Edizione per 1'estero — Inozemska izdaja Leto LXXI	Štev. 27 a
Naročnina mesečno 18 Lir, z« inozemstvo 31.50 Lir • nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo 65 Lir, Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserata.
Podružnic al
Novo mesto. 'I	_
g Uredništvo in oprava! Kopitarjeva t, Ljubljano. Izključna pooblaščenca ra oglaševanje italijanskega ln tujega | Redazione, Amministrazionej Kopitarjeva 6, Lubiana. izvora: Unione Pnbblicitš Italiana S. A., Milano.	1	Telefon 4001—4005.
Izhaja vsak dan zjntraj razen ponedeljka in dneva po praznika.
Abbonamenti: Mete 18 Lire. Estero, mete 31 50 Lire. Edi-zione domenica, an-no 34 Lire. Estero 65 Lire. C. C. P.l Lubiana 10.650 pei gll abbonamenti, 19 349 per le in-serzloni.
Filiale I r Novo mestoj
Concesslonarla eselusiva per !a pnbblleitS dl provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. j
Vojno poročilo št. 984
Delavnost izvidnic v zahodni Tripolitaniji
18 sovražnih tankov uničenih in 21 letal sestreljenih
(■lavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
V	odseku zahodne Tripolitanije delavnost izvidnic.
V	Tunisu jc sovražnik nadaljeval s svojimi napadi, ki jih je podpiral združen ogenj in mnogo motornih oklepnih sil; italijanske in netilko četo sn trdno obdržale v rokah postojanke in so sovražniku prizadejale hude izgube, med temi je bilo uničcnili 18 tankov.
V	boju je nemško lovsko letalstvo sestrelilo 12 letal, eno letalo je sestrelila protiletalska obramba, drugih 8 pa jo bilo uničenih na tleli nekega letališča.
Pozno snoči sn nekatera sovražna letala preletela Crntono. pri tem pa jih je oviral točen ogenj topništva. Nobene žrtve, nekaj škode.
Dodatek k vojnemu poročilu
Izredna pohvala italijanskih junakov na vzhodnem bojišču
Junaško obnašanje italijanskih edinic, ki sn se med nedavnimi srditimi boji vojskovale na ruskem bojišču, je v zadnjih dneh želo mnogo izrazov občudovanja s strani nemških poveljstev, (ie-neral Ariuadnega Zbora 1'rcttcr Pirco je poslal poveljniku divizije »Ravenna« prisrčno zahvalno poslanico zaradi uspešnega sodelovanja te edinirc in zvestega oboroženega bratstva z nemškimi tovariši. Ta pohvala, ki jo je nemški general, pod iigar poveljstvom se je vojskovala divizija »Ra-vennac, je pomembno poveličnnje odličnega obnašanja vseh italijanskih čet. ki se vojskujejo v sedanji veliki obrambni bitki na vzhodnem bojišču.
Velike izgube ameriškega letalstva
Tanger, 3. febr. AS: Uradno poročilo zavezniškega glavnega stana v Severni Afriki poroča, da jc samo 21. skupina ameriških letal v Severni Afriki od začetka bojev v Tunisu izgubila 124 večmotornih letal, sestrelila pa je samo 25 osnih letal.
I
Dueejeve besede milici:
»Milica je s svojimi žrtvami dokazala ljubezen do Italije«
Rini, 3. febr. AS. Ob 20-letnici fašistovgke milico je Duce v nekem kraju srednje Italije pregledal zastopstvo oborožene revolucijske straže, Legionargke sile so sestavljali trije batalojni »Me, en bataljon posebne milice, 4 bataljoni legionar-6kih pripravnikov, dva bataljona vscu-ih lice, en bataljon milice A. C., en bataljon mladih fašistov in en bataljon kolesarjev. Med starimi vojščaki iz več vojn so bile vrste najmlajših, ki se pripravljajo za nastop v boju.
Dure je dospel ob desetih v spremstvu tajnika stranke ter načelnika glavnega stana milice. Blizu gosle gruče borov, kjer so se dvigale zastavo trojne zveze ter rimsko znamenje, so Du-ceja sprejeli: Kvadrumvir, maršal Italije De Bo-no, predsednik,, senata in fašistovske korporaclj-ske zbornice, člani vlade in vodstvo stranke, načelnik glavnega stana oboroženih sil. poveljnika kr. karabinjerjev in finančne straže, glavni pod-poveljnik GIL-a, podpoveljnik glavnega stana milice, poveljniki posameznih milic, krajevni poveljnik legionarske milice, predsednik zveze pohabljencev in vrhovni kaplan milice.
Duce je v spremstvu zastopnikov oblasti stopil na naravni oder, s katerega je bil obsežen razgled na planjavo, kjer je 0000 Iegionarjev bilo razporejenih za vaje. Na odru je Duce poklical k sebi vojaške zastopnike Nemčije in Jajionske. Po naglih premikih na valovitem ozemlju, katerih višek je bil napad na nek grič, kar se je vse razvijalo pod ognjem spremljevalnega orožja, so se bataljoni potein razpostavili pred poveljniško palačo v ogromen štirikot, ki inu je vojna oprava dajala jekleni sijaj. Na koncu štirikola sla na visokih drogovih vihrala tribarvnica in Ducejevo znamenje.
Duce se je povzpel na streho poveljniške palačo in so tako znova pokazal oborožencem. V zeleznem zastopstvu se je izražala vsa zadržana sila milice, sila. ki je v njenih naskakovalnih bataljonih. v njenih neposnemljivih panogah, v njenem junaškem duhu. v njeni neomajni veri. ki izvira iz čistega srca ljudstva, zakaj milica je najvidnejši izraz italijanskega ljudstva.
