v«jo, ki ga napravljajo ponesrečenci. Čeprav so vsi, tudi naJtežJi po*ko-dovanci, izven vsake resne nevarnosti, ne morejo prikriti hudega živčnega pretresa in notranjega nemira. Vsak tena svojo drobno zgodbo, obračanju, sem Se videla, kako Je sina zakaj Je šTnTpit, kam je bil na- čez glavo zalila kri. Potem pa sem menjen to kako žal mu Je, ker se Je izgubila zavest to sem se;zavedla iele, lepa namera tako hudo končala. N* ko so me pripeljali v bolnišnico...« * Na sedežu štev. 52 se Je iz Maribora peljala na obisk k možu. ki dela v Portorožu, Marija Golob. Zdaj s postelje pripoveduje: »2e med vožnjo m m« Je zdelo, (Nadaljevanje) 24. septembra 1940 je bil Jože Slak »v imenu njegovega veličanstva kralja« in ob izključitvi javnosti, ker so tako »zahtevali interesi javnega reda in varnosti države«, naposled obsojen na 10 mesecev zapora in izgubo častnih praVic za dobo treh let, in to za svoje spise, medtem ko so ga obtožbe zavoljo letakov in brošur ter obdolžitve članstva v Partiji oprostili. Pri tem je tudi ostalo, čeprav se je državni tožilec pritožil zavoljo prenizke kazni, ko je obtoženec »vendar s svojimi samem kraju nezgode pa so se včerajšnjo nedeljo ustavljale kolone mo-tomiih vozil ta prav vsi so sl bdli edini1 v tem, da Je za tako hudo prometno nezgodo več kot srečno naključje, da ni terjala smrtnih žrtev. Naš koprski dopisnik je davi obiskal v izloski bolnišnici nekatere poškodovance, ki so mu pripovedovali o svojih vtisih to trenutkih nesreče, ki so jo tako nenadejano doživeli. V ženski sobi leži skoraj ob oknu Frančdlška Kampuš, administratorka iz Mariborske livarne. Ob postelji mimo to popolnoma tiho stoji njen petletni sinček, ki se Je z njo in očetom peljal v avtobusu. Medtem ko sta Kampuševa ta njen mož huje poškodovana, je ostal fantič malone neprit-*adet. In Kampuševa pripoveduje: »Pravzaprav sem takrat med vožnjo malo dremala. Močan pok in sunek sta me vrgla iz sladkega dremeža. Komaj sem dobro odprla oči, že nas jDružina in gospodinjstvo 1957* bodo odprli istega dne, ko se bo začel Zagrebški velesejem. Razstavo bo svečano odprla članica Sekretariata ZSJ in predsednica odbora za organizacijo razstave tov. Pepca Kardelj. Razstavljene bodo najmodernejše gospodinjske naprave in gospodinjski pripomočki kakor tudi servisne naprave za velike mestne in vaške servise. Tu bo tudi otroški sejem. V drugem, komerci' alnem delu razstave bodo razstavljala podjetja po sejemskem načelu. Na razstavi bod- V vsebini te dopisnice, ki jo je napisal roča Vladimir Kozak kaznjencu Slaku v šte kaznjencu Slaku pa ni hotel razlagati. Uradna zdravnikova ugotovitev, ali je Vladimir Kozak pri »štrajzelnu« na Po- isti pošti, za Ivana Krefta in Maksa Ster- češ da si jo lahko vsak sam razloži. J kaznjenec sposoben za post in trdo leži- j:ang£i cest; v Ljubljani, je okrožno so- meckega. Za informacije o njiju je sodi- Stvar pa se je, kakor v dobri kome- ’' šče, je bil moder ukrep previdnih jetni- videlo »učin prestopka po paragrafu šče zaprosilo zopet ljubljansko policijo diji, zamotavala še dalje. Kaznjenec Slak ških uprav; saj ni mogel človek nikoli , zakona o zaščiti države«, zaradi česar in dobilo to-le sporočilo: je dobil namreč tudi karto z novoletnim predvidevati zapletljajev, ki so utegnili i preiskovalni sodnik, sodni pristav Ka- Ivan Kreft, rojen 1906 v Radgoni in voščilom: ---------------------------- w J -F-....................-*-•* ■ ‘ *• ' Gospod Jože Slak, užitkar zapora okrožnega sodišča. Novo mesto. Da bi novo leto prineslo zmago tudi slovenskemu delavskemu razredu in Tebi in nam, povezanim z njegovo usodo, odpadejo verige. Rudo Kakor je pričal žig na znamki, je bila karta oddana 7. januarja 1941 na pošti v Teea dneva ie dobila namreč uprava « januarja i»« oaiocjm, u« m ubuot« q študentu medicine Maksu Stermec- Straži. Preiskava je dognala, da jo je na-sodnih zaporov v Novem mestu pošto, na- sodno preganjanje. Okrožno sodišče v k rojenem 1. 1908 v kraju Venco pri pisal Rudolf Zupanc, mesar v Dolenjskih sloviieno na kaznjenca Jožeta Saka in s Novem mestu pa je očitno prizadeto v c6rmonsu in pristojne “ " ’ ...... * . i ■ , i i , > | JC Ul vinrvv/ t uim ouiiiiin., ^ * iovu » IV QU 1 s\j\j t iiauguui »u nepričakovano vznemiriti kot jesenska rej jrerjan) takoj pomislil na potrebo pristojen v St. Jurij pri Ljutomeru, je megla enolično sivo življenje za visokimi >stavitve predloga za pokaznitev Kozaka >eden najnevarnejših komunistov in ko-zidovi in zamreženimi okni. . Vladimirja«, kakor so se uradniki na so- munističnih agitatorjev. Večkrat je že Kaznjenec Jože alak iz Dobrniča je takrat izražali v podivjanem prav- bil aretiran in prijavljen sodišču, ni pa pod stražo oboroženih paznikov kot ce- nem jezj]tU- * c- Vladimirja Kozaka je novomeško sodi nena delovna po Novem stvar dno zamota. sila že štiri mesece še bil kaznovan. Imenovani je bil konfi-niran v Bilečah, sedaj pa se nahaja v za- ____J... u- n rpirnvn Vladimirja R.OZaKa je uuvumesito soul- uitou v po “““"J" ' o lSin’npnndomfl fn ču- šCe brez odlašanja ovadilo Državnemu so- porih tukajšnje uprave policije in se mu nenadoma in ču- ^ zaščito v Beogra(jU) ki je {.o določilo mesto prisilnega bivanja.« že 9. januarja 1941 odločilo, da ni osnove slovljeno na kaznjenca Jožeta to-le predrzno vsebino: Ljubi, dragi Jožek! Cas, ko nameravam priti v Novo mesto, se približuje. — r— j- - r ^oimousu m pristojnem v Ljubljano, pa Toplicah. Prijavili so ga Državnemu sodi- svojem pravnem čutu, Kozaka obtožilo je p0j{cijska uprava v Ljubljani pisala, šču za zaščito države v Beogradu, kjer so +„ri, ir tneim nnKtr>inn«H. da ga je Državno sodišče za zaščito drža- 24. januarja 1941 zopet razsodili, da ni akt, ki so ga Ve že 26. marca 1931 obsodilo na sedem osnove za sodno preganjanje. Pravno raz- tudi v lastni pristojnosti Rodil se je nov sodni HVSS ;.Tdp«Tkd.rbrvn;Eto ™ &• *«* let robije in izgubo častnih pravic za do- žaljeno okrožno sodišče v Novem mestu ohiskaf"izeleda^ da so samo še v No- Na poizvedbe novomeškega okrožnega bo petih let. pa je Rudolfa Zupanca nato preganjalo v vem mestu taki geniji, ki ne čutijo, sodišča o Vladimirju Kozaku, je ljubljan- Šedaj je bilo okrožnemu sodišču v No- lastni pristojnosti kakor je razvideti iz kako blizu je naša pomlad; no, tri sto ska policijska uprava odgovorila, da je vem mestu, kajpada, vse jasno. Državni sodnega akta IV. K.zp 13/41. Odpor Velika Britanija bo obdržala svoje glavne pehotne, pomorske in letalske sile v jugovzhodni Aziji in na Daljnem vzhodu, delno zmanjšanje čet pa bo nadomestila z njihovo večjo gibčnostjo In udarno močjo — je rečeno v britan-sko-avstralskem komunikeju, ki so ga objavili te dni po razgovorih ministra Sandysa v Avstraliji. Čeprav ne pove komunike nič določenega glede nove obrambne politike Londona, Britancem ni moč odreči, da se zanimajo za azijska področja, vse-fakor pa za okrepitev in razširitev vojaških pozicij v tem delu sveta. O tem Varčevanje na Kitajskem Prebivalstvo troši zlasti preveč živil, bombažnih tkanin in premoga Peking, 2. sept. (Tanjug). Današnji uvodnik partijskega da se bodo nekoliko zmanjšale glasila »Žen Min Zi Bac-< opozarja na preveliko trošenje količine bombažnih tkanin v ga-hrane v kitajskih mestih in ugotavlja, da je bila letos po- rantirani preskrbi. Razen tega trošnja približno za milijardo kilogramov večja, kakor je bilo administrativnega ukrepa pa se nujno potrebno. Časnik opozarja na potrebo po najstrožjem je začela tudi široka politična ak-varčevanju in zmanjšanju dosedanjih količin hrane. • cija pojasnjevanja težav, ki jih preživlja dežela, kakor tudi var-Na Kitajskem že več mesecev varčevanje z živili, bombažnimi Sevanje s tekstilijami v vseh or- r ““J V UU1U 3 V vid. 1 p Idil 7 y , , . , - , , - . , m a > * — J — priča pomembna in živahna dejavnpst 3 varčujejo z osnovnimi sredstvi tkaninami in premogom. Pekm- g^nizacijah, ustanovah in zaseb-se0nie°^™s,ter,»fa,iuly?SkaPitalne izgradnje in najvažnej- ški časniki so objavili o tej temi nih gospodinjstvih. Pri vseh teh ogledoval poskusna atomska podro“ ja potrebščinami široke potroš- že več uvodnikov, v katerih opo- ukrepih in akcijah posvečajo po- v britanski prestolnici je bil na obisku J nJe* Kot dolgoročni program v zarjajo na pretirano potrošnjo sekno pozornost politični strani ManUske^vfTv tej gospodarski politiki je partij- življenjskih potrebščin ki jih pri- probiema in si prizadevajo, da odpravil V Azijo sko in državn0 vodstvo postavilo manjkuje, in na velike napore bi vse ijudstvo pripravili do tega, *T—~ - . .. - geslo: Izgraditi dežetoob kar naj- deželeL da bi^ zadovoJ]ila naj- da bi pomagalo premagovati znat- ne gospodarske težave. Macmillan. Britanci tudi ob tej priložnosti ne pozabljajo poudarjati, da je zanje Manilska zveza »glavno orodje obrambe« v jugovzhodni Aziji. Vsekakor je značilna Sandysova izjava v Avstraliji o vojaških oporiščih v Malaji, ki jih namerava Velika Britanija opremiti za atomska orožja. Na to izjavo je malajski ministrski predsednik naglo in ostro reagiral. Nedvoumno je povedal, da se Malaja ne namerava pridružiti Manilski zvezi. To velja tudi za vojaška oporišča za to zvezo. Na podlagi neke pogodbe ima sicer Velika Britanija pravico obdržati na Malaji vojaška oporišča, toda Malajci poudarjajo, da niso niti z besedico omenjena oporišča za atomsko orožje. Malajska vlada, je rekel ministrski predsednik, ne bo dovolila, da bi Malajo uporabljali za »napadalne cilje«. To vsekakor ni dobro izpričevalo za Manilsko zvezo in za prizadevanja, da bi jo razširili, in v tem se nedvomno zrcali razpoloženje azijskih narodov, W vojaškemu in blokovskemu združevanju nasproti postavljajo mirno izgradnjo in širše mednarodno sodelovanje. Na enak način bi radi oživili in razširili tudi Bagdadsko zvezo. Toda podoba je. da Hendersonova misija še ni rodila nobenih sadov. Značilna je tudi odločenost afriške države Gane, da se ne podredi blokovskim interesom, marveč da razvija normalne odnose med vsemi deželami in narodi. »Naš namen je,« je rekel tudi te dni ministrski predsednik Gane Nkrumah, »da ohranimo našo neodvisnost in da živimo tako, kot mi menimo, da je najbolje.« Ta odpor novih neodvisnih dežel še enkrat opozarja na to, da vojaški bloki niso pot za ureditev odnosov med deželami in narodi. Načela sile in oboroževanja, na katerih temeljijo ti bloki, ne ustrezajo razpoloženju na svetu in potemtakem ne morejo biti »orodja obrambe«. Neodvisnost in težnje po mednarodnem sodelovanju so dejansko najmočnejša orodja obrambe. V. T. Čete omanskega sultana poražene Kairo, 2. sept. (Reuter). — bolj varčnem delu. Partijske in skromnejše potrebe ljudstva, sindikalne organizacije po podjet- Uvodnik v partijskem glasilu jih in velikih gradbiščih izpolnju- poudarja, da s predvidenim skr-jejo to nalogo tako, da razvijajo čenjem ne bo znižan življenjski tako imenovano gibanje za mar- standard mestnega prebivalstva, ljivost in ekonomičnost v gospo- rnarveč bodo zmanjšane samo darstvu. Zadnje čase je ostrina tiste količine življenjskih potreb-kampanje usmerjena na strogo ščin, ki so jih ljudje trošili brez Predstavnik omanskega imama v ——-------------—----------------------------- potrebe. Pisec uvodnika poziva Kairu je sinoči izjavil, da so tudi k skrajnemu varčevanju in uporniki v bojih pn Gami in Fa-ZdrOVStVenO Stanje omejitvam v potrošnji premoga, raku premagali odrede muskat-1—1 ■ n ker so rudarji v okviru prvega skega sultana. Pri tem so zaple- kancler]a Raaba petletnega plana nakopali po- nili veliko orožja, ki ga je sultanu Dunaj, 2. sept. (Tanjug). _ vprečno za 13 % več premoga, po- dobavila Velika Britanija. j Zdravstveno slan). pr.d.eMka Boji v Omanu še niso ponehali, čeprav v Nizvi (na sliki) gospodarijo sultanove čete za 17 % letno. Razlika 4 % je je velik problem, zato naj delav- Macmillanovo pismo Bulganinu avstrijske vlade Juliusa Raaba, ki je že dva dni v bolnišnici v sk} razred s kombiniranim napo- | ??z.u’ se P°Pra ja- Prnnarij kol- rom za povečanje proizvodnje in nišnice dr. Schweitzer je v izjavi s pobudo za čimvečje prihranke . . v. za tisk pojasnil, da gre pri pred- premoga v vseh obratih in za- Predsednik britanske vlade poziva sovjetskega premiera, naj dobrohotno prouči sedniku vlade dejansko za lažji sebni potrošnji olajša pomanjka- zahodne razorožitvene predloge — Štiri Macmillanova vprašanja primer ohromitve desne noge in nje, ki bo trajalo po mnenju čas- da bo bržkone trajalo še dva do nika še dolgo. London, 2.' sept. (Reuter). prekinitev tekme v oboroževanju, četrtič, ali Sovjetska zveza prisest tednov, preden bo lahko zno- v zvezi s pomanjkanjem su- Predsednik britanske vlade Mac- tako glede konvencionalnega, ka- znava na svobodnih volitvah izvo- va prevzel dolžnost v predsed- rovin za tekstilno industrijo je millan je v svojem zadnjem pismu kor tudi jedrskega orožja. ljeni vsenemški vladi pravico svo- stvu vlade. vlada že ukrenila vse potrebno, pozval premiera Bulganina, naj Predsednik britanske vlade je bodno določati njeno notranjo in -blagohotno prouči« načrt zahod- izrazil »razočaranje«, ker sovjetski zunanjo politiko, nih sil o delni razorožitvi, ki so ga premier ni odgovoril na vprašanja, Ko se dotika drugih vprašanj* J ^ _ J —..JI ^ prejšnji teden predložile ožjemu ki mu jih je postavil v svojem pi- predsednik britanske vlade v svo- O OVu ZamVllO odboru razorožitvene komisije smu z dne 14. junija. V tem pi- jem pismu pozdravlja Bulganino- W W OZN V Londonu. Macmillan pravi smu pa ga vprašuje: prvič, ali va zagotovila, da želi Sovjetska Francoski finančni minister je v interv ju ju z ameriško v Pismu’ da Za^od ni. zadovoljen Sovjetska zveza še priznava na ze- zveza prjspevati k trajnemu mi- , . .... _ ____i in Trcohinft* i7iavp Ici m npvcKi kTinfprpnni lota 19Sn snrp- .... m 3^2__________________________________________________________ u j.. New York, 2. sept. (AFP). Francoski finančni minister Felix Gaillard je v intervjuju s predstavniki ameriške televizijske družbe »Columbia Broad casting System« pojasnil prizadevanje vlade, da bi se zboljšal gospodarski položaj v deželi, in izjavil, da imajo z inflacijo, ki je podlaga francoske gospodarske krize, Šestnajsti poskus ...... , ... razorožitvi. Britanski premier v še strinja s tem, da je zaželena lovili. O trgovinskih odnosih med +iwn ^ “ /rafle ezele’ svojem pismu, ki je četrto po vrsti, čimprejšnja združitev Nemčije; Veliko Britanijo in ZSSR pravi tako n. pr. Velika Britanija m si predsednika dopisujeta,! tretjič, ali Sovjetska zveza pod- Macmillan, da še ne more biti ZDA Gaillard je rekel, da francoska vlada za omiljenje pritiska inflacije uresničuje logičen načrt, s katerim hoče zaustaviti ekspanzijo francoskega gospodarstva in razviti zunanjo trgovino. Da bi to dosegli, je bilo treba znižati izdatke, zunanjo trgovino pa postaviti na novo podlago. Gaillard pravi, da je najnujnejši problem • pira svobodne volitve v Nemčiji govora o popolni opustitvi trgovinskih omejitev, ker jih morajo Britanija in njeni zavezniki obdržati v veljavi, dokler napetost na svetu ne bo znatneje popustila. Ko govori o kulturnih odnosih* poudarja premier Macmillan, da Pariz, 2. sept. (Tanjug). Tuni- no zatrjujejo, prvikrat uporabili po dogodkih na Madžarskem in . • j imnrnilrftV • _.i__i • i ____• ^ Protest tuniške vlade proti vdoru francoskih čet na ozemlje Tunizije Pineau v Peruju Lima, 2. sept. (AFP). — Francoski zunanji minister Christian Pineau, ki potuje po deželah Latinske Amerike, je prispel v glavno mesto Peruja Limo. Namen tega Pineaujevega potovanja je, da bi pridobil južnoameriške dežele za francosko stališče o alžirskem vprašanju, o katerem bodo razpravljali na bližnjem zasedanju Generalne skupščine OZN. J? u,““ I'lallJ3a ?Q ,nsLe- mezae na seaanji višini. »Vse na- 7" ’«------------— 'T,. ‘ nrpHcedniku Pineau se ra7envaria c funtrin so leta 1940 vrgI1 na Hirošimo. čp fp-žavp « ip rpiroi r s,ni=vri rečeno, da so blindirane enote škemu predsednucu . v razgovarja s funkcio- »Goba« je po eksploziji dosegla višino . l J . , »sem francoskeea korpusa »pacifikacije« Burgibi«. narji južnoameriških dežel tudi 9000 metrov. Na poskusnem področm pojasnil delodajalcem, predstav- „ . t,, o vprašanjih, ki zanimajo S £ Č™** T «*** iSU naSSi 2- I sledice atomske ekspiozije. | g ^’VsPprij^i z™ dl™ bo mejne en°te' Pd tem * bU° UWtlh . . . . . . .