Med nedavnimi zgledi te vere je vdova nekega legionarja, ki je padel v Afriki, in mati nekega 16 letnega legionarja, ki je padel v Rusiji. Njuna vera je pokazala vso svojo vnemo v znamenitih besedah: »Verujem v zmago kakor v zakramentu
Sklop oboroženih mož. razporejenih pred Du-cejem. je v duhu zastopal S200 Iegionarjev, padlih v vojni, 12.350 ranjenih, 10 odlikovanj « savojskim vojaškim redom, 73 zlalih kolajn, 1497 srebrnih
Napadi Sovjetov pri Novorosijsku odbiti
Boji med Donom in Doncom se nadaljujejo — Sovražni napadi ob jezeru
Ladoga so propadli	c
Tlntlerjev glavni stan, 3. februarja: Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Med Kavkazom in dolnjim Donom so naše armade po načrtnem nadaljevanju svojih premikov doseglo ukazane dnevne cilje. Močni napadi pri Novorosijsku iu inotilni napadi dalje proti vzhodu so bili odhiti.
Težki in polni sprememb obrambni hoji med Donom in gornjim Donecom se nadaljujejo. Tudi včeraj so močne skupine letalstva podpirale boje armade z močnimi napadi.
Ob jezeru Ladoga so propadli slabši napadi proti nemškim postojankam. Bitka za neko višino zavzeto po sovražniku, jc še v teku.
V Severni Afriki samo delovanje izvidnic na bojišču v zahodni Tripolitaniji.
Močni sovražni napadi v Tunisu so bili od nemških in italijanskih čet razbiti in je imel sovražnik najhujše izgube. Pri tem je bilo uničenih 18 tankov.
Angleška letala so v pretekli noči napadla nekatero kraje v zahodni Nemčiji. V stanovanjskih predelih so nastalo škode, zlasti zaradi požarov. Prebivalstvo jc imelo zgube. Tri letala so bila sestreljena.
Berlin, 3. febr. AS: Berlinski vojaški krogi poudarjajo, da se nemške čete zahodno in južno od Voroneža vedno bolj upirajo in je bila tam zlomljena velika sovjetska napadalna skupina. Ugotovljeno je, da je bilo od 20. novembra do 31. januarja uničenih ali zajetih 6600 sovjetskih tankov.
Berlin, 3. febr. AS: Iz vojaškega vira se je izvedelo, da je nemška skupina Xl armadnega zbora, ki se je upirala v severnem delu Stalingrada, poslala svoje zadnje radijsko poročilo.
Berlin, 3. febr. AS: Angleški bombniki so snoči napadli zahodno Nemčijo Civilno prebivalstvo jc imelo izgube. Nekaj hiš je bilo poškodovanih.
Berlin, 3. febr. AS: Iz vojaškega vira se je izvedelo, da je nemško letalstvo v času od 25. do 31. januarja nad Sredozemskim morjem sestrelilo 59 sovražnih letal.
Čangkajšek na poti v Ameriko
Sofija, 3. febr. AS. Po poročilih iz Ankare je general Čangkajšek z letalom odpotoval v Združene države. Spremljajo ga višji častniki. Domnevajo, da potuje general Čangkajšek k Roo-seveltu zato. da bi izvedel z.a Rooseveltove nadaljnje vojne načrte.
Atentat v Palestini
Ankara, 5. febr. AS. Iz Jeruzalema poročajo, da sia v Telavivu pred stanovanjem dveh vodilnih židovskih osebnosti eksplodirali bombi-Atentat so najbrž organizirali arabski nacionalisti. Obseg škode še ni znan.
Lizbona, 3. febr. AS: Iz Ria de Janeira poročajo, da so podmornice osi napadle anglosaški konvoj ob brazilski obali. Potopljeni so bili s torpedi trije parniki s skupno 15.000 tonami, dva par-nika pa sta bila hudo poškodovana.
Japonci občudujejo branilce Stalingrada
Tokio. 3. febr. AS. Japonski listi podčrlavajo junaštvo sil Osi v Staiingradu. Listi poudarjajo, da so se nad 70 dni branilci upirali ogromni ofenzivi ruskih sil.
Agencija Dotnei zatrjuje, da bi 6e bila ruska ofenziva posrečila, če Nemčija ne bi v Staiingradu vezala okrog 80 sovjeskili divizij. Zimska ofenziva se je izvajala v skladu z, ofenzivo v Severni Afriki in rdeča vojska je mobilizarala vse svoje sile, toda te sile je ustavilo 200.000 Nemcev. Agencija zatrjuje, da so nemški vojaški uspehi v Rusiji resnično veliki, ker je lahnim nemškim silam uspelo upirati se nad dva meseca najboljšim sovjetskim četam.
kolajn, 3112 bronastih kolajn. 4844 križcev za vojaško hrabrost, ki 60 tkali slavno zgodovino prvih dvajset let milice.
Proslava je bila zelo resna in trezna. Vojaki 60 ponovili j>ozdrav Duceju. zavihteli bodala, jio-lem pa zapeli »LegionarjevO molitev pred hilkot. Zatein je prišla himna bataljonov >M<. sveža, bojevita in vnemajoča. »Zmaga vedno tisti, kdor bolj veruje, kdor zna dalje trpeti.« V ozračju leži neuničljiva gotovost. Pretresljiv pevski del slovesnosti krona »Oiovinezza«, pesem predvečera in .vseh zmag, večna pesem dvajsetih let. Potem je v najgloblji tišini spregovoril Duce:
»Častniki, podčastniki, leglonarji!
Milica, ki so je rodila po sklepu velikega sveta iz revolucionarnega skvadrizina, praznuje danes v ozračju, ki je njena posebnost, svojo prvo dvajsetletnico. To je ozračje železa, hoja in odločnosti, ozračje, t katerem fo ljudje konec kuncev razodevajo t tistem, kar so, in v tistem, kar veljajo.