- . j ška vlada je danes odločno prote- pravico zasledovanja upornikov sovjetski vlogi pri njih »-podpira- nem podroeju sv*Nevam SO ^ne^ip™-': v sedanjem poTožajuMUrtreS- stirala pri francoski vladj Pr°H i^en alžirskih meja Sinočnj^i-Pa- nje veejih načrt0v o kulturni iz-žiii novo atomsko eksplozijo, šestnaj-; oa nrnMom, Jf ll. včerajšnjemu vdoru francoskih čet ris Press« piše v tej zvezi, da po- menjavi-“ ne bi našlo ugodnega 1“ v _ IX! 1 _______i ^ Y t 1 a ^ M« sto Atomska sko Ameriko in Francijo. TAKO ČASTIJO KRVNIKA v seriji letošnjih poletnih poskusov. I 6d proDie^a, oziroma aa Sl pn- če2 alžirsko mejo na tuniško ozem- meni francoski protinapad 'Po- odmeva v njegovi deželi. Na dru- raia?jeaj^mdw^teiM?i“ae^Pi°ste‘! na in lje. V uradnem tuniškem poročilu slednji in zelo resen opomin tuni- gi strani naglaša Macmillan, da ti i« im; ,„.„u i na sedanji višini. »Vse na- win*'rano pnnte ikemu Dredsedniku republike so razgovori o teh vprašanjih po j diplomatskih kanalih vendarle ________ napredovali, zlasti glede na mož- RADIOAKTIVEN DEŽ I nos^- uresničenja širšega progra-Toklo, 2. sept. (Reuter). - Meteo- ma medsebojnih obiskov sovjetske i Ss?^irta°,bla^adeMo in britanske mladine. Na koncu Macmillan poziva sovjetsko vlado* naj naredi konec motnjam pri radijskih oddajah BBC v ruščini. V kapelici pokopališča San Can-ziano v Predapiu so bile posmrtne svečanosti za mir in pokoj Mussolinijeve duše. Odigrale so se v napetem vzdušju zanesenjaštva skupine mladih ljudi v črnih srajcah in nekaterih "-starih vdanih pripadnikov-«, ki so zaprosili za udeležbo na teh svečanostih in dobili za to dovoljenje. Karabinjerji so vso noč stali z orožjem v rokah mirno in stražili kapelico, v kateri so ležali Ducejevi posmrtni ostanki v beli leseni krsti, pokriti s trobojnico in zasuti s cvetjem. 2e zgodaj zjutraj je stalo več sto avtomobilov pred zaprto železno ograjo pokopališča, ki ga Je stražila skupina oboroženih karabinjerjev. Organi, ki imajo na skrbi red in mir, so s težavo zadrževali pred pokopališčem zbrano množico. Prihod članov Mussolinijeve družine, med njimi mlajšega sina grofa Cia* na in Ede Mussolinijeve,- ki so jim policaji s težavo krčili pot, je še povečal nestrpnost množice, da je še bolj pritisnila na policaje. Veriga karabinjerjev je popustila in prva skupina mladincev, med katerimi jih je bilo nekaj v črnih srajcah, je lahko prodrla v kapelico. Za njo so pritisnili vsi drugi in karabinjerji ljudi niso več zadrževali. Pred krsto so postavili veliko Mussolinijevo sliko v uniformi čast-i nega korporala fašistične milice z roko, vzdignjeno v pozdrav. Ob sliki je stala častna straža. Večina ljudi, ki so vdrli v kapelico, je mirno obstala in pozdravila na fašističen način. Eden izmed navzočih je pokleknil in izgovoril nekaj besed, na katere Je množica odgovorila s častnim vzklikom črnih srajc? »Eia, Eia, alala!-*« moč te težave premagati«. sedem tuniških vojakov. i je Vseboval" dež, ki je padal V nedeljo Francoski minister za vojsko 4400 radioaktivnih delcev v minuti. Ka- iZia^nd°aSn\ SS* AndrTMorice'je ob TnšpTkcm francoskih čet v Alžiru prejšnji j eksplozij v l.toS- bila Francija pomoč iz tujine. Potem ko je pripomnil, da je ame teden izjavil, da bo »korpus pacifikacije najostreje odgovoril na sle- Sa FrancyfrSprebroStf Se' se Francija samaVhko p^tavl dolžitvah Pariza, da sta se »Tunizija in Maroko vmešala v francoske notranje zadeve s tem. da sta dala zavetje in vojaško pomoč« na noge. Trgovinski sporazum med Egiptom in CSR Praga, 2. sept. (CTK) Ministra alžirskim upornikom, za trgovino Češkoslovaške in Z VSEH Sm/INI SVETU FRANCIJA DELEGACIJA RADIKALOV OBIŠČE SOVJETSKO ZVEZO Pariz, 2. sept. (AFP). - Bivši predsednik francoske vlade Edouard Do-ladier je danes odpotoval v Moskvo, kamor ga Je povabila sovjetska vlada. ________________ __ Po francoskih poročilih je pri Daladier, ki je bil predsednik franco- Egipta RikaTd Dvorak in Moha- mestu Tebese na področju, ki meji ske vlade med mOnchensko krizo leta med-Abn Noseir sta danes v Pra- na Tunizijo, uporniški odred na- 1938' vodl delegacijo francoske. Radi-gi podpisala trgovinski sporazum padel francoski vojaški konvoj, med obema deželama za prihod- Vrhovni komandant franposkih sil nje leto Češkoslovaška bo dobav- v Alžiru general Salan je takoj iz-ljala Egiptu predvsem izdelke I dal ukaz, naj se -zasledovanje strojne industrije, 'vi Egipta pa j upornikov nadaljuje na tuniškem uvažala bombaž. | ozemlju«, S tem so, kakor tu urad- Antwerpnu so danes ustavile delo bru- kalne stranke, ki se bo nekaj časa mudila v SZ. NIZOZEMSKA BKUSILCI DIAMANTOV STAVKAJO Antwerpen, 2. sept. (Reuter). - RADE NIKOLIČ: SPANSKI LABIRINT ko bodo proglasili monarhijo, prestol postavljen samo zanj ter da ima že pripravljeno prtljago, da vsak trenutek krene v Madrid. (Nadaljevanje in konec) ODPOR MLADINE Znani jezuit Enrique de*Laburu je nedavno, ko je bil na obisku v Mehiki, po- yedal presenetljive stvari o razmerah na * ” Trenja med Francom in monarhisti, Don španskih univerzah. Izjavil je, da je verski , .. .. t , Juanovimi pristaši, so prišla zlasti do iz- Pouk, ki ga je hotel Francov režim vsiliti P°P°ln® kontinuitete s špansko smatrajo za -preživelo in ohromelo«. Pa raza v začetku tega leta, ko je na skriv- študentski mladini, doživel polpoln ne- P-tj " , . ,™ tre^a up°T v°Jska, ki ima v Španiji glavno be- nostnj način umrl general Sanchez, ko- uspeh. Laburu je navedel tudi nekaj zelo PV6 S d’ sed°’..PoI^a svoje upe v restavracijo mo- mandant področja Katalonije, osebni Don zanimivih številk, ki ilustrirajo razpolo- , n°V S Pnlag°Jen narhije, ki bi ji načeloval Don Juan* juanov prijatelj, ki si je na moč priza- Ženje španske študentske mladine. V neki J J * ?0 TUdi ko mu je Franco izrecno velel, mladina še ni povsem na jasnem, kaj hoče. žima v primeru njegove smrti. Takšnole 1 usodo spansK monarhije. naj gj.e z vojsko v Barcelono, ga ni hc Vsekakor pa ve, česa noče, in to, Česar je ptf njegovem špansko vprašanje: Španci V takšnem položaju, polnem negotovo- poslušati. Umrl je nekaj tednov zatem, noče, je sedanji frankistični režim. ga imajo zelo radi, da so zdaj vsi v skrbeh, sti, poskuša Franco manevrirati in se pri nrr,u,„_ <-n;)nevPOa Iz letakov in brošur ilegalnih študen- kaj bo z njimi, ko bo on umrl. Španci tem okorišča s številnimi točnimi argu- vnl.asania danes ni mn? omeiiti na natovskih organizacij v Španiji pa je jasno bi hoteli, da bi po njegovi smrti ostal menti proti liberalni monarhiji, ki jo je L _u razvidno, da španska študentska mladina režim -prav tako človeški in pravičen, kot španski narod vrgel leta 1931, ter predlaga restavraciia monarhiie kaiti ne elede na zelo dobro ve. kaj hoče. Njihovo geslo o je zdaj«. Da bi pa to dosegel, pravi Franco, monarhijo, ki bi ustrezala sedanjim raz- . . ***•••*•« i -pokopanem duhu državljanske vojne- je ukrenil potrebno, da bi ohranil konti- meram. Don Juanov sin Juan Carlos pa vse , Preostane Se tretji, najvažnejši eie-.ima daljnosežen politični pomen. Nova nuiteto režima. Franco si je zamislil re- je nedavno v izjavi dopisniku -Daily mep ’ ° pa španski narod. K.aj misli generacija španske mladine, generacija, ki stavracijo monarhije, ki bi obdržala seda- Expressa« poudaril: -Zame je kralj moj 0 vse™ tem delavec, intelektualec, študent, je začela izražati samo sebe in svoje za- nje značilnosti njegovega režima, se pravi oče. Torej nisem jaz tisti, ki naj bi mu napredni katoličani, kaj mislijo o tem novi hteve zlasti od lanskega februarja naprej, antikomunizem, katolicizem, režim brez dajal nasvete ali z njim razpravljal.« Iz *juc^e, ki stopajo na poličitno pozonšče ima svoj dokaj jasno določen program, ki političnih strank itd. V sedanjem položaju tega je jasno videti, da se Francu ni po- dežele in ki niso poraženi ne zmagovalci obstoji v glavnem iz uresničenja tistih za- se Franco, ki ima zaslombo v visokem srečilo pridobiti Don Juanovega sina za iz minule državljanske vojne? Vsi vedo, da htev, ki jih je bila že prej postavila Špan- kleru, opira na restavracijo monarhije z svoje namene. V tej zvezi je Don Juan iz- nobenega izmed velikih vprašanj dežele ni ska Republika, a jih je onemogočil faši- Don Junanom na čelu. Na drugi strani pa javil, da se ne bo nikoli odpovedal pre- moč urediti ne s podaljšanjem sedanjega jdel*- pripetilo na arneriških ce-stični upor. Toda nova generacija zdaj ne so falangisti nasprotniki monarhije, ki jo stolu v korist svojega sina in da bo tedaj, režima ne z restavracijo monarhije. I bilo življenje"2(L?Vudl. 3 6n 38 silnice diamantov. Stavkati je namrefi začelo 800 delavcev, ki zahtevajo za 6% večje plače. INDIJA POSOJILO SOVJETSKE ZVEZE New Delhi, 2. sept. (Tanjug). - Sovjetska zveza je ponudila Indiji novo posojilo za industrijski razvoj Indije v znesku 100 milijonov rubljev. To ponudbo je predložila sovjetska delegacija, ki je danes v New Delhiju začela razgovore z indijskimi predstavniki o uporabi že prej odobrenega kredita v znesku 500 milijonov rubljev. Kredit bodo uporabili za proizvodnjo težkih strojev in za gradnjo tovarn rudarskih naprav. NAD 1000 ŽRTEV KOLERE New Delhi’ 2. sept. (AFP). V New Delhiju so danes objavili, da razsaja v državi Bihar v vzhodni Indiji epidemija kolere, za katero je samo v zadnjih štirinajstih dneh umrlo 692 ljudi. Štirinajst dni pred tem pa je bilo 390 smrtnih primerov. KITAJSKA 1200 KM DOLGA CESTA v Peking, 2. sept. (Nova Kitajska), -a Prihodnji mesec bodo izročili prometu novo cesto, dolgo 1200 km, ki je speljana vzdolž zahodne meje tR Kitajske. Cesta drži skozi gorske pokrajine na 4 do 5000 m nadmorske višine. Začeli so jo graditi lani. Dosedanje prometne zveže na teh področjih so bUe pozimi ta spomladi neuporabne. JAPONSKA AZIJSKA GRIPA Tokio, 2. sept. (Reuter) - Japonsko ministrstvo za socialno politiko je objavilo, da je za azijsko gripo zbolelo okrog 20 odstotkov Japonskega prebivalstva. Smrtnih primerov je bilo okrog 800. INDONEZJA ZARADI VIHARJA UTONILO 97 LJUDI Džakarta, 2. sept. (AFP). - Blizu naj gre z vojsko v Barcelono, ga ni hotei , vi?odne Bor!leo. s° se Y ° viharju potopile štiri manjše ladje, pri čemer je utonilo 97 ljudi. Neka Indonezijska ribiška ladja je uspela rešiti samo štiri potnike. ZDA * SMRT VETERANA IZ DRŽAVLJANSKE VOJSKE Christlew, (Florida). 2. sept. (AFP): - Sinoči Je v starosti 109 let umrl eden izmed najstarejših udeležencev ameriške državljanske vojne Willlam Lundy. 2e s 16. letom je postal član nacionalne garde In se udeležil bojev, NESREČE NA DAN DELA New York, 2. sept. (Reuter). - V nedeljo, ko so v ZDA proslavljali Dan V obrtništvu na Koprskem gre bolje toda težave so še zmeraj Člani Okrajne obrtne zbornice v Kopru so v minulih štirinajstih dneh obiskali okrog 60 obratov družbenega in zasebnega sektorja ter se podrobno seznanili s problemi obrtništva na Koprskem prot 2e nekaj bežnih primerjav stanja obrtništva na Koprskem s stanjem na drugih področjih Slovenije nam da dokaj nerazveseljivo sliko. Medtem ko pride v republiškem povprečju ena obrtna delavnica na 91 prebivalcev, je razmerje v koprskem okraju 1:105, na obalnem pasu pa celo 1:127. V Sloveniji je pa slabšem le ptujski okraj, kjer je razmerje 1:180. Koprski okraj je pod republiškim povprečjem tudi glede dotoka vajencev in glede stanja opreme, da ne govorimo o cenah uslug, ki so za 20 do 25 odstotkov višje od republiškega povprečja. POMANJKANJE VAJENCEV | obrtništva. 2al pa je med obrt-Okrajna obrtna zbornica si niki premalo zanimanja za delo prizadeva za strokovno izpopol- v sekcijah. Zelo aktivna pa je njevanje obrtnikov in za dotok brivsko-frizerska sekcija, ki na-vajencev. V tem pa ima le delne merava organizirati 8. septembra uspehe. Mladina se predvsem za- v Kopru mednarodno brivsko-nima za poklice, ki so trenutno frizersko tekmovanje. »v modi«. Vzfok za to je med drugim tudi v slabem nagraje- j NAPREDEK GLEDE vanju V zvezi s tem bodo pred- UREJEVANJA DAJATEV lagali pristojnim organom, naj po Dajatve družbenih in zasebnih možnosti omilijo dajatve obrtni- obratov skupnosti so bile v pre-kom kritičnih strok, vajencem pa teklih letih največkrat kamen s predpisi določijo nekoliko višje spotike. Res je, da so bile pred-nagrade. Tudi poklicne posveto- pisane obveznosti večkrat nereal-valnice bo treba razširiti. ne, res pa je tudi, da so nekateri Vzporedno s tem vprašanjem obrtniki nerealno prijavljali do-pa je treba tudi upoštevati, da hodke. Lani je odpovedalo obrt v nekatera obrtna podjetja in za- koprskem okraju okrog 60 zaseb-sebniki neradi sprejemajo vajen- nih obrtnikov, v nekaterih obra-ce v uk, ker so le-ti prepogosto- tih družbenega sektorja pa ko-krat odsotni. Če upoštevamo šo- lektivi po več mesecev niso redno lanje, zimski odmor, letni dopust, prejemali plač. razna taborjenja, praznike in dru- Letos se je položaj precej po- ge proste dneve, je vajenec v tri- pravil, ker so uvedli pavšalne letni učni dobi le 50% dni, dolo- dajatve. Vendar pa se obrati pri-čenih za njegov uk, v delavnici, tožujejo, da so jim pavšalne da-To pa je seveda zelo zapleteno jatve prepozno predpisali, kar se-vprašanje. S pravilnim določeva- veda vpliva na njihove delovne njem terminov pa bi to lahko iz- načrte in posredno tudi na pro- delom za domače potrebe in ker ni točne evidence, pride seveda v mnogih primerih do izgub. Seveda bi bilo napačno, če bi zadruge te obrate ukinile. Potrebno je le izboljšati evidenco ter omogočiti posameznim obratom — kjer so za to pogoji — da se osamosvojijo. V zvezi s tem jim je seveda treba odobriti daljši rok *a odplačevanje osnovnih sred- K-TrJT stev- V posebno težavnem finanč- na breme občin. Nerešeno nem pofožaju so oljarne v kopr_ zmanjšale dajatve. S tem so zajezili odpovedovanje obrti in preprečili, da bi prišli starejši obrt niki pa je še vprašanje tako imenova- skem okraju. Obrtna zbornica je nih polobrtnikov, to je obrtni-1 prediagala 0LO, naj bi oljarne kov, ki se razen z obrtjo bavijo odvajale amortizacije in obresti tudi s kmetijstvom. Zbornica je predlagala, naj bi določili delo, s katepim se pretežno bavijo ter potem določili davek ali na obrt ali na zemljo. na osnovna sredstva le za dobo, ko obratujejo. Ugotovitev, da je delovna storilnost v obrtništvu porasla, je razveseljiva. To je treba pripisati ' t. * v ^ i 3c$v“~m. JdM msm Nagrajeni odbori zadružnic V tekmovanju zadružnic mariborskega okraja je dobil prvo nagrado odbor v Rušah, drugo v Racah, tretjo v Dravogradu in četrto v Lenartu — Pripravljajo novo tekmovanje Okrajni odbor Zveze zadružnic Maribor je v soboto razpravljal o poročilu tekmovalne komisije in razdelil štiri nagrade. V vsem mariborskem okraju je tekmovalo 35 odborov zadružnic, kar je skoraj pri vsaki drugi zadrugi. Tekmovanje je trajalo osem mesecev, o d začetka lanskega novembra do začetka letošnjega julija. S koraj vsi odbori zadružnic so pripravili razne tečaje in več predavanj. Pri ocenjevanju uspehov pa so bolj upoštevali delo za pospeševanje raznih drobnih gospodarskih panog, kot je vrtnarstvo, kokošjereja, svi-njereja in podobno. Med tekmovanjem