VI ste od leta 1923 do danes v toliko in toliko bitkah z žrtvijo in s krvjo dokazali stojo najčistejšo ljubezen do Italije in svojo brezpogojno vdanost fašizmu. Tako sle bili zvesti geslu Se nikdar tako kakor v tej vojni, ki hi njene mere lahko imenovali nadčloveške, ni bilo res. da odloča tisti, ki so zna upirati četrt ure dalje kakor sovražnik iu da je poslednja lutka tista, ki prinese zmago.<
Naš poglavitni sovražnik se je bojeval samo proti nam in šele po 32. mesecih najtršega boja je mogel doseči nekaj uspeha Italijansko ljudstvo je z moškim, rimskim mirom sprejelo novico o zasedbi Libije po nasprotniku, to pa zaradi tega, ker živi v globinah njegovega sr;a neomajno prepričanje: »T|a, kjer smo bili. tja, kjer nas čakajo naši mrtvi, tja, kjer smo pustili mogočne in neuničljive sledove naše omike, tja se bomo spet vrnili.«
Neukrotljiv zakon o fizični težnosti snovi je zakon o politični težnosti narodov. 50 milijonov Italijanov teži in bo težilo proti Afriki, ker imajo sveto pravico do življenja, enako kakor drugi narodi ali pa morda še bolj kakor sleherni drugi narod.
Legionarjil Spričo nore, zločinske, reklamne
odločitve v Casablancl lahko ml ob tej prvi 20-Ictnici s tovariši iz osi in iz trojne zveze odgovarjamo, da nc bomo odnehali, dokler bomo le mogli držati v roki orožje za boj. Vi boste še naprej korakali v prvih črtah in boste vedno in povsod zgled vsem. Vem, da po drugih prednostih ne hrepenite.«
Kremenit nagovor je bil kronan s pozdravom Duceiu.
Tetuan, 3. febr. AS. Španski tisk v Maroku v celoti objavlja govor, ki ga ju Duce imel na milico. Listi objavljajo govor pod zelo velikimi naslovi obenem z Ducejevo sliko. Zlasti se podčrtava Durejev stavek: »Odloča tisli. ki se zna upirati četrt ure dalje kakor sovražnik.<
Počastitev spomina padlih miličnikov
Rim. 3. febr. AS. Ob 20letnici milice je bila prva počastitev tista, ko je Duco dal po načelniku glavnega stana položiti velik venec v središču Iegionarjev, padlih v bejb pri vrhovnem poveljstvu. Svetišče je ves dan bilo cilj pobožnega češčenja oblasti ter političnih vojaških in civilnih dostojanstvenikov, ki so polagali vence cvetja na zaobljub-ni oltar. Za vodstvom stranke s tajnikom na čelu so prišli načelnik glavnega stana s podtajnikom za vojsko, uradno zastopstvo senata in zbornice, podtajnik v predsedništvu vlade, ki je načelniku glavnega slana izročil 100 000 lir za sinove črnih srajc, načelnik in podnačelnik »policije, rimski guverner, zastopnik kr karabinjerjev, predsednik državne zveze rodbin padlih v vojni, predsedstvo UNUCI-ja, zastopstvo policije iz italiianskc Afrike, ki sta podarila 25 000 in 10.000 lir za sinove črnih srajc, dalje poveljstvo državne zveze vojnih prostovoljcev, zveza pohabljen—.v, pokrajinski predsednik in zastopniki rimske kvesture, poveljstvo posebnih skupin agentov javne varnosti, zastopstvo tistih, ki so se vrnili iz italijanske vzhodne Afrike, ki je položilo venec v imenu ujetih Iegionarjev, zastopstva vseh vrst orožja, bojevniških in številnih šolskih združenj Od jutra do večera se je nadaljevalo neprestano ganjeno romanje, živo pričevanje ljudstva za legionarje, ki so prostovoljno dali življenje za Italijo.
Vesel dogodek v italijanski vladarski rodili
Ducejevi ukrepi v proslavo rojstva princese Beatrice
Rim, 2. februarja. AS. Danes oh 6.15 se je nj. vis. kneginji Picmontski v kraljevi palači na Kvirinalu rodila princezinja, ki jo bodo krstili na ime Beatrice. Vzvišena mati in novorojena princezinja sc počutita kar najbolje. Čim je minister dvora sporočil veselo novico, je Duce takoj poslal vzvišenima Vladarjema in nj. kr. visočanstvoma knezu in kneginji Piemontski prisrčne čestitke ter izrekel zadovoljstvo tudi v imenu faSistovske stranke in vsega italijanskega naroda. Minister dvora je sporočil novico o veselem dogodku tudi vitezom reda sv. Anunciate, predsednikom senata, fašistične zbornice in zbornici za korporacije, državnemu
tajniku in drugim visokim državnim dostojanstvenikom. Sporočili so tudi prefektom in drugim oblastem. Duce jc odločil, naj se vsem članom italijanske oborožene sile, ki so bili disciplinsko kaznovani, kazen odpusti. V Rimu so ustanovili nov »Dam matere in otroka«, in bo nosil ime vzvišene novorojenke. Predsedništvo ministrskega sveta jc dalo pobudo za ustanovitev posebnega sklada ter vanj dalo kot prvi prispevek milijon lir. Ta denar naj se porabi za dobrodelne namene. Odločeno je bilo, da morajo 4. februarja vjcs dan viseti po vseh javnih poslopjih zastave.
Nadškof - žrtev divjaškega letalskega napada
Reggio Calabria, 3. febr. AS. Vest o smrti mons. Enrika Montalbettija, nadškofa v Reggio Calabria, ki je bil žrtev letalskega napada, se je razširila ne smo po meslu, marveč po vsej nadškofiji ter povsod zbudila žalosten vtis in zelo iskreno sočustvovanje Bil je povsod in pri vseh priljubljen zaradi svoje dobrotljivosti in zaradi neutrudljive-ga dela v duhovnem pastlrstvu. Smrt ga je zadela, ko je ravno opravljal svoje pastirske dolžnosti v Miletu 1'ortosalvu. kamor je bil šel na pastirski obisk. Ta novi divjaški zločin nasprotnikov, ki znaša svojo uničujočo besnost nad civilnim prebivalstvom, je še bolj ogorčil italijansko ljudstvo, Mons. Montelbetti se je rodil 1. 1888. v Veneziji. V duhovnika je bil posvečen 1. 1911. Papež Pij XI.

Churchill se je sešel s turškimi državniki
Rim, 3. februar. AS. Agencija Reuter poroča, da se je angleški ministrski predsednik Churchill na lastno prošnjo podal v Turčijo. V Adani je s predsednikom turške republike Ismelom Ine-nijem in s turškimi državniki imel razgovore, pri katerih so razpravljali o sedanjem položaju v Evropi in jx>sebno v pokrajinah, ki Turčijo naravnost zanimajo. Razpravljali so tudi o pomoči, ki bi bila primema za utrditev obrambnega položaja Turčije.