so zadružr, vale najnovejše smernice za raz-nice v okraju uredile štiri sodob- voj kmetijstva in zadružništva ter na rejska središča za kokošjerejo ustanavljale in skrbele bolj kot in soboden kokošnjak. Kupile so doslej za zadružne ustanove, kot 8100 piščancev iz valilnice, da bo- kokošje farme, večje vrtove, eko-do zredile dobre plemenske ko- j nomije in drugo. J. P. j koši. Uredile so tri rejska sredi- v šča za prašičerejo in poskrbele za j Nov žerjav za gradbeništvo' nakup 44 plemenskih svinj ter 16 merjascev. Uredile ali izboljšale so 58 tekališč za prašiče in prebelile mnogo svinjakov. Uredile so 32 vzornih vrtov in en skupni zadružni vrt. Skrbele so za boljši odkup mleka in drugo. Prvo mesto v tekmovanju so si priborile zadružnice pri Kmetijski zadrugi Ruše in dobile za nagrado pralni stroj. Drugo nagrado — brzoparilniit — so prejele zadružnice pri Kmetijski zadrugi Rače. Tretjo nagrado — zbirko strokovnih knjig - je dobil odbor zadružnic pri Kmetijski zadrugi Dravograd. Četrto nagrado — komplet Volfovega orodja — pa so izročili odboru zadružnic pri Kmetijski zadrugi Lenart. Med zadružnicami je veliko Vrli traktoristi »Zadružnega servisa« iz Kopra so letos v Pučah pri Šmarjah zrigolali razsežne hektare zemlje in jo pripravili za i zanimanje za tekmovanje, zato je nove vinogradniške nasade kmetijskega posestva Brič j Okrajni odbor Zveze zadružnic sklenil, naj tekmovalna komisija m u„,u:unu mul lla ylu_ Posebno pereče vprašanje so uvajanju norm in akordov. Okraj- pripravi program za novo tekmo-boljšali v dobro pouka. duktivnost dela. Precej težav je obrtne delavnice pri kmetijskih j na zbornica bo ustanovila komi- vanje, ki se bo začelo že to je- Nekoliko napredka so zabele- tudi v zvezi z zastarelimi in iz- zadrugah. Zadruge se namreč pri- sijo, ki bo proučevala produktiv- sen. Pri tekmovanju bodo upošte- Žili v zadnjem letu glede stro- rabljenimi stroji. Obrtna zborni- tožujejo, da jim ti obrati 'povzro- nost dela in sistem nagrajevanja kovnosti. Na letošnjih pomočni- ca bo zato predlagala, naj usluž- iai° izgube. Delavci so nezado- v obrtništvu in predlagala ukrepe ških in mojstrskih izpitih, ki jih nostnim obratom podaljšajo rok voljni, ker v mnogih primerih ne-' za izboljšanje organizacije dela. je opravljalo okrog 60 obrtnikov, odplačevanja anuitet in amortiza- redno prejemajo plačo. Delno Vsekakor pa je eden od glav-so opazili razmeroma zadovoljivo cije. Tako si bodo pridobili sred- drže prve in druge trditve. Za- j11" P°g°Jev za uspeh tesno sode- znanje. Zbornica je v zadnjih stva za nabavo novih strojev. Po- druge so namreč ustanovile obrt- ^dnje med zbornico, obrtniki in tednih začela ustanavljati tudi zdraviti je sklep občin, ki so sta- ne delavnice za svoje potrebe. °bčinami in razumevanje tako za sekcije za posamezne panoge rejšim obrtnikom na podeželju I Ker pa se prepleta delo uslug z P°trebe skupnosti kakor obrtni- kov. Potrebno je, da občine po- Metalna v Mariboru je pravkar naredila prototip vrtljivega stolpnega žerjava, ki ga sedaj preizkušajo. Stolp je visok 21 m in lahko dvigne breme v višino 16 m ter težko do 1600 kg. Kolesa so narejena tako, da lahko vozi tudi v krivinah. Tak žerjav bo koristen v gradbeništvu, služi pa lahko tudi drugod. Ko ga bodo preizkusili, bo Metalna začela takoj delati prvo serijo. Načrt zanj so naredili v projekcijskem biroju podjetja, kjer so v zadnjih letih projektirali okrog 300 raznih žerjavov. P. V Bohinju seminar . za mlade člane ZK Pred dnevi se Je sačel v Mladinskem domu ob Bohinjskem Jezeru seminar za mlade komuniste. Zanj se je prijavilo okrog sto mladincev in mladink Iz vse Slovenije. Mladi komunisti se bodo seznanili z zgodovinsko vlogo Komunistične partije Jugoslavije in o sedanji vlogi ZK. Seminar bo trajal deset dni. Pred tem pa je bil v Bohinju seminar za mladinske voditelje sred-: njih šol, ki se ga je udeležilo 65 mladincev ln mladink. Od vsepoM skrbe za ustanavljanje novih delavnic, da omogočijo obrtnikom-začetnikom najemanje kreditov po primerni obrestni meri in da rešujejo vprašanje obveznosti bolj elastično. Zbornica in občine prostore v Maistrovi ulici 5 V didatih, volilnih enotah in dru-j ^je^anTu^dŠavskega Tprav^ pntličju in kleteh urejajo sodob- gih vprašanjih. Občina šteje okrog ja obrtništvu nri čemer ie no kuhinjo, jedilnico garderobo, 12.000 prebivalcev, v občinski treba upoštevati tudLasebni sek-šivalmco, pralnico, likalnico in ljudski odbor pa bodo izvolili 56 tor obrtnikom je treba iti na rlnirt/s 1101 mino vo nrolz+i^ni nnnlr nrlK/imilzrMr /inoinelri «Kai> Ka •* roko tudi glede izboljšanja stroj N/nosti že znano,, saj je bil pouk zadnja šolska leta tako v osnovni šoli, kot v gimnaziji, pa tudi v strokovnih šolah v treh izmenah. Z letoš-njis i šolskim letom bo šola reorganizirana v osemletko, zdaj pa je nastopil najhujši problem, t. j. uvesti pouk v štirih izmenah, ali pa ukiniti I. razred. Ker je pouk v štirih izmenah dnevno iz higienskih in učnih ozirov nemogoč, preostaja torej drugo, t. j. ukiniti I. razred vse dotlej, dokler šola ne dobi za to potrebnih učilnic. Upravitcljstvu šole so med počitnicami obljubili stanovanje za stranki, ki stanujeta v poslopju osnovne šole. Stanovanji naj bi preuredili v učilnice ter tako rešili vprašanje učilnic spet za eno šolsko leto. Stranki, ki stanujeta v poslopju osnovne šole, pa stanovanja v novodograjenem bloku nista dobili. Tako' je ostal prvi razred brez učilnice. Jeseničani upravičeno vprašujejo, zakaj tak odnos do šolstva? V novodograjenem bloku Železarne Jesenice bo v prihodnjih dneh nekaj vseljivih stanovanj, zato Jeseničani pričakujejo vsaj to pot razumevanje. Otroci bi tako zrauu-dlli pouk mesec ali dva to bi morda v nadaljnjih mesecih zamujeno nadoknadili. Vsekakor bolje, kakor pa da bi zgubili celo leto. Mladina pripravlja več predlogov za kongres LMS Več kot 13 organizacij LMS kopr- za izboljšanje družbene prehrane skega okraja se je doslej vključilo v v menzah, obratnih kuhinjah, tekmovanje. Med naj- ačnii, sodiorganizaclJa_y piranski lad- nega parka in glede nabave reprodukcijskega materiala. Z ureditvijo vseh teh vprašanj se bo nedvomno izboljšala produktivnost in kakovost dela, prišlo bo do zdravega tekmovanja, s tem pa tudi do pocenitve uslug. L. O. Dražje meso upravičeno? Okrajna inšpekcijska služba bo pregledala realnost kalkulacij podjetij — Proti podražitvi je protestiral občinski sindikalni svet Ljudje v Novi Gorici ter Dornberku in Braniku negodu- ga mesa s kostmi v prednjem delu živine stane zdaj 190 din jejo zaradi nedavne podražitve (prej 180 din) in v zadnjem delu mesa. Odjemalci menijo, da podjetja neupravičeno dvigajo cene, ker ponudba živine narašča, V 280 din (prej 270 din). Teletina v prednjem delu s kostmi se je podražila od prejšnjih 240 din na obmejnih krajih prodajo veliko 260 din kg ter v zadnjem delu več mesa kot drugod, toda tr- od 320 na 340 din kg. Goveje govska podjetjd naj bi pri do- meso brez kosti je podjetje po- ločanju cen bolj upoštevala gmotne možnosti in razmere domačinov in se ne ozirala samo na italijanske kupce. dražilo od 370 na 385 din kg, telečje pa od 470 na 500 din kg. Mesnice v Dornberku in Braniku na Vipavskem so meso po- Podjetje -Zivinopromet« je dražile že prej in sicer od 10 do 20 din pri kg. Po informacijah okrajne Trgovinske zbornice pa okolici podražilo meso od 10 do bo meso v prihodnjih dneh po- prejšnji torek v vseh svojih poslovalnicah v Novi Gorici in 20 din pri. kg. Kilogram goveje- jedelnici, kjer je mladina delala pri din- mlečnih kuhinjah in drugod. Prihodnje leto bo Zavod za po- 'urejanju nogometnega igrišča. Mladli speševanje gospodinjstva dobil še pripravlj^mm ££ nove prostore. Takrat bo ustano- ben tečaj za vajence, ki imajo slabe vil Šolo Z internatom. (učne uspehe. Mladina iz podjetja »Le-J sonit« v Illrsjti Bistrici Je obiskala) tovariše v tovarni Arrigoni in »Meha- I notehnlki- v Izoli, ter sl hkrati ogle- I dala proces proizvodnje v obeh tovar-' nah. V organizacijo so sprejeli več j novih članov in priredili športna tek- i movanja. Mladina koprskega okraja bo večer pred kongresom prižgala precej kresov, pošiljala bo kongresu pozdravna pisma, imela bo slavnostne akade-. . j. .. ... i mije, športna srečanja, v podjetjih bo vprašanja V podjetju kot je za- 1 čistila prostore in okolico tovarn, or-poslitev na primernih delovnih ganizirala prostovoljno delo, iz lzoi-mestih, pomoč pri strokovni izo- , PoGi&O b? poslala mladina kon-, ,. , , r . ,, gresu več predlogov v zvezi s pre- brazbi in podobno. Odboru vse- j hrano mladih delavcev, reševanjem stransko pomagajo sindikalna po ----------" ~ "— družnica, tovarniški komite uprava podjetja. Aktiv zveze borcev NOV v podjetju V mariborski tekstilni tovarni so ustanovili aktiv Zveze borcev narodnoosvobodilne vojne. V odbor so izvolili sedem članov. Novi odbor bo pomagal reševati razna 2000 mladincev v aktivu mladih zadružnikov Na Gorenjskem je vključenih v aktive mladih zadružnikov okrog 2000 mladincev in mladink. Okrog sto izmed njih pa je tudi v upravnih odborih kmetijskih zadrug in uspešno posegajo v delo g odbora. V Škofji Loki bodo volili v 20 volilnih enotah Tudi v Škofji Loki se že pripravljajo na volitve v občinski ljudski odbor. Krajevni odbori SZDL razpravljajo že tofli o kan- dražila nadalje Klavnica v Tolminu, ki ima svojo poslovalnico tudi v Novi Gorici. — Predstavnik podjetja »Zivinopromet« nam je pojasnil, da so meso podražili predvsem zaradi visokih prevoznih stroškov. Dejal je, da živine v Primorju ni mogoče dobiti dovolj ter jo morajo zato kupovati v Žužemberku in Karlovcu. Nasprotno pa smo na Trgovinski zbornici zvedeli, da ponudba živine v tem času narašča. Organi okrajne inšpekcijske službe bodo zaradi omenjenih podražitev pregledali realnost kalkulacij trgovskih podjetij. Proti podražitvi mesa je v imenu članov protestiral tudi Občinski sindikalni svet v Novi Gorici. Naj bo kakorkoli, ugotoviti je le treba, da trgovska podjetja premalo ščitijo domače odjemalce in skoraj vsak mesec pri najmanjši spremembi pogojev na trgu dvignejo cerm. M. D. iiiiiiiiiiiiiuiinim pripiral oči ob pogledu na razvaline za- s družnega doma, z. entuziazmom požiral = cestni prah, si prižigal cigarete na elek- s tričnem kuhalniku in spal na občinskih g sejah. Bilo je vse v najlepšem redu, postal |§ je globoko načelen in objektiven. Srce mu H V Kurji vasi so imeli dopisnika Petra nobenih uspehov. Poglejte malo okrog sebe, N prekipevalo od sladkega miru, v mislih M TrdoglavČka. Ni še bil dolgo časa v svojem bodite objektivni in načelni.« si je slikal laskavo priznanje župana in s stanovanjskih problemov in poveča-jn | njem skrbi ostalih organizacij za I vzgojo mladine. Delegat iz koprskega I okraja bo na kongresu govoril tudi o vprašanjih mladinskih delovnih akcij. Mladina se prav tako pripravlja tudi na volitve v ljudske odbore ln je i na izrednih občinskih konferencah že ; predlagala več mladincev in mladink,, ki naj bi kandidirali. I Delovni kolektiv tovarne vijakov »Plamen« iz Krope je letos kupil v Pacagu pri Portorožu 7000 m2 zemlje in poslopje, ki so ga preuredili v počitniški dom. Z gradbenimi deli in preureditvijo so končali šele avgusta. Kljub temu pa bo v domu do konca sezone preživelo svoj letni oddih nad 200 delavcev in njihovih družinskih članov Pl innpimnnn Ul UL! 1 jLsLuLSJbjU elementu, komaj predjedni je prišel. In TrdoglavČka, ki je na skrivaj močno nemara cel° pismrao Pobvfdo- e najprej nag-;bai v sentiment, je nasvet hudo pre- kot je že v navadi, je Trdoglavček Lepega dne so se županu zasmilile ci- = primerjal kurjeveško gospodarstvo s kraji, treseT. V svoji pisarnici se je zjokal' do pa’TC' Pa N velel Poklicati predse dopisnika kjer je prej dopisoval, stikal.po senčnih ,n]r in ffv,pn oh žaloval TrdoglavČka. jregrešno Inost gre »Prijatelj,« je rekel zamišljeno, kot se CJtVl v J uopisotai stikal po sencn.n solz in teden dn; obžaloval svoje pr lI- u g? •i.Vi,€5,a- wT£°V.lh pisanje. Ne, si je rekel, za načelm rno*Te\«iP nii^fp CID5 ! ne smem pretiravati, v Kurji vasi je svet- ob takih dramatičnih prilikah spodobi, čnenikn me'dterJf k« ,»• Sfiiritv '// loba- Je prebolel prvi solzni napad, je »čudi me vaše pisanje. Samo sončne strani čakal id adote k,?l z^zel pet svinčnikov in se spreobrnil, vidite in nobenih težav. Poglejte malo Tn mo7ie so brali TrrWlavWovp možje so potlej z navdušenjem* okrog sebe, bodite objpktivni in načelni.« rije« kot so se SvaE^Kl°^ni^ni,i Pobirali s^tavke: »Yurja vas se duši v »Ampak, župan.. ■’ dopisnica. Trdoglavček pa je kar TZuL L *laV^ >Z?dn!iC 8te svojega ii naprej stikal po mračnih kotih in v časni- n i' " >IN|C zadnjič,« je rekel žui = ku so se vrstili sestavki: »Zakaj Kurja vas irll«n: jnm vj? £ / 1 ?-s^n za‘ nosti počenjate. Samo hvalite | nima vžigalic?«, »Nemarno poslovanje d ^l^rnfkov. dlskuslJ-H jete Kurjo vas do nebes Ali H upravnika podjetja .Koleraba'«, »Zakaj v g:ste:s: i-ra;. ;*,] ’ * J %aS na:l’ imamo težave, da potrebujemo = Kurii vnsi nimaio Hrvirm?* * J J "• nraviiamo ohčinski nrrvra^iin mračnih kotih in v časni poslovanje upravnika .Kolerabe'«, »V Kurji vasi bodo čez sto let zgradili krasen za- »Ampak, župan...« je zajokal Trdo- n me opomnili..,« »Nič zadnjič,« je rekel župan. »Neum- g in povzdigu- š ne veste, da g . , cisieisi k ra i« ■ - m<> denar? Pri- š Kurji vasi nimajo zadružnega doma?«, ‘ „ . „ . v v„ , , previjamo občinski proračun Kaj pa bo = »Občinski možje zaspali na seji«, »Kurja . Kurjeveski župan je prežvečil lep kup rekel kak minister, če bo bral, kako je v g vas se duši v prahu« itd. cigar, preden je prišel do sape. Mučeniško Kurji vasi vse lepo in odlično. Naš pro- H Kurjeveški župan je prežvečil lep kup s.e Je prebijal skozi stolpce prekipevajočih račun in naše rezerve boste posušili s svo- % je prebijal skozi stolpce kri- l? razmis'Jal 'o posledicah jim pisanjem. Zato, prijatelj, pišite objok- =š cigar uriev , ko se v-ijrar .» u tičnih čvekaTip Lepega^dne so se mli^cigare Občinskih mož, ki so pregnetli edini izvod ti vno in načelno. Pokažite naše neuspehe zasmilile pa je velel poklicati predse do- časnika, se je polotila previdnost. in težave!« « pisnika TrdoglavČka. Trdoglavček je užival; kot našopirjen Dopisnik Trdoglavček se je skril v svo- »Prijatelj,« je rekel slovesno, kot se ob pav se je sprehajal po glavni kurjeveški jo pisarnico. Še do danes ni prikuknl na takih ganljivih prilikah spodobi, »čudi me ulici, intervjuval mimoidoče, lovil laskave svetlo. Od, same goreče načelnosti je zgri-vaše pisanje. Samo senčne strani vidite in izjave in si zatiskal ušesa ob nezaželenih, zel poslednji svinčnik. D. Vresnik » / < Uspela in neuspela hajka OB PARTIZANSKEM ROMANU VASJE OCVIRKA »HAJKA« Primorska založba »Lipa« v Ko-pru je pravkar izdala nov slovenski roman, Vasje Ocvirka "Hajko«. 