Rim, 3. februarja. AS. V spomenici, ki jo je agencija Reuter daia za Bližnji vzhod in ki se tiče sestanka, katerega je pri turških voditeljih zahteval Churchill, pravi: Ta sestanek je redna posledica prijateljskiii odnošajev, ki so vedno bili med obema državama. Četudi niso angleški uradni ali pristojni krogi do sedaj dali o tem sporočilu nobene razlage in četudi jo bodo angleški listi lahko razlagali šele prihodnje jutro, se vendar lahko reče, da ta sestanek ne bo spremenil položaja Turčije, ki bo ostala nevtralna.
Ankara, 3. februarja. AS. Predsednik turške vlado in načelnik turškega glavnega stana sta se vrnila v prestolnico od sestanka s predsednikom angleško vlade Churchillom. Predsednik republike pa je šol na obisk v mesto Malatijo.
Turška brzojavna agencija je o sestanku dala uradno poročilo, v katerem trdi, da je predsednik republike Ismet Ineni bil na potovanju v južni Turčiji in sicer ravno v Adani. ko je dobil brzojavvko, s katero so ga v Churchillovem imenu prosili za razgovor. Predsednik turške repub-
like je prošnji predsednika angleško vlade ustregel, na je do razgovora prišlo.
Ankara, 3. febr. AS: Izvedelo se je, da je postal angleški veleposlanik v Turčiji sir llu-geson žrtev avtomobilske nesreče. .Angleški veleposlanik se je z avtomobilom vračal jio konferenci iz Adane v Ankaro. Podrobnosti o nesreči še ni.
Milano, 3. febr. AS: »PojtoIo d'Italia« objavlja komenta.r o razgovorih med Churchillom in Inenijem v Adani. List poudarja, da jc značilno, da v Londonu zatrjujejo, da je Stalin zadovoljen s temi razgovori in z zaključki teh razgovorov. Uradno poročilo in jKiročila iz angleškega vira priznavajo, dn ostone obrambni |K)ložaj Turčije nespremenjen. Dejansko j>a sprememba ne bi bila opravičena, ker gotovo niso sile osi tiste, ki bi danes ali jutri hotele staviti take pogoje, ki bi vplivali no nevtral-nostno politiko, ki jo jc do sedaj lojalno izvajala turška vlada. Vsekakor pn je treba čakati na morebitno stališče ankarske vlade. List se omejuje na ugotovitev, da je nngleška in ameriška propaganda pohitela, dn bi dnin čim večji prizvok pobudi, ki jo jo zavzel Churchill. To potrjuje, da smo pred novim poskusom, kako vpreči druge dežele v nezdrov voz angleške politike.
Von Pappen pri turškem zunanjem ministru
Ankara. 3. febr. AS: Včeraj je bil nemški veleposlanik von Pappen sprejet pri turškem zunanjem ministru Mencuiendžoglu.
mu je podelil nadškofijsko čast v ntaju 1035, ko je dobil titularno nadškofovslvo škofije Derco. Junija 1938 pa je bil imenovan za nadškofa v Reggio Calabria.
Rini, 3. febr. AS. Dospelo jo nekaj podrobnosti o smrti nadškofa Reggia Calabria, Montalbettija. Odjiravil se je v Melilo 1'ortosalvo, kjer se je mudil na pastirskem obisku v kpaju »Annac, in sicer v neki zasebni vili v odprli pokrajini. Sovražno letalo se je spustilo nad poslopje ter ga začelo obstreljevali s strojnico in usmrtilo med drugimi nadškofa in škofijskega kanclerja mons. Trapani-ja, dočim je bil župnik hudo ranjen.
Papeževo sožalje ob smrti nadškofa Montalbettija
Vatikansko mesto, 3. febr. AS. Njegova Svetost Pij XII. je z brzojavko kardinala, državnega tajnika, nadškofijskemu kapillju v Reggio Calabria izrekel globoko sožalje zaradi smrti nadškofa msgr. Enrica Montalbettija, ki ga ie doletela pri letalskem napadu. Kardinal Maglione je izrazom papeževe žalosti dodal še svoje globoko sožalje.
Razburjenje v Avstraliji narašča
šanghaj, 3. febr. AS. Zaradi nedavnega ameriškega poraza na Tihem morju se širi razburjenje med prebivalstvom v Avstralij. Avstralslio prebivalstvo je zlasti vznemirjeno zaradi tega, ker so Anglosaksonci zopet izgubili pet velikih vojnih ladij.
Japonski list »Asahi Šitnbu^ piše, da jo bitka pri otoku Renell zelo jiodobna bitki ob Malajskem polotoku, ko so Angleži izgubili bojni ladji »Repulse« in »Prince of NValles«.
Slavna pagoda poškodovana
Tokio, 3. febr. AS. Uradno poročilo iz. japonskega virn pravi, da so sovražni bombniki v Rnngoonu včeraj poškodovali slavno pagodo. Bombe so zadele pagodo in rnz.drle stransko krilo ter je bilo med tem deset oseb ubitih. Napad na to svetišče je zelo razburil vse prebivalstvo v Birmaniji.
Bnenos Aires, 3. febr. AS. Včeraj jo bil mod ameriškim veleposlanikom in kubanskim ministrom Martinesom v Havani podpisan dogovor, čigar določbo po ostalo laino. Dozdeva pa se. da je ta docrovor tak. rla bo Kuba popolnoma prešla pod nadzorstvo \Vashingloua.
Zahvala
Poveifnika Milice
Kot odgovor na brzojavko, ki jo je poslal Visoki komisar Ljubljanske pokrajine ob priliki 20-letnice ustanovitve M. V. S. N., je Poveljnik glavnega štaba milice odgovoril: »Milica se zahvaljuje za iskrene Čestitko ter pošilja svoj tovnriški pozdrav. — Galhiati.«
Delovne tekme ljubljanskega »Dopolavora«
Kmalu po objavljenih pravilih Delovnih tekom, ki jih organizira Ljubljanski pokrajinski Dopolavoro. Te tekme se bodo izvajale v februarju in marcu. Zbrale bodo vse mlado slovenske stroke z namenom, da pokažejo svojo tehnično in delovno sposobnost.
Vodstvo omenjenih tekem je izročeno vodstveni komisiji, ki si je žo zbrala, da proučuje najvažnejša vprašanja glede tekem. Tej komisiji
Poročilo predsednika odseka trgovskih delavcev
predviden po odredbi o minimalnih plačah. Zato skuša odsek trgovskih delavcev posvetiti posebno skrb tej kategoriji.
Na odsek je storil vse mogoče, da olajša položaj zastopanih delavcev pri osebnih redukcijah. Predvsem je šla ta skrb za tem, da se doseže, da javne ustanove zaposle v prvi vrsti moško kvalificirano osebje, zlasti družinske očete
Drznemo si nasloviti na Vašo Ekscelenco sledečo prošnjo:
Ugotovilo se je več slučajev, pri katerih so bile zaprte javne ustanove in trgovine iz razlogov javne varnosti. Za te primere — pravi poročilo, naslovljeno na Visokega komisarja — prosimo, da bi se izdali ukrepi, ki bi zagotovili zaposlitev nedolžnih prizadetih v teh podjetjih.
Kakor je bilo že objavljeno je Visoki komisar žc izdal navodila, da stopi Zveza delavcev v stik z oblastjo, da bo ta prošnja ugodno rešena.
V	odseku trgovskih delavcev so zastopani tisti, ki so odvisni od trgovskih podjetij, javnih ustanov, frizerskih, mesarskih, pekarskih podjetij, uslužbenci pri profesionalnih poklicih, v zdravstvenih zavodih ter domače uslužbenstvo.
Večji del teh podjetij ne more vršiti med vojsko normalnega dela. Očividno je, da ima odmev ta neugodni položaj tudi pri naših zastopnikih. Število zastopanih delavcev našega odseka pa ni izraz eksistenčne krize. Priznati je treba, da delodajalci naše kategorije med vojno ne izvajajo odpustov v tisti meri, ki bi odgovarjala odstotku zmanjšanja pri celotnem prometu trgovskih podjetij in javnih ustanov.
To dejstvo je treba pripisovati dvojnemu vzroku: po eni strani izhaja ta način postopanja gotovo od čuta vzajemnosti delodajalcev s profesionalnimi delavci, medtem ko so pa drugi strani zakonske odredbe, ki se nanašajo na članarino, znatno povečale kakovost dela in torej tudi zahteve podjetij samih.
Število zastopanih delavcev.
Odsek trgovskih delavcev znaša skupno 9058 delavcev: trgovskih 2660, uslužbencev v javnih ustanovah 862, brivcev, lasničarjev ter članov kozmetičnih institutov 819, domačega uslužbenstva 3142, uslužbencev pri profesionalnih podjetjih 1275.
Število včlanjenih sindikatov.
V	preteklem letu je odsek trgovskih delavcev ustanovil 5 sindikatov, to je vse, ki so bili predvideni v organizatornem načrtu Zveze razen odseka uslužbencev pri profesionalnih poklicih Skupno število včlatfienih pri odseku trgovskih delavcev šteje 299 edinic.
Odstotek članov se zdi, da je tadovoljiv le v kategoriji uslužbencev v javnih ustanovah, kjer je zastopanih 16.39% zastopnikov.
Pogodbena dejavnost.
Odseku je uspelo za leto 1942 skleniti več kolektivnih delovnih pogodb velike važnosti. Te pogodbe so bile: kolektivna delovna pogodba za brivske in lasničarske delavce z dne 24. julija leta 1942-XX„ dalje za trgovske pomočnike z dne 27. novembra 1942-XXl ter za uslužbenstvo javnih ustanov z dne 22. decembra 1912-XXI.
Kategorija domačega uslu?benstva je še brez kolektivne delovne pogodbe. Njih delovni odnoftt se pa kljub temu zadovoljivi.
Nazadoval je položaj uslužbencev pri profesionalnih poklicih; njih gospodarski položaj v premnogih primerih ne dosega niti minimuma, ki je
je podrejen izvršni odbor, ki bo skrbel za izva-janjo organizatornega dela ter bo očrtal podroben program za izvadbo raznih natečajev.
Delovnih tekem se morejo udeležiti prigla-šenci med letniki od 1. januarja 1915 do 31.. decembra 1925, seveda tisti, ki so vpisani v kategorije sindikalnih organizacij. Priglašene!, ki so člani društev, ki pa niso sindikalno včlanjeni, se ltodo mogU udeležiti tekem 6 potrdilom delodajalca ter z izkaznico društva, ki mu pripadajo. Ne ho pa dovoljeno priglašencu udeležiti se več tekem isto leto.
Za vsako tekmo bo določena sodna komisija, sestavljena iz predsednika, ki mu stoje oh strani trije tehniki ter tajnik, ki bo skrbel za sestavo posameznih klasificiranih. Vsakemu natečajniku bosta določeni dve različni nalogi s točkami od 1. do 30., kakršna je pač sposobnost in stanje pripravljenosti, ki ga jo pokazal pri praktično tehniškem izpitu ter pri teoretično-tehničnem izpitu in stopnja spložno izobrazbe. Klasifikaciji bosta dve: ena za kvalificirane delavce, druga pa za vajence ali nekvalificirane delavce, kl so že končali vajeniško dobo.
Trem najboljšim so določene nagrade: 40<T, 250 in 100 lir za klasificirane delavce ter 300, 200 in 100 lir za vajence.
Najboljši natečajniki, če žele, bodo lahko poslani v Italijo na jjoučno ekskurzijo k raznim podjetjem ali kot zastopniki na razne delovno ali nacionalne prireditve.
Ob koncu tekem bodo najbolj zaslužna dela zbrana na razstavi, ki io bo organiziral pokrajinski Dopolavoro ter univerzitetna organizacija v Ljubljani.