2e naslov romana kaže, aa gre za partizansko tematiko: avtor popisuje znano roško ofenzivo, knjiga pa je izšla ob petnajstletnici roške ofenzive. Avtorja »Hajke« smo doslej srečali kot dokaj uspelega dramskega pisca, še večkrat pa kot Pisca radijskih dram in reportaž. “Hajka« je njegov prvi prozni tekst v knjigi. Teža in vrednost d°sedanjih Ocvirkovih del je bila skoraj vedno v neki izredno ob- Vasja Ocvirk čutljivi zavzetosti pri obravnavanju določenih moralnih problemov človeka, bodisi onega iz časa yojne, ali iz današnjih dni. Zlasti je bilo to zavzetost čutiti v drami "Ko bi padli oživeli«, deloma prav taki tudi v komediji »Tretje ležišče«. »Hajka« se v tem pogledu loči od predhodnikov. Množica zunanjih dogodkov je do kraja Preglušila notranje drame ljudi — junakov »Hajke«. Namera Vasje Ocvirka s »Hajko« je bila nedvoumna: podati dogodke in predvsem ljudi v ofenzivi, njihove zunanje in spet predvsem notranje muke in težave, njihovo zmago, vojaško in spet predvsem notranjo, po prestali ofenzivi, hkrati s tem pa dati tudi podobo slovenskega partizanstva in slovenskih razmer v letu 1942. Da je tako, kaže moto, ki si ga je zapisal na začetku knjige. Tu popolnoma pravilno ugotavlja, ko piše: »V tistih dneh ni bila hajka samo okoli njih, ampak tudi v njih«. To svojo namero pa je Ocvirk izpolnil le deloma. Partizanstvo na Slovenskem v letu 1942, roška ofenziva, prebijanje partizanov skozi italijanske obroče, umikanje, skrivanje, prebivanje v skupinah in skupinicah, usode skupin in posameznikov kakor obenem razmere na Slovenskem tisti čas ob prvi večji preizkušnji partizanstva in prvih začetkov izdajalske bele garde podaja Vasja Ocvirk s slikanjem usode nekega partizanskega odreda, ki se, fazdrobljen na male skupinice, pretolče skozi ofenzivo in kasneje ponovno združi za nov napad. Nekaj jih je padlo, nekaj odpadlo, kar je preostalo, pa je bilo prekaljeno, še bolj močno, še bolj udarno. V tem in takem podajanju je vsekakor točen in zvest zgodovinski resnici, pristen v opisovanju partizanskega življenja, posrečen v slikanju posebnega partizanskega humorja, vedrine, partizanske atmosfere in zanimiv v nizanju dogodkov, ki jih opisu-3®- Se več: Otvirkovo pisanje odlikujejo napetost, dinamičnost, dramatičnost; zanimivi dogodki si slede v dramatičnem zaporedju kakor v filmu, večina teksta je pisana v dialogih, ki, so dokaj živi in nesporno kažejo na Ocvirka dramatika. Partizanski žargon prijetno barva te dialoge in jim daje privlačne sočnosti. Tudi ni mogoče odrekati Ocvirku smisla za kompozicijo ali za zapletanje in razpletanje fabule. Zgodbe po- sameznih junakov srečno prepleta med seboj, v povezovanju le-teh v enotno fabulo ni nikjer preočitno nasilen, vendar vseskozi napet in zanimiv. V tem pogledu je »Hajka« uspela. To bi bila lepša stran Ocvirkovega pisanja. Druga plat medalje pa je znatno manj navdušujoča, namreč opis hajke v ljudeh. Kolikor se mu je, nekdanjemu partizanu, posrečilo smotrno razvrstiti v romanu zanimive dogodke iz tistih dni, toliko manj je uspel v slikanju notranje podobe tistega časa, v slikanju doživljanja ljudi, njihove notranje drame, ali kot on pravi, hajke v njih. Za to hajko je bilo njegovo, močno reportažno pero prešibko. Ostal je preveč pri hajki okoli njih. Njegovi močno statični junaki ne žive pravega, polnega življenja, zato ne navdušujejo, ne pretresajo. Ostajajo samo dogodki, kronika, fakti. V 'kolikor so ti močni, že sami po sebi pretresljivi, tragični ,veliki, v kolikor je to gradivo že samo po sebi nenavadno, v toliko je tudi samo pisanje pretresljivo, nevsakdanje, veliko in zanimivo. Samo to, se mi zdi, pa je za roman premalo. Se toliko bolj, ker bi nedvomno lahko avtor tudi na tej faktografski poti našel mnogo več in mnogo močnejših prizorov, dogodkov in usod. Seveda če bi bil v tem zbiranju namen in smisel literature. . »Hajka« prinaša mimo drugega v našo partizansko literaturo tudi nekaj novih obrazov ljudi iz tistega časa, kot so omahljivi, bedni, salonski partizanski oficir Savo, humorist Matija ali partizanka Metoda. Zal to niso dokončne podobe ljudi, ne portreti, so samo skice. Iz njih, iz vsega tega bogatega in lepo zastavljenega gradiva bi Ocvirk, če ne bi pero tako reportažno zastavil, i lahko napisal zares vredno umetniško delo o slovenskem partizanstvu. Na ta način pa kajpak tega ni mogel in tudi rie zmogel. —tp. i ŠOLSKA VRATA SO SE SPET ODPRLA SMO NA REFORMO ZARES PRIPRAVLJENI? V zadnjih dvanajstih letih je bilo izrečenih in napisanih mnogo besed o podobi naše nove, socialistične šole, vsekakor preveč, da bi mogli opaziti vsaj tistih nekaj uspehov, ki smo jih d tem povojnem obdobju vendarle zabeležili na področju šolstva. Na- i posled smo spoznali, da samo dobra volja šole ne more reformirati. In lotili smo se dela. Zdaj je za nami nekaj let resnih, tokrat, izjemoma, tihih priprav. Brez hrupa, skoraj brez vednosti širše javnosti bomo litos prvikrat te tihe priprave skušali realizirati v šoli. • Z drugimi besedami: šolska reforma je nastopila, svojo pot. 2e storjene priprave vzbujajo vse zaupanje; da pa bi čez nekaj let lahko zapisali; šolska reforma je bila uspešna, bo treba še marši- j kaj storiti, kajti uspeh šolske reforme bo poslej odvisen od najrazličnejših činiteijev, še zdaleč ne več samo od dobrih, pretehtanih učnih načrtov. Drugi »Celjski zbornik« KULTURNI MOZAIK RAZSTAVA ULUHA i V ZAGREBU r..y okviru najrazličnejših kulturnih pri-reditev, ki so jih pripravili v času zagrebli!, • velesejn'a. je organiziralo ^ Društvo likovnih umetnikov Hrvaške razstavo uporabne grafike. Na razstavi bo zastopanih okrog 50 avtorjev, od vsakega pa tri dela, in bo tako tudi po številu lepo predstavljeno k 2a9rebških likovnih umetnikov, ki se ukvarjajo z uporabno grafiko. Na razstavi bodo ilustracije, platnice knjig .takalogi, pla> prospekti in razne čestitke. Razstava 00 odprta od 6. do 22. septembra. RIBIŠKE ZDRAHE V SEŽANI V okviru proslav prvega občinskega Praznika v Sežani so nedavno igralci sežanske Svobode uprizorili Goldonijeve »Ribišk« zdrahe«. Uprizoritev, ki Je imela to posebnost. da je bila na prostem, je pod vodstvom režiserja Mira Kranjca presegla .e pričakovanja in nemalo razveselila številne gledalce, ki so napolnili sežansko letno gledališče. Uspeh predstave tega zahtevka dela, ki so ga igrali v značilnem trža-sKem narečju, je ponoven dokaz, kako mo-v??,? »'edališki amaterji prijetno poživiti kulturno življenje v »vojem kraju. KNJIGA •O PSIHOLOŠKEM OPAZOVANJU OTROKA Kot drugi zvezek Male pedagoške knji-ki jo izdaja Pedagoški center a po-V[®cjo Sveta za šolstvo LRS. je izšlo te ni razširjeno in izpopolnjeno predavanje Ivana Toličiča »Psihološko opazovanje otro- 1 ka«. Avtor, asistent na psihološkem institutu, I je imel poleg drugih tudi to predavanje na nedavnih tečajih za učitelje. Pisec je na osnovi na.movejše psihološke literature obdelal poglavje o motivih in motivacijah, o sposobnostih in psihičnih značilnostih otrokovega razvoja v predšolski dobi. Prav ta poglavja obče in mladinske psihologije niso bila doslej v naši psihološki literaturi podana s stališča sodobne psihološke znanosti. Delo bo prav prišlo, podobno kot prvi zvezek Male pedagoške knjižnice, v katerem isti avtor objavlja prva tri predavanja o psihološkem opazovanju otroka vsem, ki Imajo opravka z ljudmi, zlasti z otroki. NAŠE DRAME V SLOVAŠKIH PREVODIH Profesionalna In amaterska gledališča v Slovaški so dobila za novo sezono v prevodu Andreja Vrbackega več dram jugoslovanskih avtorjev. Tako so v slovaščino prevedli sodobne jugoslovanske drame »Svojega telesa gospodar« Slavka Kolarja, »Glorijo« Ranka Marinkoviča, »Nebeški obred« Leboviča in Obradoviča, »Skupno stanovanje« Dragutina Dobričanina in Marijana Matkoviča »Na kraju poti«. Mimo teh del pa so prevedli še Držičevega »Dunda Maroja«, Krležinega »Vučjaka« in nekaj komedij Branislava Nušlča. Tako bo Narodno gledališče v Bratislavi v prihodnji sezoni uprizorilo »Nebeški obred«, gledališče v ZUini »Skupno stanovanje«, Vaško gledališče v Bratislavi, ki ima pet ansamblov za gostovanja po podeželju, pa pripravlja kar tri jugoslovanska dela: »Svojega telesa gospodar«, »Dunda Maroja« in »Vozel«. Šest let je minilo, odkar je ob petstoletnici mesta Celja izšel prvi Celjski zbornik. V uvodu, ki ga je napisal prof. Anton Aškerc, je bil poudarjen kulturni, gospodarski in politični pomen mesta Cjelja in celjske pokrajine za slovensko narodno skupnost. Glede na to, da ima Celje kot močno industrijsko središče z razgibanim kulturnim življenjem svojo lastno, od drugih slovenskih pokrajin različno problematiko, je sama po sebi nastala zamisel Celjskega zbornika, ki je prvič izšel iz sre-j dine celjskih kulturnih delavcev. Drugi Celjski zbornik, ki je zdaj pred nami, je oživel ob pripravah na celjski festival, ki poteka te dni pod geslom »Celje 1957«. Se- ] danji zbornik naj bi po zamisli j organizatorja te velike celjske prireditve poljudno obravnaval 1 najrazličnejše probleme s področ- i ja raznih družbenih dejavnosti v celjskem okraju. Zbornik je izdal Svet za prosveto in kulturo okraja Celje, uredila pa sta ga Tine Orel in Gustav Grobelnik. Tine Orel v svoji uvodni besedi med drugim govori o umestnosti •posebne celjske kulturne revije in navaja razloge, ki bi govorili za njeno izhajanje, kakor tudi proti njej. Avtor meni, da s stališča slovenskega kulturnega življenja ne bi bilo najbolje, če bi nova revija pretežno iskala sodelavce izven' lastnega območja. To bi pomenilo, kakor sam pravi, na novo navrtati slovenski kulturni fond, kar so potrdile -tudi uredniške izkušnje ob delu za sedanji Celjski zbornik«. Kljub temu mislimo, da bi Celjski zbornik lahko in pravzaprav moral izhajati pogosteje in da bi kakor sedanji, obravnaval vso živo problematiko velikega in bogatega celjskega okraja. O tem nas prepričuje vsebina sedanjega zbornika, v katerem sodeluje 14 celjskih kulturnih in javnih delavcev, ki obravnavajo za vsakogar zanimiva vprašanja. Velik del knjige je posvečen gospodarski, industrijski in socialni problematiki, manjši del pa kulturno-zgo- dovinskim vprašanjem. Umljivo je, da je v Celjskem zborniku govora o hmelju, o problematiki prirodnih zdravilišč, celjski Cinkarni, betonitnih nahajališčih severno od Celja itd. Z ožjega kulturnega področja je treba omeniti razpravo Josipa Klemenca »Izkopavanja na Sadnikovem vrtu v Celju«, Jožeta Curka oris gradu Gornje Celje ter Frana Roša članek Maistrova celjska doba. Pogrešamo pa v zborniku vsaj kak članek o celjskem gledališču, ki bi po našem mnenju ne smel manjkati v nobenem Celjskem zborniku. Tudi biografije pokojnih pomembnih Celjanov bi poživile takšno publikacijo. A tudi tak, kakršen je, nas Celjski zbornik s svojo vsebino opozarja na pomen mesta Celja in celjskega okraja, ki bo v prihodnjih zbornikih — tako upamo — dobil postopoma svojo veliko monografijo, svojo kulturno zgodovino.-« Razstava Jugoslovanskih naivnih umetnikov, ki že dalj časa pri- vablja številne obiskovalce v Jakopičev paviljon v Ljubljani, je podaljšana do vključno 10. septembra. Na sliki: Ivan Generalič: Predica . , kontrastov danes na Poljskem ni treba po-eoej iskati. Opaziš jih tudi miže, z zaprtimi očmi. ograjene velike palače poleg razbitin, plakati novem življenju na vasi in slavoloki za cerkvene j oc*s‘je v mestn. pijančevanje in nizke plače, de-osr 0 samoupravljanje in stavke, velike potrebe, eromna volja in precej manjše možnosti — vse se iib eta 'n mel* sak°. tudi zato, a le zdaleč sn.’o zato, saj so to pravzaprav zgolj posledice Pol J Političnih in gospodarskih dogodkov, je hnv *a*co zanimiva dežela. Zanimanje za nji-snl k ce'°*no dejavnost, za njihovo literaturo in ‘'oh umetnost je znova preSlo državne meje. In to m. pr1®vic>: njihova sodobna ponija, proza in dra-obetajo znova osvojiti tujino. Torej: kontrasti od tu in tam kot K/aukov* nmirjeno, zaključeno in enotno mesto, * dobra stara mojstrovina kakšnega klasika, je i K°ntrasti še najmanj založeno. Pa tudi v tem Pem kulturnem žarišču naletiš, kot na primer kuRVar gledališčih, na resno stroge slado- . sce z /apada in naivno resne zapete »izletnike« s.°vJetskih republik. Oboji, s kopico drugih br-aJo za zanimivostmi, ki jih ni malo. n Pravzaprav je človek, ki ga nemirna vedoželj-tnin J)onianjkanje časa podita od ene znameni-... °rugi zanimivosti, smešen. Drvi sem in tja, ki v Krakovu tistih preko petdeset cerkva — , ne®at°grafov je mnogo manj! — pogleda rotovž, knTb Snlerije, spomenike, eno ali dvoje gledališč, onkor pravzaprav dobi vstopnic, in se ustavi na avvelu. Tu, nad dekliško Vislo, naslonjen na staro-a.,yn® obzidje, pozabi za trenutek na načrt, ki ga . *> dalje y bližnjo Novo Huto, v solno Wieliczko J1 Pošastni Oswiecim. Končno si lahko privošči celo oddiha. Prostrano dvorišče Wawela in klopi ob obzidju niso primerne le za zaljubljence, od študentov do li°i® °V’ *n za DP°kojence, marveč pridejo prav »Udi nedomacinu, ki je utešil svojo radovednost Prebogatih dvoranah kraljevskega gradu na Wa-»l j fn v nieni katedrali. Treba je namreč pregledati še enkrat, obnoviti in utrditi v spominu Pravkar videne znamenitosti In lepote tega najlep-?Ra in najbogatejšega spomenika poljske zgodo-lne, umetnosti In kulture. Starost Wawela ie zares Častitljiva. Na začetku Jtoji namreč podatek: draga polovica desetega ito-*e.tja, do leta 1564 beležijo že tretjo katedralo, *■ stoji še danes in reprezentira oblike poljske gotske arhitekture iz časa njenega razcveta pod kraljem Kazimirom Velikim. Isti vladar je zgradil Jad zazidanim mestom gotski grad, stoletje in pol kasneje na Zigmund Stari grobnico in novo wawel-8ko kraljevsko palačo, ki sodi med najlepše in naJznačilnejše spomenike renesančne arhitekture S POTI PO POLJSKI Zmagujoče življenje severno od Alp. Kasneje, ko postane prestolnica Varšava, Wawel vse bolj propada in ga ▼ prejšnjem stoletju zasede povrh vsega še avstrijska okupacijska vojska. Poljaki prično leta 1905 z restavriranjem, ki pravzaprav traja še danes. Blišč moči in bogastva nekdanjih vladarjev slepi oči. Mnogo bolj kot sonce, ki sili skozi velika, v plastične kamnite okvire ujeta okna na renesančne mojstrovine italijanskih in domačih umetnikov ter-krakovskih obrtnikov. V tem dvorcu je vse enako lepo, enako osvajajoče: pod, stene, okna, lestenci, vrata, barvne freske tik in vzdolž Pogled na krakovski Wawel vsega stropa, pohištvo, slike, pred vsem obstaneš, brž ko prideš z arkadnega hodnika. Potem ko si že do kraja oslepljen z vsem tem razstavljenim in ponujajočim se bogastvom, ti, ne da bi predahnil, navržejo še podatek, da je ostala precejšnja zbirka izbranih umetnin in tapiserij, last Wawela, po letu 1959 izven meja Poljske in je Kanada, kjer so te dragocenosti, še do danes ni vrnila. Premor ob wawelskl preteklosti pa je kljub vsemu treba končati. Kljub imenitni bahavosti, ki si jo je nadela ob priliki »Dnevov Krakova« — proslav ob visokem jubileju mesta. Naposled sem tudi sam mnenja, kakor zaljubljenca, ki gresta pred mano, držeč se za roko, z nekdanje kraljevske rezidence proti Visli, da je vseeno sedanjost dragocenejša in zanimivejša od preteklosti. Ta sedanjost: razstava utrdb nekdanjega Krakova skoraj brez obiska, po dveh dneh zaprta razstava del Stanislava Wyspianskega ob petdesetletnici umetnikove smrti in ogromno zanimanje za riregled desetletnega dela vodje krakovskih surrea-istov Tadeusza Kantora. Toda tudi kiparija Jožefa Mareka ali platna Bohdana Borqwskega. Portret poljske matere prvega — bel, naguban obraz, tragičen in veličasten, s črno ruto žalosti in trpljenja — in pošastno rdeči dimniki Borowskega, ki kot obtožujoče strahote Štrle iz ruševin proti krvavemu nebu — slika nosi ime Ostanki — sta, daleč od konvencionalnega realizma, zares pretresljivi umetnini. Ali razstava slikarskih del samouka Nikifora Matejka, nepismenega človeka, a izcednega slikarja v Novi Huti! In tako še in še. Primerov ene in druge vrste je dovolj, bodisi v likovni umetnosti ali kjerkoli. Kontraste je najti tudi tu, v tem umirjenem, zaključenem, lepem Krakovu. PAN ŽUPNIK Z ŽAMETNIM KLOBUKOM Priznam, da gornji naslov ni čisto pravi. Lahko bi zapisal karkoli drugega, najbolj enostavno bi bilo se »Izleti iz Krakova«, ker mislim govoriti o izletih, a izkušnjava je le prevelika. Tiidi mi ne gre iz glave smejoči se, lepo raščeni župnik s črno pelerino in žametnim klobukom. Naletel sem nanj na enem izmed svojih treh izletov iz Krakova: v Novo Huto — gledališče iz Nove Hute, ki ga štejejo med najbolj drzna in najkvalitetnejša poljska gledališča, se je prav tedaj mudilo v Benetkah na