Na svečnico siloviti nalivi in povodnji
Ljubljana, 3. februarja.
Letošnja 6večnlca, dan. ko poSiljn sonce žarke v zemljo, je prinesla v deželo vremensko pojave in spremembe, ki jih kronika kmalu ni zaznamovala v takšnih oblikah, kakor so se pojavljali ta dan. Slari očanci si takih j>ojavov ne morejo priklicati v spomin. Namesto krisialnih snežink in snežnih metežev so se skoraj 30 ur neprestano vrstili silni nalivi, ki so kmalu pokazaii vidne posledice, ko so se [>ojavile v jx>krajinl zimske povodnji, ki sicer niso škodljive polju, toda nevarno za človeška naselja.
Pravo pomladansko deževje
Januar je hil proli koncu muhast in prav topel. Februar pa nam jo zeodaj zagodel s pravim jiomladanskim deževjem. Ze več dni se jo pripravljalo k dežju. In v ponedeljek p>onoči so se odprlo zatvornice v oblakih, da so se vsipale na zemljo goste kaplje v dolgih štrenah. Neprestano je lilo, lo tu in tam prav kratki presledki so vlivali človeku upanje, da so bo zjasnilo in da bo konec deževju. Dežomer je že do 7 zjutraj na svečnico nameril ogromno množino dežja. Bilo je namerjeno 14.8 mm za kratek čas dobrih 8 ur, ko jo ponoči začelo z dežjem. Od 7 zjutraj na praznik pa do 6rede zjutraj so bili siloviti nalivi, močni tako kot ob hudih poletnih nevihtah. Po-
Obsodbe vojaškega vojnega sodišča
Vojaško vojno sodišče Višjega poveljstva O. S. Slovenia — Dalmazia«, odsek Ljubljana, je izreklo naslednjo sodbo v pravdi proti:
1.	Kvasu Rudolfu, sinu Ivana in Kern Marije, roj. v Prelogah pri Mokronogu 6. 2. 1912, biva-jočemu v Radečah (Nemška Slovenija);
2.	Poliču Radku, sinu Antona in Prosen Roze, roj. v Rožnem dolu 23. 2. 1919, bivajočemu v Grosupljem, dijaku;
3.	llrovatu Antonu, sinu Jožefine, roj. v Gornji Makovnici pri Novem mestu 30. 3. 1921, bivajočemu istotam. delavcu;
4.	Prijatelju Jožefu, sinu Jerneja in Prijatelj Marije, roj. v Zalili 3. 2. 1922, bivajočemu istotam, delavcu.
Vsi ti navedeni so obtoženi v odsotnosti: ■
n) članstva pri prevratnem združenju (čl. 4. Ducejeve odredbe 3. 10. 1941), ker so v Grosupljem od nedoločenega časa pripadali organizaciji, ki je imela namen nasilno prevroči politično, gospodarsko in socialno uredbo države;
b)	prevratne propagande (čl. 5. Ducejeve odredbe z dne 3. 10. 1941), ker so v istih okoliščinah širili propagando za nasilen prevrat politične, gospodarske in socialne uredbe v državi;
c)	udeležbe pri oboroženi tolpi (čl. 10. Ducejeve odredbe 3. 10. 1941), ker so v istih okoliščinah bili člani oborožene tolpe, ki je imela namen. da izvršuje zločine proti državi;
d)	protizakonite posesti orožja (čl. 2. Ducejeve odredbe 24. 10. 1941), ker so, vedno v istih okoliščinah, posedovali orožje in municijo brez pooblastila kompetentne oblasti.
Sodišče izreka, da so Kvas Rudolf, Polič Rad-
ko, Hrovat Anton in Prijatelj Jožef krivi obtoženih zločinov, in kot take jih obsoja na kazen dosmrtne ječe, z vsemi zakonitimi posledicami, vštevši tudi izgubo pravic do udeleževanja pri javnih službah za stalno, postavitev izven zakona, povrnitev 6odnih stroškov ter stroške za oskrbo v ječi.
To poročilo naj objavi v izvlečku ter enkrat ljubljanski dnevnik »Slovehec«.
Ljubljana, 27. januarja 1943-XXI.
Istotako je isto sodišče Izreklo obsodbo proti Scpic Jožefu, sinu Rudolfa iu Sepic Jožefine, roj. v Ljubljani 19. 2. 1905 ter istotam bivajočemu, gasiicu. Bil je v odsotnosti obtožen:
a)	zločina, ki ga predvideva čl. 1. Ducejeve odredbe 3. 5. 1942, ker je bil v Ljubljani od nedoločenega časa in do septembra 1942 član združenja, ki je imelo namen nasiloma prevreči politično in socialno ureditev v državi;
b)	zločina, ki ga predvideva čl. 16. Ducejeve odredbe 3. 10. 1941, ker je v istih časovnih in krajevnih okoličinah bil član oborožene tolpe, ki je imela namen, da izvršuje zločine proti državi.
Sodišče je izreklo, da je Sepic Jožef kriv obtoženih zločinov in ga kot takega obsoja na kazen dosmrtne ječe, z vsemi zakonitimi j>osledicami* vštevši stalno izgubo pravice do javnih služb ter postavitev izven zakona, kakor tudi poravnavo sodnih stroškov ter oskrbovanja v ječi. Poročilo o tej razsodbi se mora v izvlečku ter enkrat objaviti v ljubljanskem dnevniku »Slovenec«.
Ljubljana, 26. januarja 1943-XXI.
sebno močni nalivi so trajali na praznik od 15.50 do 16.20 in od 17.45 do 18.30.
Meteorološki zavod je za drugo razdobje nalivov zaznamoval, da je padlo 65.2 mm, torej ves čas nalivov kar 80 mm dežja I Ta na videz kaj skromna številka nad predstavlja ogromno množine vode, kajti zlilo so je po meteorološkem računu nad ozemlje ljubljanske občine do 64 milijonov hI vode I
Toča, blisk in grom
Hudi nalivi na svečnico so bili za vsakogar nekaj nevsakdanjega. Še večjo posebnost in vremensko abnormalnost je navaden zemljan in meščan doživljal snoči in pozno v noč. Okoli 18.20 jo po mirnih domovih v okolici in po j>onosnih liišah v mestu nekaj završalo. S streh so se vsipale drobne ledene kroglice. Padala je drobnejša toča, sem in tja sodra. Padala je dobro sekundo. Ponekod je bilo vse lepo j>obeljeno e temi kro-gljicami.
K toči pa sta se jx>zneje okoli 17.50 pridružila še blisk in grom. Začelo se je na zapadu sprva medlo svetlikati. Marsikdo je sprva domneval, da izvira to svetlikanje od tramvaja, ko vozi mimo. Pozneje Bo je mogel prepričati, da se v kratkih presledkih f>ojavlja na zapadnem nebesnem svodu pravi, naravni blisk, ki je postajal od časa do časa svetlejši in močnejši. Blisku je kinalu sledilo votlo grmenje, trajajoče navadno do 40 sekund. Bili 60 gromi, ki so dosegli nad 60 6ekund.
Posebno mof.no grmenje je bilo čuti v času od 19.10 tja do 20.40, nakar je kmalu nehalo tudi deževje.
Vode so začele naraščati
Hudi in neprestani nalivi so povzročili, da so začelo vodo sila naglo naraščati. Že zaradi naglega tajanja snega prej močno namočena in omečana zemlja ni mogla voč sproti vsrkavati novih velikih vodnih mas, ki so se začele nato valiti po strminah in hribinah nizdol in so stekati v vodne struge.
Kakor kratko poročajo, so katastrofalno začeli naraščati hudourniki po Gorenjskem, ko se je sneg na planinah silno naglo tajal. Besneli so tudi plazovi. Silovito narašča Sava, ki vali iz Gorenjske ogromne vode. Pri Ježici je Sava močno narasla in prestopa bregove. Ozemlje ob izlivu Ljubljanice v Savo je poplavljeno in popolnoma pod vodo. Velika je voda pri Zalogu in Lazah.
Ljubljanica je v dobrih 24 urah silovito narasla. Na Špici je dosegla skoraj 1.50 m nad nor-malo. Še večja je pri Fužinah. Skozi mesto vali Ljubljanica rjavo umazano vodo. Tudi struga
Gospodarstvo
Nakazila za nabavo usn)a čevljarjem
Pokrajinski svet korporacij v Ljubljani poziva čevljarje, da mu predložo pooblastila za nakup usnja v mesecu februarju t. 1. v ča«u od
1.	do 10. v potrditev nakazil. Po tem roku se bo usnje nakazovalo le še čevljarjem, ki obratujejo izven Ljubljane.
Razdeljevanje krmil za prašiče
Pokrajinski Prehranjevalni zavod obvešča vse rejce ljubljanske občine, da se bodo v dneh
2.	in 3. februarja razdeljevale pri oddelku za meso, Gosposka 12, nakaznice za krmila prašičev za pitanje in rejo.
Zaposlenost delavstva v decembru
Iz statističnih podatkov Zavoda za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine je razvidno, da je znašalo v mesecu decembtu lani število zavarovanih delavcev 25.098.
Odstotek bolnikov se je malenkostno zvilai od
3.10 na 3.11 odstotkov
Zavarovana delavska mezda narašča in se je
decembra v primeri z novembrom zvišala za lir 0.10 na lir 25 33 dnevno povprečno. Zaradi zmanjšanja števila delavcev se je skupna delavska zavarovana mezda nekoliko znižala.
Prehrana Evrope
Dosedanja statistika, ki je računala kvote o samoprehrani evropskih držav, je bila zelo pomanjkljiva. Sedaj so nemški statistiki poskusili izločiti napake, tako da so izračunali, kolikšna
Eovršina je potrebna za prehrano jjosamezne dr-ave, oz. prebivalcev, če se vpošteva dosedanji način prehrane. Iz teh nemških statistik jo razvidno, da je celinska Evropa že v predvojnih letih 1935—1938 dosegla 98% kritja svoje prehrane z domačo proizvodnjo. Po površini je bila prehrana Belgije,na pr. osigurana z domačo proizvodnjo e 51%, sledita Norveška s 69 in Švedska s 71%. V skupino držav, ki so bile v veliki meri navezane na uvoz hrane, je spadala tudi nekdanja Avstrija z odstotkom 75%, nadaljo Grčija s 77%. Nekdanja Nemčija je Izkazovala odstotek 92%, nekdanja Češkoslovaška 96%, Francija in Holandija po 85%, Italija pa z 92%. V Severni Evropi je imela nnjvišji odstotek samoprehrana Danska s 148%. Intenzivnost obdelovanja je na Danskem ravno tako velika kot na Nizozemskem, vendar pa je prebivalstvo slednje trikrat večjo kot dansko. Baltske države imajo presežke, njih odstotek je isti kot bolgarski s 113%, Romunija pa 121%. V nasprotju s tem pa stoji Anglija, kjer je znašal odstotek prehrane z domačimi proizvodi samo 25%. Sedaj je mogoče površina v Angliji l>ovečana, vendar so dovozi še potrebni v izredno veliki meri. Nasprotno pa se celinska Evropa lahko preživlja s svojo proizvodnjo. Ze pred vojno se ozemlja s presežki prispevala mnogo k pre-hrani Evrope, 6edaj pa je p>ovečana kmetijska proizvodnja Srednje Evropo in Italije v veliki meri pripomogla k samoprehrani Evrope, kar je še bolj potencirano s priključkom vzhodnih ozemelj,
tako da je prehrana Evrope osigurana.
•
Konferenca o kmetijskem kreditu v Budim-peti. Za 11. februar je sklicana v Budimpešti mednarodna konferenca o kmetijskem kreditu, katero sklicuje družba za mednarodni kmetijski kredit Prisostvovali bodo zastopniki Italije, Nemčije, Slovaške in Bolgarije naravno poleg Madžarov.