Goldonijevem festivalu — Oswiecim in Wielicz-ko, se pravi pri poslednjem izletu. Wieliczka je majhen kraj nedaleč od Krakova, bogato ležišče kamene soli, najstarejši in največji kop soli v Evropi. A ne le to. V rovih, globoko v zemlji so zares edinstvene, čudovite reči: _ dvorane, kapelice, prava velika cerkev' z oltarji, lestenci, kipi — vse iz soli. Pred vhodom v jamo visi napis, ki bi se dal s pridom uporabiti tudi marsikdaj in za marsikaj pri nas, namreč: Tuje hvalijo, svojega ne poznajo, sami ne vedo, kaj imajo. In kaj je to? Ob solnih stenah, po stopnicah iz soli, do sol-natih tleh greš mimo jezera, solnatih svetnikov in oltarjev, prižnice, lestencev in reliefov — mendu ga ni, ki se ne bi vsaj enkrat prepričal z oslinjenim prstom, če je res vse iz soli — preko velikih dvoran v prav tako edinstveni muzej na svetu, muzej kakšnih tri sto metrov pod zemljo. In videti je kaj! Ne veš, kaj bolj preseneča v kapeli Matere božje, največji in najlepši kapeli Wieliczke, ali oltar iz kristalne soli, lestenec, križ, ki je bil nagrajen na svetovni pariški razstavi leta 1900, ali dejstvo; da sta brata Markovski delala polnih 18 let v tej kapeli. Kakor občudujemo formalno dognanost izdelkov in preseneča material, iz katerega so napravljeni vsi predmeti, prav toliko osuplja razseznost prostorov in kreativni duh amaterjev-ljudskih umetnikov. Pri vsem tem niti ne moti, da srečaš le cerkvene motive, tako nenuvad-no je vse, da se tega tisti hip niti prav ne zavedaš. Prvo streznjenje pride v muzeju, ko Človek pregleduje slike in orodje iz časov primitivnega pridobivanja soli, ko zasleduje oblike izkoriščanja ljudi od najbolj krutih do nedavnih, od spuščanja konj in ljudi v jame po vrveh do mehanizacije rudnika. Drugo pa pride zunaj, ko se zaveš, da je to preteklost, da se je čas premaknil. A pan župnik z žametnim klobukom? Smeje se in zadovoljen je. Njegovi ljudje, pripeljal je številno skupino na ogled redke znamenitosti, vneto kupujejo, kakor kakšne odpustke, solnate križe. Gnetejo se okrog njega in ga sveto poslušajo. On jim kupuje vstopnice in vozne listke, jih vodi kakor desetar svoio desetino in jim odreja počitek, malico in odhod. Zato se pan smehlja in je zadovoljen. Toda tudi ta reč je našla kmalu svojo protiutež, svoj kontrast. Župnikova skupina namreč ni bila edina, ki je ta dan prišla v Wieliczko. Ob pogledu na druge, dosti mlajše skupine pa je postalo vsaj meni malo laže pri srcu. Nekako veselejša je bila vožnja nazaj v Krakov. Zaradi kontrastov, ki so včasih tudi prijetni, predvsem pa zaradi vedno zmagujočega življenja. Nehote sem se domislil na obsežen roman v treh delih, ki ga je i v zadnjih letih napisal mladi poljski pisatelj Roman Bratny z značilnimi naslovi: »Smrt prvič«, »Smrt drugič« in »Življenje«. V trilogiji opisuje vojno, | vstajo in povojni čas. Nič manj značilno pa ni i tudi sicer izredno pohvalno pisanje kritike o tem romanu, ki trdi, da tretja knjiga »življenje« trium- j fira nad »Smrtjo«. Tako je pač povsod, v Poljski pa je morda to danes še toliko bolj vidno. T. Pavček ! Najpozitivnejša stran prvih ukrepov na poti v šolsko reformo je popolna odsotnost sleherne megalomanije, precenjevanja lastnih moči in resničnih možnosti. FORMALNA podoba REFORME Oblika obveznega šolstva je osemletka. Dosedanja gimnazija, ki je bila po svojem ustroju neenotna, saj je njen prvi del — tako imenovana nižja — sodil še v obvezno šolstvo, medtem ko je bil njen drugi del — višja gimnazija — šola druge stopnje oziroma neobvezna, se torej razcepi tako, da bo dosedanja višja gimnazija poslej samostojna učno-vzgojna ustanova, istega značaja kot ostale šole druge stopnje, dosedanja nižja gimnazija pa se o okviru osemletke združi z osnovno šolo. KONKRETNE OBLIKE TE REFORME Poskušati reformirati šolo z enim samim odlokom ali zakonom od vrha do tal, bi bil popoln nesmisel, zato začenja nova reforma samo od spodaj. Po novem učnem načrtu bodo letos na vseh šolah začeli pouk samo v prvih treh razredih. S temi razredi naj bi se reformiran pouk vsako naslednje leto razširil samo za en nadaljnji razred. Z drugimi besedami: otroci, ki so zdaj v četrtem razredu osnovne šole, bodo končali svoje šolanje še po starem načrtu. Vsaj d glavnem. Potemtakem bi se reforma v gimnazijah in ostalih šolah druge stopnje začela čez dve leti. S -tem seveda ni rečeno, da ne bi po vseh naših šolah že zdaj začeli uvajati določene nove metode, ki so možne, ne da bi bilo treba spreminjati program. STRAH PRED NASILNIM VKLJUČEVANJEM V OSEMLETKE PA JE ODVEČ Ce ni neko naselje dovolj veliko, da bi lahko imelo svojo osemletko, oziroma je predaleč od kraja, kjer bo delovala osenv-letka, bo še vedno lahko obdržalo svojo šolo s tremi ali petimi razredi, tako da otrokom izpod desetega oziroma dvanajstega, leta starosti ne bo treba hoditi v preveč oddaljeno osemletko. S tem odpade eden glavnih pomislekov pred osemletkami, saj mnogi, starši z nezaupanjem gledajo nanje prav iz strahu, da ne bi bilo redno, vsakodnevno zahajanje v precej oddaljeni center osemletke prevelik napor za njihove otroke, predvsem v prvih razredih. To so seveda le glavni obrisi oblikujoče se šolske reforme. Njen uspeh pa, kot rečeno, še zdaleč ni odvisen samo od pedagogov in prosvetnih delavcev, bolj kot kdaj koli bo ta uspeh odvisen tudi, ponekod celo predvsem od razumevanja (marsikje najbrž tudi od možnosti) krajevne oblasti, ki je odgovorna za materialno skrb šole. Nova šolska reforma namreč v mnogočem temelji na odločni modernizaciji in izpopolnitvi šolskega inventarja; preureditve šolskih prostorov bodo nujne, resneje bo treba razmisliti tudi o gradnji novih šol, saj pouk v dveh ali celo treh izmenah nikakor ne more biti uspešen, pa naj bo v načelu še tako moderniziran. SMO TOREJ NA SOLSKO REFORMO RES PRIPRAVLJENI? Ta stavek sem zapisal s polno zavestjo njegove vsebine: večkrat sem namreč že slišal in vselej me je prav neprijetno zbodlo tarnanje o >velikih žrtvah< za šolo. In sicer v takih primerih, ko gre za najosnovnejša materialna sredstva, brez katerih šola sploh delovati ne more, kaj šele, da bi se uspešno razvijala. Zdi se mi, da so prav ti ljudje, ki tarnajo o >žrtvah< za šolo, sami >žrtve<. prav neprijetnega nesporazuma o vlogi iru pomenu predvsem obveznega šolstva. Šolski pripomočki in oprema, ki so bili pred dvajsetimi leti še moderni in zadostni, danes to niso več. Naša gospodarska stvarnost nas sili, da venomer prirejamo najrazličnejše tečaje, posebne šole in da se sploh trudimo, kako bi že odraslim ljudem nudili vsaj nekaj tiste izobrazbe, ki jim šola (ne samo zaradi vojne!) ni dala in ni mogla dati. Ta potreba po dopolnilni izobrazbi, ki pa ni nikdar tako uspešna kot šolska, bo iz dneva v dan večja, če ne bomo naše šole — tudi v materialnem pogledu — uredili tako, da bodo kos svojim nalogam, ki so vsak dan večje, ker je tudi življenje vsak dan zahtevnejše. Govoriti torej o >velikih žrtvaht, kadar gre pravzaprav le za vsakdanji kruh v organizmu našega šolstva, se pravi, če nič drugega ne, biti tragična >žrtev< naivnega gledanja na smiselnost in nesmiselnost trošenja družbenih sredstev. Šolska reforma stopa na svojo pot pripravljena. Bo uspešna? Za to smo mi vsi odgovorni C. Z. TELESNA KULTURA ZVEZNA KOŠARKARSKA LIGA Spodrsljaj na prvi stopnici Proleter : Olimpija 92:80 (42:26) Zrenjanin, 2. sept. — V Zrenjaninu se je včeraj Mče! mednarodni ko- ftarkarski turnir mesta Zrenjanina, na katerem sodelujejo Spar tak ii Prage, Antvverpen iz Anversa, Olimpija iz Ljubljane in Proleter iz Zrenjanina. Prvi dan je Spartak premagal Antvverpen s 96:60 ' (39:33), Proleter pa Olimpijo z 92:60 (42:2§). Zadnja tekma je veljala tudi za našo zvezno ligo. To je bil prvi derby kandidatov za naslov prvaka. Na prvi stopnici je Olimpiji spodrsnilo, medtem ko se je Proleter vrnil na vrh lestvice. Olimpija: Kristančič 12, Bajc 14, Kin-flus 16, Dermastia 18, Daneu 10, Lokar 8 (od 41 osebnih napak je bilo realiziranih le 13 ali 44*/*). Zaradi petih osebnih napak sta bila izločena Kandus in Lokar. Proleter: Loci 18, Minja 17, Katič 13, Radojčič 22, Šeparevič 6, Kure 16 (od 31 osebnih napak realiziranih 24 ali 77 •/*). Prod 2000 gledalci sta sodila MlniC in Radojkovič iz Beograda. Prva runda boja za prvenstvo je bila soglasno dosojena za Proleterja. Bržčas bo treba počakati še dveh derbyjev (Ljubljana — Proleter, Ljubljana — Olimpija), da bomo izvedeli za odgovor, kdo bo osvojil naslov košarkarskega prvaka Jugoslavije za leto 1958 in si tako priboril pravico sodelovanja v tekmovanju za pokal evropskih prvakov. Če bi se včerajšnja tekma končala z zmago Olimpije, bi bil Proleter izključen iz boja za prvaka. Tako pa se je položaj na vrhu lestvice spet zgostil in določil kandidate za najvišji naslov. Za poznavalce košarke je nerazumljivo, kako je moč igrati tako neučinkovito, kot je včeraj v začetku igrala Olimpija. Mladi obrambi Olimpije v prvih minutah so se prtdružile še podaje v nasprotnikove roke in zgrešeni streli na koš. Medtem ko so domačini neprestano zviševali razliko, so ljubljanski študentje menda čakali drug na drugega, kdo bo prvi poslal žogo skozi Pro-Ieterjevo mrežo na novih steklenih deskah Proleterjeva obramba je začela popuščati. Katič, Kure in Loci so imeli kmalu po tri osebne napake. V drugem polčasu, ki so v njem gostje zmagali s 54:50, smo videli 10 minut napadalne košarke, kakršne ni moč pogosto videti na naSih stadionih. V tem obdobju ni zgrešila Tilja niti ena žoga. Naj so metali domačini ali gostje, od daleč ali od blizu, iz mogočih ali nemogočih položajev, žoga je »vedno našla pot skozi obroč. Z veliko požrtvovalnostjo se je Olimpiji nekajkrat posrečilo znižati razliko na sedem košev, toda domačini so jo vedno znova povečali. 2e dolgo Proleterjeva petorka ni bila tako bliskovita. Od 64 strelov jih je 34 odšlo skozi mrežico. Zato so se morali ljubitelji košarke iz Ljubljane, ki so že opolnoči prek telefona spraševali za izid tekme, zadovoljiti s porazom Olimpije. Pri domačinih je bila izvrstna vsa prva petorka Med njimi je Katič dosegel najmanj košev, zato pa so bili tisti odločilni. -j- Brzojavke— Hipodrom ob Savi - KIJEV, 2. sept. (TASS). Kijevski Dinamo je na svojem igrišču premagal francoskega prvaka Nice z 1:0 (1:0). — RIM, 2. sept. (ANSA). Moskovski ' Spartak je v Firencah premagal Fio- . rentino z visokim rezultatom 4:1. - FOREST HILLS, 2. sept. (AP). -V drugem kolu mednarodnega prven- 1 stva ZDA v tenisu je Danec Kurt Niel-sen premagal najboljšega ameriškega igralca Richardsona s 3:6, 4:6, 13:11, 7:5, 6:3. — MARIBOR, 2. sept. — Vodstvo teniškega turnirja za prvenstvo je sklenilo, da bo finale v moških dvojicah na bližnjem mednarodnem teniškem turnirju v Dubrovniku in ne danes v Vsi igralci Olimpije so v prvem polčasu raz- v x očarali. V drugem polčasu so dali eno svo- Mariboru, _kot^ j e bilo določeno. jih najboljših partij. Najbolje sta igrala Bajc in Kandus. Sojenje Radojkoviča in Miliča je potekalo v tukajšnji atmosferi. STOCKHOLM, 2. sept. (Reuter). Atletska reprezentanca Zahodne Nemčije je v Stockholmu premagala švedsko reprezentanco s 117 : 96. - GENOVA, 2. sept. (AFP). - Na tra- V prvi tekmi turnirja Spartak ni imel diclonalnem teku po'genovskih ulicah pr. “f,Kaza zlati pokal »Mahano« Je zmagalo šče tako rekoč z vlaka in brez svojih štirih najboljših igralcev, ki so zamudili turnir, ker so se jim pokvarili avtomobili. Pri zmagovalcih je bil najboljši Baumbruk s 25, pri premagancih pa Dcombr. S. FUGINA. Lep uspeh naše atletike Atene, 2. sept. - 2e včeraj popol- čakovati drugo mesto za romunsko dne pred večernim zaključnim pro- j moštvo, pa so Grki presenetili s plas-gramom dvanajstih balkanskih iger majem pred Bolgari. ria marmornem stadionu v Atenah sl je Jugoslavija zagotovila zmago na tej pomembni športni prireditvi balkanskih držav. Sinočnje zaključno tekmovanje so prinesli jugoslovanskemu moštvu še zmago na 4X400 m ni v teku na 80 m z ovirami za ženske. Pa tudi v ostalih disciplinah so jugoslovanski atleti in atletinje uspešno startali. Tako enega izmed najlepših stadionov v državi, je jugoslovansko moštvo zmagalo s To se je posrečilo Lokarju, ki je zamenjal Bajca v 9. minuti. Toda že je bil rezultat 21:3 za Proleter. Olimpija je le počasi našla svoj ritem igre. Igralci so se naposled ogreli, pa tudi 147 točkami pred Romunijo 117, Grčijo Sinočnji rezultati: skok ob palici — Rubanis (G) 4,45, Lešek (J), 4,20, Efsta-tiadis (G) 4,20, Lukman (J) 4,20, -4 X 400 m Jugoslavija (Sarič, Alimpije-vič, Sabolovič, Grujič) 3:21,2, Romunija 3:21,5, Grčija 3:23,3, Bolgarija 3:25,7, troskok - Gurgušinov (B) 15,35, Patariski 4, Tosič (J) 14,64; 5000 m Mugoša (J) 14:35,2, Papavasillu 14:37,4; ženske: kopje - Diti (R) 52,14, Kaluševič (J) 45,52, 4X100 m Romunija 48,7 Bolgarija 48,8, moštvo beograjskega Partizana. Jugoslovanski atleti Futo, Subotič ln Pavlovič so pretekli progo 16.100 m v času 48:28,0. - ZADAR, 2. sept. (Tanjug). - Sinoči se je končal mednarodni košarkarski turnir. V zaključni tekmi je reprezentanca Lodža (Poljska) premagala reprezentanco Zadra z 58:57 (27:19). Reprezentanca Zagreba pa je premagala reprezentanco »Ljubljane« z 80:51 (38:22). Reprezentanca Lodža je bila najboljša na tem turnirju. 4 ' ■ : S**" ■ • " . i Kasač v polnem diru na novem hipodromu v Ljubljani OSMI GRAMATČIKOV-JANKOVlCEV MEMORIAt Zagrebčani osvojili 8 prvih mest Kranj, 2. sept. V nadaljevanju na- j zan« Škofja Loka s 5:2. Igralki »Grafičarja« , miznoteniškega turnirja za »Gramatči- , Darka in Ružiča Nikolič sta bili boljši za 112 in Bolgarijo 110. V ženski konku- Jugoslavija 49,0. 80 m ovire Babovič renči so zmagale romunske atletinje (J) 11,7, Šerpa (H) 11,8, višine Balas (H) 92 pred Jugoslavijo 78, Bolgarijo 69 in 1.65, Arabadzijeva (B) 1,60, Stanulovič Grčijo z 1 točko. Medtem ko je bilo pri- (J) 1,50. kov-Jankovičev memorial« v Kranju so bile v soboto pozno zvečer končane vse finalne igre v moštvenih disciplinah. Mladi igralci »Maribora« so zmagali pri pionirjih, ko so v finalu odpravili »Parti- Rezultati tekmovanja dvojic: moški (32) polfinale: Hudec-Barlovič. KRANJSKI PLAVALCI PO VELIKEM USPEHU V SPLITU Kandidati za olimpiado v Rimu Postopoma, toda nepretrgoma, so se nizali uspehi plavalcev kranjskega športnega društva Triglav. Letos pa so plavalci Triglava na slovenskem prvenstvu odvzeli naslov moštvenega republiškega prvaka »-Ljubljani-«. Na mladinskem in državnem prvenstvu, ki je bilo te dni v Splitu, pa niso le potrdili, da so najboljši v Sloveniji, ampak so osvojili tudi častno četrto mesto v državi. sto ima rezultat 2:35,0. Starejši brat zoviča, s katerim je zelo zadovoljna, Še Slavko, star 21 let, ki prav tako dobro izboljšala rezultat v tej disciplini. Do-plava, vendar prsno, je vratar vater- slej je že dvakrat nastopila za državno polo moštva. Tudi sestra Zdenka je reprezentanco, in sicer v dvoboju proti Kila nadarjena plavalka, žal pa je lani Angliji ter Romuniji, -čeprav je stara še- prenehala, čeprav stara šele 17 let. le 19 let. TRENER DUŠAN BROZOVIČ Vlado pravi, da se še ni odločil, kaj . bo študiral na univerzi. Kdo bi mu za- J meril, saj gre šele v 6. razred gimna- j _ . _ ..u . _ zije. Pripomniti moramo, da je zelo' *? uspehom mojih učencev sem dober dijak ln da je doslej vsakokrat Ye* *°f zadovoljen. Čeprav »en Pri-izdelal s prav dobrim uspehom. Njegov Brinovčevo zmago, pa m očka je Doslovodia. vendar skrb za "^koliko presenetil njegov odličen Zelo rad bi bil v šoli vsaj za mesec pri trenerju nemške ali pa nizozemske plavalne rezprezentance,« je končal svojo izjavo trener Dušan Brozovič, ki je uspeh kranjskih plavalcev nesporno tudi njegova velika zasluga. 1 3:1 kakor Kranjčanki Plutova in Siarc-Bo- Bajc —Kostanjšek (L) 2:1 in Hrbud — Franič J Franjič — Osmanagič 2:1. Finale: Hudec—Baf-lovič : Hrbud — Franič 2:1; ženske (10) polfinale: D. in R. Nikolič* Terečik-Pogačar (L) 2:1 in Bogataj —Dolenc! Plut-Teran 2:0, finale: R. in D. Nikolič:Bo-. gataj-Dolenc 2:0. mešano dvojice (20): polfinale: Plut-1 Teran (T) : Terečik-Kern (L) 2:1 in D. Nikolič-Hudec : Horvat —Melegi (Banat) 2:0* finale- Plut —Teran : D. Nikolič—Hudec 2:0. Zmagovalci so prejeli pokal, plakete i° praktična darila, ki jih je poklonila tovarn* Tiskanina. Organizacija je bila v redu, prav je bila udeležba rekordna, prosto* v 1. gimnaziji pa za toliko število igralcev neprimeren. S. R» Dve izjavi Brozovič Trener Dušan Prav tako kot s tem plasmajem pa so prijetno presenetili tudi z rezultati — novimi slovenskimi In celo državnimi rekordi. Posebno presenečenje ali kot pravimo, odkritje obeh državnih prvenstev v Splitu pa je bil 15-letnl deček, Vlado Brinovec - novi državni rekorder na 800, 1000 ln 1500 m. Po vsem tem ne bo odveč če spregovorimo nekaj besed o plavalnem klubu športnega društva Triglav, njegovih plavalcih in njihovem trerierju. Začnimo kar pri Vladu Brinovcu. »LETEČA RIBA« Kopališče v Kranju je bilo zaprto. Deževje je napravilo konec kopalni sezoni. Plavalci Triglava so našli zatočišče v bazenu tovarne Inteks. V njem je redno topla voda iz tovarniških kotlov. Zal je na prostem in ga ne morejo uporabljati kot zimski bazen. Plavalo! so za razvedrilo igrali vaterpolo. Zbrani so bili vsi, ki so tekmovali v Splitu razen Barbke Koncilje - nove državne prvakinje na 100 m metuljček. V vodi je težko spoznati človeka. Toda skoraj uganili smo, da je plavalec, ki je drsel v izredno lepem ritmu, Vlado Brirovec. Dopisniki v Splitu so že precej povedali o njem, vendar takrat Vlado, kot je povedal, sam ni imel mnogo časa. -Doma hodim spat pred 22. uro. V Splitu pa so se tekmovanja zavlekla pozno v noč. Pa tudi vstajati sem moral zgodaj zaradi Jutranjih predtekmo- odka je poslovodja, vendar skrb za štiri otroke sredi rasti in še plavalce po vrhu, ni šala. Vlado je v zvezi s tem dejal, da bo zelo vesel štipendije Zveze športov Jugoslavije, ki Jo le-ta podeljuje športnikom. »Štipendija, pa čeprav najnižja, bo razbremenila mojega odeta. Drugi mladinci mojih let pomagajo svojim staršem na kakršenkoli način, jaz pa skoraj ves prosti čas treniram. To mi je večkrat grenilo veselje do plavanja.« »SASA KOSNIK - MOJ RIVAL« Vlado nam je predstavil Saša Koš- i nlka, ki Je na državnem prvenstvu čla- j nav zasedel tretje mesto na 1500 m prosto: »Moj rival!« ln mu prepustil besedo: 19-letni Saša, abiturient, ki se bo sedaj vpisal na kemijsko fakulteto,! Je namreč lani na slovenskem prven- ( stvu odvzel Ladotu kar dva naslova, i »Ladotu Je lani na tekmovanjih vedno prekrižalo načrte slabo vreme, ki ga Jaz laže prenašam. Tako se je moral Vlado lani zadovoljiti z drugim mestom na 1500 in 400 m prosto. V Splitu pa je bilo seveda drugače. Tam je bil na 1500 m brez konkurence. Mladi Ko-torčan Kičevid, ki je bil drugi na mladinskem prvenstvu, je zaradi hudega tempa, ki ga je forsiral Lado, na‘ članskem prvenstvu kmalu odstopil skupaj s Splitčanom Mateličem. Drugi je bil Baraba z Reke, jaz pa sem se moral boriti za tretje mesto.« Novinarji so ga rezultat. To velja tudi za Barblfo Koncilijo zlasti še, ker je bila po startu v Londonu proti Angliji bolna in brez temeljitega treninga. Njen rezultat 1:21,0 v metuljčkovem slogu zaostaja le štiri desetinke sekunde za državnim rekordom. Za Kočnika sem pričakoval, da bo dosegel rezultat izpod 20 minut. Kocmur ni uspel, vendar nisem razočaran. Videl sem. da je dvakrat, trikrat udaril po progi, se skušal od nje odmakniti, pri tem pa Je že zgubil dragoceno sekundo. V njega zaupam, ker je hiter plavalec.« PREDSEDNIK OLO KRANJ, VINKO HAFNER: »Uspeh plavalnega kluba ni le ponos vsemu društvu Triglav, marveč vsemu Kranju. Potrudili se bomo, da bomo našim plavalcem izboU&aU pogoje za trening. Veseli me, da se plavalci bore za zimski bazen tudi z dobrimi športnimi rezultati. C e bodo tako nadaljevali, ga bodo tudi dobili, saj smo že večkrat obravnavali to vprašanje z vodstvom tovarne Inteks. Se naprej se naj bore z uspehi kot so se kegljači borili za gatajeva. Odločila je igra dvojic, ki sta jo precej hitrejši Zagrebčanki z gotovostjo dobili. Plutova je nudila zelo močan odpor Dinki Nikolič in bi z malo sreče lahko tudi zmagala. Edino zmago za domačine v klubski konkurenci so dosegli mladinci, v finalni igri so premagali Opatijo s 5:3. Teran je dobil vse tri igre, Tomc 1 in 2ezlina po eno točko proti Kopaniju. Najzanimivejia pa je bila seveda finalna igra moških. »Mladosti« je uspelo premagati »Grafičarja«, sicer s tesnim rezultatom 5:3, vendar je bilo to dovolj za prvo mesto in pokal. Srečanje Je trajalo nad tri ure in sta se oba nasprotnika izmenjavala v vodstvu. Za »Mladost« so zmagali: Hrbud 3 in Franič 2, za »Grafičarja« pa Uzorinac 2 in Barlovič 1. V soboto so bile odigrane vse igre mladincev do finala. Za presenečenje je poskrbel Stencel (Industrogradnja, Zagreb), ki je v borbi za polfinale premagal Zezlina. Iznenadila sta Tomc I. in Todorovič, ki i sta prišla v četrtfinale. V polfinalu so igrali i Teran : Stencel 2:1, Jazvič : Franič 2:0. V j igrah moških posamezno so bila že v prvih kolih številna presenečenja, pa tudi zelo razburljive igre. Tako je Osmanagič vodil [ proti Barloviču že 2:0 v nizih, pa je na koncu vseeno moral priznati poraz. Cr-1 njak je premagal svojega klubskega tovariša, državnega reprezentanta in favorita, št. 1 Hrbuda za vstop med prvih osem s 3:2, potem ko je Hrbud vodil 2:1. Franič je g^emagal Barloviča, ki je bil tudi eden izmed favoritov, že v šestnajstinki finala. Največji uspeh med slovanskimi Igralci j« zabeležil Kern, ki je premagal Uzorinca, sicer tesno 3:2, toda zasluženo in predvsem z veliko voljo in borbenostjo. Tomažič in Teran nista pokazala toliko kot običajno in sta precej gladko položila orožje pred Fra-ničem in Hudecom. Rezultati četrtfinala: »Ali nameravate še trenirali pla- kegljišče, mi pa jim bomo pomagali Hudec : Teran 3:1, Franič Tomažič 3:0, Cr-»Seveda!.a \MkoItkor bo zato odbor - I val c e 'Seveda, v koltkor bo zato odbor kluba ln plavalci. Letos ml namreč poteče pogodba.« »Ali imate kot trener kakšne posebne želje?« »Razumljivo je, da bi rad imel nemoten trening, vsaj v ljubljanskem zimskem bazenu. Se bolje pa bi seveda bilo, če bi imeli bazen v Kranju, ki ga obljubljajo.« Zanima nas, v čem je posebnost vašega treninga? »Tu ni nobene skrivnosti. Potrebno Je trenirati vsak dan dvakrat in šestkrat na teden. Moje geslo, pa je, večje sposobnosti — večje zahteve. Sicer gre vse narobe. Razvoj mora SEKRETAR PLAVALNEGA KLU- ! BA, B020 TREFALT: »Plavalni klub je več let že životaril, ker nismo imeli trenerjev, pod vodstvom Dušana Brozoviča so naši plavalci zelo hitro napredovali. Prvo mesto na slovenskem In četrto mesto na državnem prvenstvu sta doslej naša najlepša uspeha. Split je za nas hkrati tudi veliko preseneče- I nje. V letošnji plavalni šoli, ki Jo Je obiskovalo 238 šolske mladine, Vlado Brinovec pozdravili kot lep uspeh, saj ste dosegli tudi dober rezultat. -Da, če bi plaval sam s seboj, bi se v primerjavi z lani prehitel za 100 m. Upam, da bom 3:0, in finale: Hudec : Franič 3:2 (21:17, 17:21, 21:14, 15:21, 21:10). 2e dolgo nismo videli tako lepe igre. verjetno pa sta bila oba igralca že precej utrujena. Nastopilo je 16 igralcev. Igralk je bilo sta startu 26. V polfinale so se plasirale D. Nikolič : Jernejčič (T) 3:0, Starc-Bogataj (T) : M. Nikolič 3:0, Plut : Dolenc (obe T) 3:0 in Terečik (L) : Črešnjevec (J) 3:0. Polfinale: D. Nikolič : Starc-Bogataj 3:0 in Terečik : Plut 3:2. Finale: Terečik : D. Nikolič 3:2. V finalni igri je v zadnjem nizu Nikoličeva vodila že 19:15, v sijajnem finišu pa je Ljubljančanki uspelo najprej izenačiti, nato pa z dvema sijajnima biti postopen. S svojimi plavalci sem '1! pr*c*J ka(lr^; Tudl naJti j v^fiaT^T^VflnaV^mrt^Ptatovo'*in^Te- zelo zadovoljen, ker so disciplinirani, vaterpolisti so letos osvojili prvo me- . reflkovo prvi niz, kjer Je Plutova že vo- dobri dijaki, razen tega pa tudi ne sto v Sloveniji. Sedaj so odpotovali dii, 20:18, je bil odločilen, kot se j« vi- | delo pozneje, kajti Terečikotfa je ta niz dobila 23:21. I Teran ni dal dobre igre niti v finalu i mladincev proti Jazviču. Preveč je bil ner-i vozen, pa tudi nobena poteza mu ni tako , uspela kot si jo je zamislil. Pri mladinkah in pionirkah je triumfi-rala mlada Zagrebčanka Nikolič III. V finalu mladink je premagala Jernejčičev© (T) 2:0, ki je tudi igrala daleč pod svojimi možnostmi, pri pionirkah pa Knapovo (T) tudi z 2:0. Pionirjev je nastopilo 30. V polfinalu so igrali Župančič : JanSkovec (T) 2:0 in Grabner (T):Svarc. Finale: Župančič : Grab-ner 2:0. Košarkaške Branika prvakinje Slovenije Maribor, 2. sept. - Sinoči je bila v Ljudskem vrtu odločilna košarkarska tekma ženskih .ekip Branika in Olim pije iz Ljubljane za prvenstvo Slovenije. Po neuspehu v Llubljani Je domača ekipa tokrat odlično zaigrala. S hitrim tempom ji ie uspelo razbiti solidno obrambo Ljubljančank in doseči lepo zmago 76:48. S tem so se mari-borčanke uvrstile na prvo mesto v republiki, hkrati pa dosegle pravico udeležbe na finalnih tekmah petih prvakov republik za državno prvenstvo. Barbka Koncilja Saša Košnlk Vlado Zrimšek kade. K njihovim uspehom Jim Je v Ohrid, kjer se bodo borili za vstop veliko pripomogla - te verjamete *U v H. ivezno ligo. Upam pa, da bo . ._____ __ ne — dobra vzgoja doma in v dru- d , . »kukairem bolie ker Videti pa Je, da bo ponovno ustanov- štvu. Za, mi je, ker nimam na raz-, CT.' U«"« ™ košarkarska liga zn žen- vanj. To me je bolj utrudilo kot pa tudi v prihodnji sezoni kot letos iz- polago strokovne literature In ker ni j sm<> dobili trenerja Ivka Sinka, ab- sk v katerl bl potem Branik zastopal tekme. Tako sem moral - hočeš, no- boljšal svoj rezultat in se uvrstil med ^saJ kraijih tečajev za izpopolnitev.1 solventa DIF. » " češ — prepustiti naslov državnega pr vaka pri članih spočitemu Jegerju. Pred finalnim startom na 400 m sem Imel že dva starta na 1500 m, 3 na 400 metrov ln dva na 100 m. Jeger pa le dva starta na 100 m prosto. .Zakuril1 sem povsod, kjer sem mogel ln brez posebnega napora dosegel nove rekorde. Le na 400 m nisem upal na prvo mesto.« Moramo priznati, da Vlado ni rad govoril o svojih uspehih in da je bolj pripovedoval iz vljudnosti. Na vprašanje, kakšne so njegove želje m cilji, pa je odgovoril: »Zelo rad plavam, pa tudi učim se rad. Moja največja želja je start na olimpijskih igrah v Rimu, vendar se bojim težav, ki v glavnem niso samo moje. Pozimi namreč ne morem trenirati niti toliko, kot moji tovariši. Imam popoldanski pouk, ki ml preprečuje obiskovati ljubljanski zimski bazen. Vsako leto prosim vodstvo šole, da bl hodil k dopoldanskemu pouku. Morda me bodo letos uslišali. Cre mi namreč tudi za oči. (Lado nosi očala). Zaradi ošpic v otroških letih moram sedaj vedno nositi očala. Popoldanski pouk, zlasti pozimi, pa mi Jih zelo utruja.« DRUŽINA PLAVALCEV Brinovčevi so družina plavalcev. Mlajši Vladov brat Peter, ki bo zdaj obiskoval in. razred gimnazije, je tudi nadarjen plavalec in Je eden najboljših pionirjev v Sloveniji .Na 200 m pro- kandidate za olimpijske igre. SE e;n nadarjen PLAVALEC S treningom je končal tudi Lado Zrimšek. Na državnem prvenstvu v Splitu je osvojil častno tretje mesto na 200 m prsno z rezultatom 2:50,4. Zrimšek ima 20 let ln bo to jesen začel obiskovati IV. letnik tekstilne srednje šole v Kranju. Je zelo nadarjen plavalec. Plavati Je začel razmeroma pozno, vendar zelo hitro napreduje. »Se letos nameravam izboljšati rezultat na tekmovanju mladinskih reprezentanc v Genovi. Ker sem štipendist podjetja »Tiskanina«, bom lahko še dlje treniral v Kranju ob pomoči trenerja Dušana Brozoviča, ki se mu imam zahvaliti za svoj nagel napredek.« OSMA SEZONA Najboljšo slovensko plavalko, državno prvakinjo Barbko Koncilijo, smo srečali pred njenim domom. Pozdravil nas je njen prikupen smeh, kot da se ie vedno veseli uspeha na minulem državnem prvenstvu in kot, da ji je že znano, kakšna vprašanja ji bomo zastavili. Pripovedovala nam je, da letos tekmuje že osmo sezono in to ves čas za plavalni klnb Triglav. Njeni najboljši rezultati so: 100 m metuljček 1:21,11X1 m prosto lili in 400 ra prosto 5:50. V letošnji sezoni pa se je dokončno odločila za disciplino 100 m v metuljčkovem slogu in upa. da bo pod vodstvom svojega trenerja Bro- D. K. Slovenijo. E. B. MARIBORSKE VESTI Dežurna lekarna: Torek, 3. 9. 1957, lekarna »Tabor«) Trg revolucije 3. Sreda, 4. 9. 1957, lekarna, »Melje«« Meljska c. 2. Vse lekarne imajo neprenehoma odprto od 7. ure zjutraj, do 7. ure zvečer. Od devete ure zvečer do šeste ure zjutraj izdajamo zdravila, napisa* na na recepte, izdane Istega dne ali noči. KINO: UNION: Amer. barvni cinemaskopsld film »Carmen Jones«. »PARTIZAN«: Nemški film: »Strup v zoološkem vrtu«. UDARNIK: Ceškl film: »Krakatit«. Rodile so: Ema Antolič, 29 let, go* spodinja, Miklavž — Emila, Frančiška Ferš, 30 let, gospodinja - Borislava; Marija Filipič, 24 let, uslužbenka, Sl. Bistrica - Milana; Marija Grozdeki Ivičak, 35 let, gospodinja, Gačnik -Dušana: Roza Golob, 24 let, gospodinja, Ožbalt - Biserko; Roza Mori, 36 let, gospodinja, Boč — Zdenko; Marija Motaln, 20 let, gospodinja, Požeg — Milenko; Ljudmila Podjaveršek, 23 let, uslužbenka - Martina, Regina Smogavec, 28 let, gospodinja, Ritoznoj — Zdenko; Zdenka Stefek, 20 let, de* lavka - Tatjano; Slavica Viher, 27 let< gospodinja, - Andreja; Marija Stanek, 25 let, delavka, Rošpoh - Jano; An* gela Puconja, 27 let, gospodinja, Bač-kova - Jožeta; Terezija Lešnik, 23 let« gospodinja, Zg. Bistrica - Zlatko; Matilda Korošec, 26 let, gospodinja. Levic - Zdenka; Štefanija Koletnik, 30 let« gospodinja, Košaki - Stanislavo; Juli* jana Kocpek, 30 let, gospodinja, Zg-Duplek - Vladimira, Matilda Gradiš* nik, 32 let, gospodinja. Strihovec ■* Danila; Ivana Flgelj, 26 let, delavka -Bojanko; Antonija Dobaj, 28 let, tkal* ka. Slemen — Zlatko ln Zlatka; Vik* torija Danko, 21 let, delavka - Renato;-Mariia Zver, 30 let, delavka - Bernarda ; Ljubica Škorjanc, 20 let, gospo* dinja - Ljuba: Pavla Semenič, 45 let, gospodinja. Sp. Hoče - Leopolda; Marta Draganič, 27 let, tkalka - Zvezdico. Umrli so: Jožet Zorko, 4 leta« Smarjeta ob Pesnici; Angela Bauer, 69 let, gospodinja; Ana Černe, 51 let, prodajalka; Florjan Jesenko, 90 let, upokojenec; Ivan Snut, 83 let, upokojenec; Jože Vitez, 47 let, ključavničar: Edita Lašič, 2 meseca, Fram; Antonija Mlakar, 47 let, upokojenka, Lovrenc n3 Dr. P., Franc Fischer, 68 let, upoko* jenec; Justina Sevšek, 63 let, gospodi* nja: Drago Tolič, 1 leto. Maharska vas: Milena Jošt, 8 let; Alojz Brunčič, 84 let, čevljar; Jurij Pintarič, 65 let, upokojenec; Elizabeta Ferč, 81 let, upokojenka, Brestanica; Jakob Pučko, 80 let, mizar; Olga Lorber, 61 let, upokojenka; Franc Kolarič, 75 let. upokojenec. Počehova, Ivan Cvetko, 54 let. predmetni učitelj; Ivana Breznik, 80 let, upokojenka: Roman Hlep, 52 let, pleskar; Antonija Goričan. 71 let, gospo« dinja, Hrastovec. Jožef Kaučič. 69 let. upokojenec: Karl Klojčnik, 74 let, upokojenec: Poljčane; Jakob Gradišnik, 32 let. miz. mojster, Orehova vas; Pavel Svetina, 5 mesecev, Berdinje; Jožica Lozej, 22 let, gospodinja. ,AA.A.. »LIPA«-Ajdovščina Lesno industrijsko podjetje razpisuje mesta za: gradbenega tehnika strojnega tehnika lesnega tehnika Ponudbe pošljite na upravo podjetja. 2863 Kmetijsko-industrijski kombinat nrf T “C* TOVARNA SLADKORJA D £m Ij J r. branjin vrh L JAVNA LICITACIJA v Tovarni sladkorja Branjin vrh, ki je bila najavljena za 28. september 195? JE PRELOŽENA na 3. oktober 1957 2897 DNEVNE NOVICE V četrteR zvečer v Križanke! Slikovit spored izbranih folklornih plesov, ki jih bo izvajala folklorna skupina »France Marolt* na svojem prvem nastopu v Ljubljani po uspešni turneji v Inozemstvu. Akademski oktet m planšarji bodo obogatili četrtkov program gorenjskih, primorskih, belokranjskih, bunjevških, šumadij-?I, ,ter makedonskih plesov s svojimi vedrimi točkami. Prireditev organizira Pripravljalni odbor ob 37. zasedanju Komiteja Mednarodnega urada za vino. Pričetek ob 20. uri. Vstopnice lahko dobite 4. in 5. septembra od 10.— 13- in 17.—20. ure pri festivalni bla-gajni v Križankah. Vstopnina: 120, SO in 50 din. v primeru slabega' vremena prireditev na Gospodarskem razstavišču. ... Vse Šolske knjige In šolske potreb-Y veliki izbiri dobite pri Državni jaložbi Slovenije, Ljubljana. Mestni tr8 26, Trg revolucije IS in Čopova BOSPODINJE! ZADOVOLJSTVO JI ČISTITI Z Uradi in podjetja vseh vrst ter njihovi pisarniški uslužbenci bodo dobili te dni brezplačne prospekte za novo 1 ilustrirano revijo -Sodobna pisarna«, ki bo pri nas novost za propagando in organizacijo moderne tehnike pisarniškega poslovanja. Vabimo vas, da nam ! takoj odpošljete naročilnico. Če pro- i spekta niste dobili, pišite ponj na na- ! slov: Uprava revije -Sodobna pisarna«, Ljubljana, Gosposka 12. S 0 L S T V 0 Vpisovanje v Enoletni administrativni tečaj, Višji administrativni tečaj in Stenodaktilografski tečaj pri Zavodu s samostojnim finansiranjem -Administrativni tečaji« Ljubljana-Roška 19, bo od 16. septembra dalje. Podrobna navodila za sprejem in pri-/ četek pouka dobite osebno ali pismeno pri tajništvu zavoda proti plačilu 60 din za prospekt in ostale tiskovine. — Uradne ure za stranke so začasno samo dopoldne od 10. do 12. ure. - Za pismeni odgovor priložite tudi znamko, - Vodstvo zavoda. Vesti z Jesenic in okolice Zdravniško dežurno službo Ima na Jesenicah dr. Avgust Tancar. Gosposvetska cesta. KINO -RADIO«: ameriški film -Na morilčevi sledi«. Predstavi ob 18 in 20. Danes zadnjič! -PLAVŽ«: francoski film -Lizbonske noči«. V glavni vlogi Francoise Arnoul, Daniel Gelin in Trevor Ho-ward. Predstavi ob 18 in 20. Danes zadnjič! Z BLEDA , KINO Ameriška barvna risanka -Plutonove in Pajine pustolovščine«. Predstavi ob 18 in 20.30. v F' '• ^BOVELJ KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO ČISTILO ZA KOVINE » STEKLO Samo po 50 dinarjev tombolske tablice za veliko javno tombolo Jo 8. septembra priredi ZB Rožna aoiina ob 15. popoldne v Tivoliju. Do-jih pri pismonoših; v trafikah in Pn prodajalcih časopisov. Nenadkriljiva je -ULTRAGIN« -šport krema. Poizkusi - primerjaj — Povej drugim! *FLEX« je najboljše sredstvo za čiščenje madežev. To ve vsak otrok, zahtevaj -FLEX«, kjer kupuješ milo. Vsi, ki se zanimate za sodobno organizacijo in tehniko pisarniškega poslovanja pišite po brezplačni prospekt za novo ilustrirano revijo -Sodobna Pisarna« na naslov uprave: Ljubljana, Gosposka 12. Ravnateljstvo ekonomske srednje i šole v Kopru sporoča vsem dijakom i in tečajnikom, da se bo začel redni pouk 5. septembra ob 8. uri. Ravnateljstvo GLEDALIŠČA DRAMA LJUBLJANA Sobota, 7. sept. 1957. ob 20. Richard Nash: »Mojster za dež- - Izven in za podeželje. Po gostovanjih v Celju, Kopru ln Piranu začenja Drama SNG v soboto 7. septembra s predstavami v Ljubljani. V predsezoni bodo na vrsti ponovitve najbolj uspelih komedij lz minule sezone. Na prvo letošnjo ponovitev Nasheve romantične komedije »Mojster za dež- bodo vstopnice v prodaji od četrtka, 5. sept. dalje pri dnevni blagajni. VEST? IZ »STORŽIČ«: ameriški barvni film »Gola džungla-. V gl. vlogi Charl-ton Heston in Eleonor Parker. Predstave ob 16, 18 ln 20. »TRIGLAV-: ameriški barvni film »Maščevalec iz Dallasa«. V glavni vlogi Gary Cooper ln Ruth Roman. Predstava ob 19. KINO »DELAVSKI DOM-: francoski cine- mascope film »Carski sel.« V glavni vlogi Curd Jttrgens. IZ MURSKE SOBOTE KINO »PARK«: ameriški barvni film »Karneval v Texasu«. V glavni vi. Red Skelton, Esther Willlams in Howard Keel. Predstavi ob 17.30 in 20. D 'i O « « I OGLASI SPREJMEMO TAKOJ: - kvalificiranega električarja, samo- j stojnega - kvalificiranega kleparja - samostojnega avtomehanika - skladiščnika za centralno skladišče, samostojnega - gradblščnega pisarja ln - več kvalificiranih tesarjev. Plača po dogovoru. Samska stanovanja zagotovljena, dru- j žlnska po dogovoru. Ponudbe z opisom dosedanjih zaposli-tev 1e poslati upravi podjetja. Gradbeno podjetje »Gradbenik-«, j Izola, Tomažičeva 16. j PRODAM dve kolesi (ženski) obe v i odličnem stanju. Otroška klinika, Stembal, Vrazov trg 1. POCENI PRODAM skoraj novo zajčl nico in cug žago. Ogled od 14. do 16. Naslov: Poljska pot 38 a, Moste Ljubljana. 801-p .. v;- /- SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA JE NENADOMA PREMINIL TOVARIŠ SLAVKO ŽUPEVC UPRAVITELJ OSNOVNE SOLE VIDEM-KRSKO 2 IN CLAN NADZORNEGA ODBORA DRUŠTVA UČITELJEV IN PROFESORJEV VIDEM-KRSKO POGREB UMRLEGA TOVARIŠA BO V TOREK, DNE 3. SEPTEMBRA 1957 OB 15. URI IZPRED OSNOVNE SOLE V VIDMU-KRŠKEM 2 V BRESTANICO ZASLUŽNEGA SOLNIKA IN DOBREGA TOVARIŠA BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU VIDEM-KRSKO, DNE 2. SEPTEMBRA 1957 SVET ZA SOLSTVO ObLO IN DRUŠTVO UČITELJEV IN PROFESORJEV VIDEM-KRSKO KINO -UNION- Slovenski film Ne čakaj na mai Tednik »Življenje ni greh«, samo pri zadnjih dveh predstavah. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. Ob 10 matineja Istega filma. V »glavni vlogi Metka Gabrijelčič in Frane Trefalt. Prodaja vstopnic od 9.30-11 ter od 14 dalje, za matinejo pa od 9. dalje. RADIO LJUBLJANA Spored za torek, 3. septembra Poročila ob 5.05, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00 to 22.55. 5:00—7.00 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pisan glasbeni spored) — vmes' ob — 6.30—6 40 Reklame — 6.40—6.45 Naš jedilnik — 7.10—8.00 Zabavni zvoki — vmes ob 7.30—7.45 Cicibanom — i dober dan! (a) Ošabni knez, b) Lenoba) — 8.05 Ko se že dela beli dan... (venček narodnih in domačih napevov) — 8.35 Rendez-vous z majhnimi zabavnimi ansambli — 9.00 utrinki iz literature — W illiam Faulkner: Iz »Requlema za redovnico« — 9.20 Aleksander Borodin: Prva simfonija — 10.10 Od povevke do popevke — 11.00 Za dom in žene — 11.15 Virtuozne in popularne skladbe za violino in klavir — 12.00 Planinski oktet in Planinski kvintet pojeta in igrata za veselo opoldne — 12.30 Kmetijski na- sveti — Ing. Erik Elselt: Kako bomo silirali krompir — 12.40 Drobne orkestralne skladbe Isaaka Albeniza, Henrika Wieniawskega in Aleksandra Glazunova — 13.15 Pester spored opernih melodij — 14.00 Skladbe slovenskih avtorjev — 14.20 Radijski leksikon — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.40 Radijski roman — 16.00 popoldanski simfonični koncert — 17.10 Zabavna to plesna glasba na tekočem traku — 18.00 Športni tednik — 18.30 Iz zakladnice slovenskih samospevov — 18.50 Razgovori o mednarodnih vprašanjih — 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Mali koncert Ljubljanskega komornega zbora — 20.30 Radijska iigra — Bert Brecht: Galileo Galtlei (pon.) — Režita: Mirfi Kragelj — V naslovni vlogi1: Stane Sever — 21.40 Inozemski gostje na festivalu zabavne glasbe v Beogradu — 22.15 Povabilo na ples — 23.00—23.18 to 23.30—24.00 Oddaja za tujino (prenos lz Zagreba) n. program 14.00 Malo od včeraj ta malo od danes (pisan spored zabavne glasbe) — 15.00 Napoved časa, porodila in vremenska napoved — 18.10 Ljubljanska kronika to obvestila — 15.25— 10.00 Iz jugoslovanska solistične glasbe 22.15—23.00 Nočni koncert KINO »VIC« Premiera ameriškega barvnega filma Vrni se striček Vili« » Predstave ob 16, 18 ln 20. V glavni vlogi Glenn Ford. Prodaja vstopnic od 8.30-11 ter od 14 dalje. KINO »KOMUNA«: sovj. barvni film »Enainštlrideseti«, Tednik: F. N. 35. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. uri. V gl. vlogi: Izolda Izvickaja. KINO »SLOGA«: kit. film »Belolaso dekle«. Brez tednika. Predstave ob 16, 18.30 to 21. uri. Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 9.30 do 11 ln od 14. ure dalje. KINO »SOCA«: zaradi gradbenih del zaprto) LETNI KINO BEŽIGRAD: amer. film »2ene orkestra«. Predstava ob 20. uri. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. MLADINSKI KINO LM, Kotnikova 8, predvaja ameriški barvni film »Ro-j blnson Crusoe«. Predstavi vsak dan ob 10 in 15. KINO »LITOSTROJ«: ameriški film »Po nedolžnem obsojen-. Tednik »F. N. štev. 34«.Predstava ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom 1 predstave. Danes zadnjič! KINO »TRIGLAV« Francoski film Moški so takšni Tednik. V glavni vlogi Jacques Fab-bri ln Annle Noel. Predstave ob 16, 18 ln 20 uri. Prodaja vstopnic od 15 dalje. KINO »SISKA« Francoski filtri Intrigantke V glavni vlogi Raymond Rouleau, Jeanne Moreau. Predstave ob 16, 18 ln 10. url. Prodaja vstopnic od 14 ur« dalj«. PRIDITE NA III II F II 4 D A H IT I 11 I IT C I/ I C F 117 lil nad eoo vrst najboljših vin iz alZira. anguje, avstralije, lil« lTlLUilAuUlIllI VliloM OLILTI AVSTRIJE, CIPRA, ČILA FRANCIJE. CRČIJE, HOLANDIJE, ITALIJE, JU?.. M.w ms f k/ AFRIKE, KANADE. MALTE. ZAH. NEMČIJE, PORTUGALSKE, ROMUNA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V LJUBLJANI OD 4. DO 15. SEPTEMBRA 1957 ŠPANIJE, ŠVICE, URUGVAJA. ZSSR, JUGOSLAVIJE IN OD DRUGOD • MEDNARODNA STROKOVNA KOMISIJA BO OCENJEVALA IN NAGRAJEVALA NAJBOLJŠA VINA • TRADICIONALNA POKUŠNJA SVETOVNOZNANCH VIN • VINOGRADNIKI! OGLEJTE IN NABAVITE SI NAJMODERNEJŠE VINOGRADNIŠKE, KLETARSKE STROJE IN NAPRAVE TER DRUGE PRIPOMOČKE ZA VINOGRADNIŠTVO • 37. PLEN. ZASEDANJE VINOGRADNIKOV 22 DRŽAV * DOSLEJ NAJVEČJA TOVRSTNA PRIREDITEV NA SVETU IZKORISTITE POPUST NA ŽELEZNICI " ■ Obiščite Ljubljano in izkoristite 50% popust na železnici! to LEONHARD GRIBBLE Španska PLOŠČAD “Ne, tod pelje ena sama, tista stranska v London. Po tej poti sem se pripeljal oni večer. “ PN mestom se pridruži drugi dovozni cesti, kateri je garaža, kjer sem kupil cigarete.. .« *Tako, tako!* Parker ju je bilo kar prav ob Poznanju, da bosta prišla na cesto nekje blizu garaže Elite. Bolj iz navade kakor iz potrebe se ozrl; »Glejte no, od kod pa ta luč.?« 'Kje?- je vprašal Royston, ne da bi se ozrl , . krmila. Ko se je Parker spet obrnil, luči ni uo več videti. -Čudno, prav nič nisem opazil, aa bi se peljala mimo kake hiše,« je mrmral. “Glejte, zdaj se je spet zasvetilo,« je vzklik-Royston. Potem sta gledala oba: luč je za-pežikalar in spet ugasnila, svetloba se je ponavljala v pravilnih presledkih, kakor da kdo daje znamenje. “Ali ni tam Jallopsova kmetija?« Parker. je vprašal -Da. Tod okoli ni razen Greystona prav nobene hiše, to pa je spodaj v dolini. Vendar luč ne more biti z Jallopsove kmetije, ker je hiša razpadla. Več let že nihče ne stanuje v njej.« Se vedno je mežikala luč, potem se je nenadoma močno zasvetila in prav tako hitro ugasnila. Parker se je udobno zleknil na sedežu. »Pecite dalje,- je rekel, »naj se vam nič ne mudi! Jaz si bom prižgal pipo.« Royston ga je presenečeno pogledal, vendar ni odgovoril. Počasi je peljal dalje. »Opozorite me, ko bova na križišču,« ga Je poprosil Parker, nato pa je molče puhal dim. Tudi Royston si je prižgal cigareto. In ga je vprašal: »Ali naj vam bom še dalje na uslugo?« »Ce bi bili tako prijazni...« »Prav rad!« In po kratkem presledku: »Komisar Parker, storil bom prav vse, kar bi lahko pomagalo Pauli in meni.« Pa spet nekaj minut kasneje: »Vidite, tu se pot odcepi, tam dalje pelje le še poljska steza. Ali naj obrnem in počakam?« •»Da, da tako bi bilo prav,« se je Parker zbudil iz globokih misli. Pred njima je bila res le še poljska steza, ki se je vila med živo mejo. Voz se je ustavil, motor je utihnil, žarometi so ugasnili. Parker je izstopil in si iztrkal pipo. Nenadoma je vprašal Roya. »Koliko bencina še imate?« »Vsega skupaj kakih dvajset litrov.« »Jaz bom šel zdaj proti glavni cesti. Ce me vse skupaj ne vara, se bo vrnil po tej poti. Ali bi me počakali?« Roy je prikimal. Vedel Je, da zdaj nima smisla spraševati po vzrokih, zato je rekel: »Z določenim namenom se boste torej vrnili po tej poti?« »Najbrž.« Parker si je že natikal čez čevlje gumijasto prevleko, Royston pa je zlezel iz avtomobila in pokril hladilnik s potovalno odejo. »Prav, lahko računate name, Parker.« »Pa na svidenje, Royston! Morda boste morali dolgo čakati. Ce me čez dve uri ne bo nazaj, se kar peljite domov.« »Dobro, upam pa, da vas bom že prej spet videl. Srečno pot!« Cez nekaj časa je prišel detektiv do glavne ceste. Prehitela sta ga dvas avtomobila, ki sta se ustavila pri garaži, sicer pa je bilo vse kot izumrlo. Se dva avtomobila sta se ustavila pri bencinski postaji, oba uslužbenca sta imela polne roke dela. Parker je s težavo potlačil razočaranje, zakaj nobeden izmed njiju ni imel rdečih las. No, saj je dve uri časa, bomo pa počakali, se je odločil. Minute so »e vlekle neverjetno počasi. Av- tomobila sta bila že zdavnaj za deveto goro, ko je navsezadnje le prišel novi gost, fant kakih šestnajstih let. Kolo je nosil na plečih. Ko je stopil na svetlo, je Parker opazil, da je prednje kolo na biciklju popolnoma zvito. Fant je vprašal, ali bi lahko pustil svoje kolo v garaži, dalje pa bi šel peš. Namenjen je bil na mladinsko zborovanje. Eden izmed mehanikov, ki se mu je fant smilil, je hotel vedeti, kaj se je zgodilo. Fantu so se od jeze zabliskale oči. »Neki cepec me je prehitel. Trobil sploh ni, opazil sem ga šele, ko me je že zagrabil in me potegnil za seboj. Če bi me ne vrglo v živo mejo, bi me ta norec prav gotovo povozil.« »Ali si s-9 potolkel, fant?« je vprašal mehanik, pa je pristopil še drugi uslužbenec in fanta potolažil: »Kar miren bodi, oče ti bo kupil novo kolo!« Fant si je popravil pas na hlačah, vmes pa je dušil solze. »Nimam očeta,« je na kratko povedal in si potisnil čepico tesneje na lase. »Kolo sem dobil na tomboli.« Za trenutek sta ga možakarja občudujoče gledala, nato pa ga je vprašal eden: »In kaj boš zdaj?« »Kaj bom? Nič, oni norec bo plačal!« »Plačal? Kako pa to?« »Naznanil ga bom. Čeprav je divjal, sem si zapomnil številko: TS 1725.« Se preden je mogel fant oditi, so se odprla pisarniška vrata. Podlasica je stal med podboji. Očitno je prisluškoval pogovoru. »Hej, ti! Naša garaža ni smetišče! Poberi to svojo ropotijo in Izgini. Pa takoj, sicer ti bom pomagal!« Dečko se je zastrmel v široki, robati obraz, potem pa si je naložil zveriženo kolo na ramo in je hotel oditi. Eden izmed mehanikov je odšel v garažo, drugi je skušal ugovarjati, pa ga je Podlasica nahrulil. Deček je razočaran šel svojo pot, Podlasica pa je Izginil v pisarni. Parker, ki se Je skrival za živo mejo, je slišal ves pogovor. Nekaj minut kasneje se je ustavil pri bencinski črpalki dvosedežni avto. V njem sta sedela dekle in fant. Se preden sta plačala bencin, se je ustavil za njima drug avto. Voznik je naglo stopil iz kabine in odhitel proti pisarni. Po vsem videzu je garažo dobro poznal. Parker ga ni mogel videti v obraz. Prišlec je s pestjo udaril po pisarniških vratih. Podlasica jih je takoj odprl. »Hej! Glej ga no! Kaj pa je?« Podlasici se je zataknilo, zmanjkalo mu je' besed, kar je bilo zanj zares nekaj nenavadnega. Tujec je nekaj zamrmral, Parker ni mogel razumeti, potem pa sta onadva stopila v pramen svetlobe... Par-kerju so se začele potiti dlani, zakaj prišlec z obližem na licu je bil Mick! In tega nisem spoznal tam zunaj v Grejrstonu, se je jezil inšpestor Scotland Yarda. Se preden je Podlasica spet odprl usta, Je Parker spretno smuknil na drugo stran ceste. Napravil je nekaj korakov in se spet vrnil na to stran. Postavil se je tako, da je stal tik za dvosedežnim avtomobilom. Natančno si je ogledal oni drugi avto. Zares, bil je siv in z registrsko številko TS 1725. Zdaj je bilo treba delati kar se da hitro. Neslišno je Parker odprl dobro namazana vratca, zdrsnil noter in se sploščil na tleh. Vse to Je opravil ravno še o pravem času, zakaj že je slišal bližajoče se glasove. Dala sta si opravka za avtomobilom, nekaj je z ropotom padlo na tla. Aha, zdaj sta zamenjala registrsko številko, je ugotovil Parker. Prav ko se je potipal po žepu, da bi se prepričal, ali še ima samokres, so se odprla prednja vrata, stara registrska številka je zaropotala na tleh, na to pa sta vstopila še oba moška. Motor je zabrnel, voz se je sunkovito pognal. Težak je ta avto in močan motor ima, je spoznal Parker. Ko se Je hotel opreti na*kolena, je voznik spremenil smer in skoraj istočasno menjal prestavo. Malo je manjkalo, pa bi bilo Parkerja vrglo naprej. Ugotovil je, da je avto zdrvel iz Sudley Abbotha — kam? List Izdaja Id ilikt Cu«iilsDo-ialoioHko podjetje »Ljudska pravira«, Ljubljana. Kopitarjeva uliva 6, telefon 39-181 - Notranjepolitična gospodarska rubrika Nasorjeva 12/11, telefon 20-507 (n 22-621 — Kulturna rubrika Trubarjeva 24, telefon 21-887 Id 22-491 - Uprava Kopitarjeva ulica 2, telefon 39-181 — Telefon za naročnino 31-030 In oglase 31-358— Telefon poslovalnice ua Titovi cesti 22-322 - Mesečna naročnina 250 din, ta tujino 500 din - Tekoči račun 60-KB-6-2-1393 - Poštni predal 42 - Poštnina plačana v gotovini - Rokopisov ne vračamo. TOREK, 3. SEPTEMBRA Neko ameriško farmacevtsko podjetje je sporočilo, da Izdeluje Šest različnih zdravil proti tako imenovani azijski gripi. Eno izmed njih je cepivo, ki ga pridobivajo s tem, da gojijo njen virus v kokošjih jajcih. Pravijo, da to cepivo zagotavlja odpornost proti bolezni za osem do dvanajst mesecev. Posnetek kaže strokovnjaka, ki spravlja virus azijske gripe v kokošje jajce Negativni Zanimiva statistika londonskega »Economista« • Londonski »-Economist« je • objavil zanimivo statistiko • o »rekorderjih v napakah«. • Najnovejši statistični podat- • ki posredujejo negativne • značilnosti posameznih na- • rodov. Čeprav niso zajete • številne južnoameriške de- • žele, pa tudi Kitajska, SZ, • Indija in še nekatere druge • države, daje statistika zanl- • mive podatke. »Po protialkoholni kampanji, ki so jo že pred časom sprožili v naži deželi in ki še vedno traja, dobi človek vtis, da smo narod pijancev,- pravi -Economist-, »statistika pa pove, da je treba iskati »grešnike- drugod.« V potrošnji alkoholnih pijač rekordi Francozi ga popijejo na leto 94,7 litra, Italijani 88,7, Nemci 9, Avstrijci 6,66, Američani 3,33, Holandci pa po vsem videzu nič kaj ne cenijo vina, saj ga potrošijo na leto le po 0,67 litra. Zato pa popije Holandec več piva, in sicer 17,5 litra na leto, Šved 27,9, Američan 58,9, Kanadčan 95,9, Danec 73,9, Nemec 72, Novozelandec 98, Avstrijec 107, Belgijec pa 137 litrov. Po teh statističnih podatkih Francozi ne Drobne ZANIMIVOSTI NAJBOLJŠI RECEPT Na kongresu britanskih zdravnikov je neki londonski univerzitetni profesor priporočil naslednji recept: »Najboljše zdravilo je mir. Največ miru je v spanju. Najbolj&a metoda za spanje je blažitev bolečin, najboljše sredstvo za blažitev bolečin p« je whisky«. 230 BRODOLOMCEV SO REŠILI V gosti megli se je zaletel« na Riu de la Plata argentinska potnifika ladja »Ciudad Buenos Aires« s 141 potniki in 89 člani posadke v amerlSki tovorni parnik. Parnik je spustil reševalne čolne, ki so potnike in vse člane posadke spravili na varno. OTROK NA VRVICI Pred londonskim sodiščem »e je zagovarjala mati, ki so je obtožili, da je vodila sina v šolo na pasji vrvici. »To je edina možnost, da ga spravim v šolo,« Je povedala mati v svoj zagovor. Kitajski arheologi so izkopali v Su Kung Cunu blizu Anjanga 3000 let star grob z okostjem vojščaka in z njegovo konjsko vprego. Posnetek kaže položaj okostij. vodi Švedska. Vsak Šved popije na leto 4,86 litra alkoholnih pijač (brez vina), Američan 4, Nemec 2,34, Holandec 2,16, Novozelandec 2,07 in Francoz 2,02 litra, medtem ko popije vsak »državljan njenega veličanstva- letno samo liter alkoholnih pijač. Vinska podoba je nekoliko drugačna. tisoč prebivalcev trinajsta na črni listi. In kako je s samomorilci? Vodijo Japonci, saj pride tam kar 25 samomorilcev na 100.000 prebivalcev. Prav toliko samomorilcev je v Angliji, potem pa se zvrstijo Danci 28, Švicarji 22, Madžari 20, Francija pa je s 16 samomorilci na 100.000 prebivalcev na desetem mestu. Največ nezakonskih otrok se rodi v Avstriji (15,5), za njo pa pridejo: Švedska z 9,8, Nemčija 7,7, Francija 6,7. Na zadnjem mestu je Nizozemska z 1,4 nezakonskih otrok na leto. Glede ločitev zakonov vodijo Američani, ki se jih loči po 2,35 na 1000 prebivalcev vsako , leto. Sledijo Danci (1,33), beli del Južne Afrike 1,45, potem pa Švedska, Švica, Nemčija, Japonska, Francija. Po vsem videzu so najbolj zvesti Mehikanci, saj pride tam na 1000 prebivalcev 0,36 ločitev na leto. In kje je največ stražnikov? V Kanadi in na Švedskem jih pride 1,1 na 1000 prebivalcev, v Veliki Britaniji 1,5, v ZDA 1,7, na Holandskem 2,1, v Franciji pa trije stražniki. Francozi so torej »rekorderji v policijski disciplini« ... DRAMA Reširel/ sedemletne punčke bo dobi', medaljo Sedemletna Maria Porta in njena bratca so med številnimi drugimi obiskovalci občudovali bele medvede, ki so se premetavali po bazenu neapeljskega živalskega vrta. Ko je Maria hotela vreči košček kruha v bazen, se je nagnila predaleč čez ograjo, gledalci so slišali krik strahu, nato pa so trdi od groze gledali, kako sta se živali bližali dekletcu, ki je jokaje ležalo na tleh ob vodi. Nekaj metrov vstran od punčke sta medveda trčila drug ob drugega, vendar njun boj ni trajal dolgo; medvedka se je premagana umaknila. Tisti trenutek je čuvaj stopil v kletko z železno palico v roki, pa je bil prepozen, zakaj že je beli medved dvignil dekletce in jo vrgel ob tla, potem pa je s šapo tolkel po drobnem telescu in ga rinil v vodo, ki je pordela od krvi. Mož se je vrgel s palico nad medveda, ki mu je prišla na pomoč tudi medvedka, potem pa sta oba napadla čuvaja. Razvnel se je obupen boj živalskega čuvaja z razjarjenima živalima, ki sta se po nekaj udarcih z železno palico po smrčku navsezadnje le umaknili. Čuvaj Salvatore Grassi je dvignil deklico in jo dal negovalki, ki je tulila od groze. V bolnišnici so ugotovili številne globoke praske in nekaj zlomljenih reber, vendar si je deklet- ce kmalu opomoglo. Njen reSU telj Salvatore Grassi bo dobil zfl svoje dejanje medaljo rešitelju človeškega življenja, Marijin dem dek pa mu je ponudil dobro službo. Maria Porta iz Napolija Čuvaj Salvatore Grassi je z že* lezno palico spodil bela medved* od ranjenega dekletca FLUON je ugnal muho Nova umetna snov se že uveljavlja v gospodarstvu marajo za pivo, ker ga popijejo le po 28,8 litra na leto. V kriminalu so Američani daleč na prvem mestu. Na sto tisoč prebivalcev pride na leto 4,8 ubojev, medtem ko v Južni Afriki 2,9, na Finskem 2,6, na Japonskem 2,4, na Nizozemskem 2 itd. Francija je z 0,8 ubojev na 100 Neki trgovec iz Zuricha je nedavno dobil dopisnico, na katero je pošiljatelj pomotoma nalepil kolke namesto običajnih znamk. Začudil se ni pošta prav nič spotaknila ob to pomoto, naslovljenec je v redu dobil dopisnico. Tako velja zdaj ta dopisnica kot velika filatelistična redkost DEBELA TOČA Okoli 50 kg težko in meter široko zmo toče Je padlo pred kratkim med nevihto nad Llmg Ciujem na Kitajskem. Agencija Nova Kitajska je sporočila, da je toča padala sicer na gosto, vendar so bila vsa druga zrna normalne velikosti. KITAJSKA TELEVIZIJSKA ANTENA Televizijska antena v Pekingu bo visoka skoraj 400 m, torej 100 m višja od Eiffelo-vega stolpa v Parizu. Razen tega bo tudi petkrat lažja od slovitega spomenika, ki so ga postavili v francoskem glavnem mestu ob prvi mednarodni razstavi Sredi Pekinga jo bodo postavili sovjetski inženirji. Po statističnih podatkih iz leta 1956 je bilo na vseh naših trgovskih ladjah zaposlenih okoli 6000 pomorščakov, od tega pa okoli 2800 na ladjah obalne plovbe. Letos se je to število nekoliko zvišalo, ker so splovili ne- | kaj novih ladij. Tako je zdaj na 1 vseh naših ladjqh skupno okoli 6300 pomorščakov. Nekateri jugoslovanski mornarji plovejo tudi na tujih ladjah. Tako so na indonezijskih ladjah zaposleni štirje ladijski strojniki, štirje kapitani dolge plovbe pa so poveljniki na egiptovskih trgovskih ladjah, medtem, ko je 13 kapitanov dolge plovbe zaposlenih na Sueškem prekopu, kjer opravljajo zelo zahtevno nalogo pilotov. Na neki švedski trgovski ladji je zaposlenih 24 jugoslovanskih pomorščakov, 12 V Veveyu so se zbrali strokovnjaki za propagando trgovskih podjetij iz 25 različnih dežel. Tolmači so takoj prevajali govore v več tujih jezikov, udeleženci zborovanja pa so si delali zapiske in so potem iz lastnih izkušenj dopolnjevali posamezne referate Smrt v hladilniku Starši dveh otrok iz Alberkir-ka so dva dni obupno iskali naraščaj, potem pa so ugotovili, da 6ta se dveletni sinček in njegova petletna sestrica zaprla v velik hladilnik in potem nista več znala ven. Zaprli so alžirske kavarne Pariški policijski prefekt je dal zapreti večino alžirskih kavarn v ancoskem glavnem mestu. Ukrep je utemeljil s tem, da je bilo v kavarnah največ protifrancoskih izgredov. Pred kratkim so se kavarniški gostje spopadli med seboj ln sta obležala dva Alžirca. 41 delavcev utonilo Strašna prometna nesreča se je { pripetila v severnonigerijski pokrajini Sokoto. S tovornjakom so se delavci peljali čez most; nenadoma so ugasnili žarometi, šofer je izgubil oblast nad krmilom, avto je zgrmel v vodo. Rešili so se samo trije domačini. Letalo Je pripeljalo zdravilo Švicarsko letalo je pred dnevi pripeljajo iz Zilricha v Innsbruck i zdravilo nembutal, ki so ga nujno, potrebovali za osemletnega dečka. [Pri igri se je opraskal in dobil tetanus, ustreznega zdravila pa v tekočem stanju trenutno ni premogla vsa Avitrija. Dečka so rešili. fa na švicarski trgovski ladji, udi na nekaterih drugih tujih trgovskih ladjah plovejo naši mornarji. Skupno je zaposlenih na ladjah drugih zastav okoli 150 naših pomorščakov. Med njimi je seveda največ Dalmatincev, ki so že po tradiciji najraje posvetijo temu težavnemu poklicu. Napojj mladosti Ze v davnih dneh so si ljudje skušali pričarati napoi, ki bi jim zagotovil večno mladost. Vzporedno z umetnim zlatom in s kamni modrosti so iskali tudi tako imenovani mladostni eliksir, vendar so ostali brez rezultata tako napori znanstvenikov kakor umetnije srednjeveških alkimistov. Zdaj pa kaže, da je narava začela razkrivati del svojih skrivnosti. Znanstveniki so opazili, da dobivajo čebele matice, ki živijo petdesetkrat dlje kakor čebele delavke, tudi posebno hrano V njej so našli del skrivnosti,' ki ovija dolgo življenje matic. Seveda so potem skušali na podoben način podaljšati tudi življenje ljudi. Dosedanji rezultati napovedujejo precejšnje uspehe; »kraljevski žele« bo zagotovil ljudem daljše življenje in hkrati tudi mladost. To snov že izdeluje neka dunajska tovarna, in sicer kot napoj in kot hranilno kremo s katero je treba namazati kožo. brž ko se pokažejo na njej gube in drugi znaki staranja... Snov, ki so jo pred nekaj leti umetno pridobivali in so ji kot poli tera fluoretilenu dali skrajšano Ime fluon, je bila v laboratorijih si<;er zelo zanimiva, vendar zanjo niso takoj našli praktične uporabe. Zdaj Angleži že na veliko izdelujejo to modrikastobelo snov. Sir Thomas Murton, znani britanski znanstvenik, je delal s flu-onom poskuse in je ugotovil nekaj svojevrstnih reči. Opazoval je muho, ki je hotela zdrsniti čez ploščo iz te snovi, pa se je obnašala nekako tako kot pijanec na ledu. Znanstvenik, ki je iskal zaščitno sredstvo pr6ti muham, mravljam in drugemu mrčesu, je prevlekel vrhnjo plast predmetov s fluonom in je nanje polagal muhe. Muha, ki jo je položil na lo- žuželke na nožicah posebne sesal-ke, ki jim omogočajo premikanje po stenah in drugih gladkih površinah. Murton razlaga ta pojav tako, da je fluon muhi zmedel reflekse. Neki drug znanstvenik s Cambridgea je ugotovil, da je fluon idealno sredstvo za smučanje. Ta inženir je sam smučar, zato je v Alpah proučeval trenje smučk na snegu in iskal sredstvo, ki bi to trenje zmanjšalo, kolikor se le da. Ugotovil je, da smuči hitreje drsijo po snegu, potem ko nastane zaradi trenja na njih tanka plast vode. Vendar voda učinkuje kot neke vrste' rahla zavora, zato je j delal doktor Bowden poskuse s ; fluonom, pri katerem ima človek j prav takšen občutek, kakor da drži v roki kos mokrega mila. Poskusi so pokazali, da fluon po-i spešuje drsenje smučk. Normalne smuči, namazane z norveškim voskom in s parafinom, potrebujejo 83 sekund za pot, ki jo opravijo s fluonom prevlečene smuči v 54 sekundah. Enkratna prevleka smuči s fluonom stane za sedaj dva angleška funta. Tako prevle- čene smuči imajo tudi člani britanske odprave na Antarktiki. Umetna snov fluon ima svojevrstne lastnosti, zaradi katerih jo čedalje širše uporabljajo. Tako je na primer fluon priskočil na pomoč tudi pekom. Orodje, ki ga potrebujejo za mesenje in valjanje testa, je vedno čisto, če ga prevlečejo s fluonom Testo s® ne lepi nanj, zato gre delo hitreje od rok. V tovarnah bonbonov so dosegli znatno večjo storilnost pri delu na ploščah, ki so prevlečene s fluonom. Na tej snovi se ne obdrži nobena barva, tudi tiskarska ne. Ker je fluon zelo odporen proti toploti, se bo obnesel kot idealna prevleka za kable. V radijski industriji ga že uporabljajo kot ogrodje za žarnice, pa tudi sicer bo uspešno nadomestil mazivo pri vseh strojih, ki se segrevajo za-I radi trenja. Fluon je prišel iz laboratorijev pred sorazmerno kratkim časom in so ga šele nedavno začeli praktično uporabljati, zato še ni mogoče reči, kje vse se bo uveljavil že v bližnji bodočnosti. Na Justičnem poslopju v Old BH1-leyu imajo kip pravice, ki so ga nedavno očistili, kot kaže naš posnetek nec, prevlečen s to snovjo, se je kar naprej prevračala, navsezadnje pa je padla na dno in nekam zmedena obležala. Na svileno gladko snov se muha ni mogla prisesati z organi na svojih nogah. Kot je znano, imajo mnoge Okoli 50 milijonov listnih uši so zbrali kalifornijski biologi v dobre pol ure na lucerni s tole novo napravo, ki Jo Je mogoče pritrditi na poltovorni avto. Ventilatorji so spihali Ustne uši s trave po posebnih grodih v svilene vreče, ki Jih vidite na sliki i-------------------- Za do&Ko uo&io guCe Med vojno je skupina Italijanov in ustašev oropala hercegov-i sko vas Hutovo, potem pa so si napravili gostijo pri kmetu Mu-stapiču. Kuhar je postregel s pečenim pujskom, ki mu pravijo Hercegovci guče. I Italijanski vojaški poveljnik je dvignil čašo in vzkliknil: *Viva ducet- Kmet je menil, da gre za pečenega pujska (guče), zato je dopolnil oficirjevo zdravico z vzklikom: »In svinja, ki ga je povrgla!« IZVRSTNA IGRA Angleški igralec Keen se je nekoč hvalil v družbi, da je tako prepričljivo zaigral smrt glavnega junaka, da so bili gledalci vsi pre- hoče mož za kosilo kostno juho!* vzeti. »Zaigral sem tako naravno, da se je eden izmed gledalcev onesvesti,!.« ! “To je bil prav gotovo tvoj krojač,« mu je odgovoril prijatelj, ki je vedel za Keenove dolgove. POMLADITEV ZA DVA DNI Ko se je Albert Schiveitzer mudil v Afriki, je prišel k njemu osiveli črnec, ki je pripeljal s seboj staro črnko. »Doktor, prosim te, pomladi jo,« je prosil znanstvenika, ta pa se je ujezil: *►Tega vendar ne moremh Črnec je padel na kolena in poprosil: | , .. . i »Občudujem njegovo vnemo. »Veliki doktor, pomladi jo vsaj Vsako popoldne vzame nekaj akta dva dni, da jo bom prodal.« tov s seboj domov...« »Pravkar sem se spomnila, da