Ljubljanice v mestu je polna in že kmalu ni bila tako visoka kot prav ob sedanji povodnji na svečnico. Rjave vode naznačujejo, jjja so besneli hudi nalivi zlasti v krajih Polhovgrajskih Dolomitov j i po Notranjskem. Ljubljanica je že na več mestih prestopila bregove in poplavila j>olja. Tako pri Bevkah, Podpeči, v Lipah in Črni vasi. Sedaj v zimskem času preti Barju neljuba j>ovodenj. Tudi razni pritoki Ljubljanice so strahovito naglo narasli in poplavili polja. Okoli Polhovega Gradca so j>ovodnji. Gradaščica in Mali graben sta se razlila. Ižca jMJplavlja barjanske travnike. Iška kot hudournik drvi proti Ljubljanici.
Znamenita kotlina pri Planina na Notranjskem, skozi katero teče Unec, je močno poplavljena. Zelo je naraslo Cerkniško jezero. Razni večji in manjši potoki na Dolenjskem so se razlili po poljih.
Nova knjiga t Slovenčeve knjižnicec Izšel je izvrsten roman znanega češkega pisatelja BAABA:
Knjigo dobite po vseh knjigarnah in trafikah
^Golebcekcc
Delo je polno vedrine, solnih opisov življenja v češki vasi
17

M uzrokmr mlm nastala ®m%w mlcu
POT POLITIČNE M0CI PETROLEJA
Panama je pripadala do leta 1903 Kolumbiji. Njeno prizadevanje po samostojnosti so podpirale Združene ameriške države in ji v resnici poslale v pomoč vojne ladje, ker so hotele graditi v Panami svoj prekop. Washington je tudi takoj priznal neodvisnost panamske' republike, da bi preprečil vmešavanje Kolumbije. Seveda je morala Panama plačati svojo neodvisnost. Leta 1903 je dobila enkratno poravnavo v znesku 10 milijonov dolarjev za pre'kopno zono in je poslej dobivala le še 250.000 dolarjev »apanaže«. Za tako deželo je bilo to veliko premalo. Zvezna pogodba iz meseca julija 1926 pa je podredila panamsko republiko tudi v vojaškem oziru Združenim državam. Še pred to pogodbo je nastal leta 1921 majhen »obmejni« spor in panamske čete so prekoračile meje Costarice: 430 mrtvih je bilo prvi dan, 832 drugi dan.
Washinglon je grozil Panami in istočasno proglasil prijateljsko stališče do Costarice, ji poslal strelivo in mornariške vojake. Dogodek se je slabo končal za Deterdinga. Costarica je osvojila Coto. Amerika je poslala razsodnika in dovolila, da so kora'kale 26. avgusta 1921 njene mornariško čete v zmagoslavni paradi skupno s četami Costarice. Za svojo nepokorščino je bila Panama kaznovana s tem, da so ji zožili meje. In Costarica je pridobila veliko panamskega petrolejskega ozemlja. Washington in ameriški petrolejski interesi so tukaj zmagali.
Spričo vsega tega so končno le spoznali, da bi se ta boj za petrolej utegnil nevarno razvijati. Spori v Mexicu, prepir za petrolejska polja" na Sumatri, zdaj Costarica, nevarnost za Panamski prekop — vse to v enem letu: 1921. Hardingu je bilo vsega tega dovolj in je sklical v Washington »razorožitveno« konferenco. Zasedala je v dneh od 11. novembra 1921 do 6. februarja 1922. Anglija je na tej konferenci priznala enako upravičenost Združenih držav do morja, do-
pustila, da je bila razdrta pogodba z Japonsko in privolil na delitev Kitajske. Ta razorožitvena in mornariška konferenca je imela prav malo opravka s petrolejem, toda na njej so sklepali »veliki petrolejski mir«, ki bo za politični razvoj Evrope prav tako odločilen kakor bodočnost Mexike ali Venezuele. Bil je to le kratek odmor, ki je razpihal za nekaj časa angleškoameriško petrolejsko vojno za toliko časa, da bo premagan skupni sovražnik in tretja svetovna petrolejska sila — Rusija.
Medtem ko so se v Južni in Srednji Ameriki, v Romuniji in Indiji na smrt borili angleški in ameriški petrolejski trusti, so Sovjeti spet pričeli izkoriščati svojo petrolejske vrelce v Bakuju. Tega niso mogla prezreti niti Deterding niti Standard Oil, kajti še pred svetovno vojno je proizvajala Rusija skoro toliko petroleja kakor Amerika, s to razliko, da je ruski petrolej mnogo boljši od ameriškega. Do leta 1917 je bila Rusija na drugem mestu svetovne proizvodnje. Potem je prišla vojna, revolucija in ruski petrolej je izginil z evropskega trga. Beloruske armade, angleški ekspedicijski oddelki in prostovoljci so se borili proti rdeči armadi na petrolejskih področjih Kavkaza. Zdaj so končno prišli ti vrelci v posest Moskve in tam, kjer so pred vojno uničevali mali producenti drug drugega, je prevzela zdaj delo država. Petrolej je bil v dobi, ko je po Rusiji razsajala lakota, edini izvozni predmet in edino zamenjalno blago. Takrat so računali z dumpingom, toda Rusi so se znašli v pravem trenutku. Predsednik državnega petrolejskega trusta Lflnov je bil mož, s katerim je bilo treba resno računati. Leta 1922 je znašala proizvodnja ruskega petroleja 6 milijonov ton. Ni preostajalo drugega kakor da so ameriški in angleški petrolejski mogotci združijo in bojkotirajo sovjetski petrolej.
Na gospodarski konferenci v mesecu aprilu lota 1922 v Ženevi jc prišlo dn zbližan,ja med Nemčijo in Rusijo. V rapallski pogodbi 16. aprila 1922 sta se obe deželi odpovedali vsaki vojni odškodnini, sklenili obnoviti diplomatske odnose in povečati trgovinske zvezo. Tako so Rusi že dobili trg za svoj petrolej. Treba je bilo zdaj dobiti še italijanski trg. To pa je Amorikance in Angleže le prepričalo, da je treba skleniti ne le nekak začasen mir, ampak trajno petrolejsko premirje, da onemogočijo »rdečo nevarnost«. Posledica tega je bil
sestanek v mesecu juniju leta 1922 vseh odločilnih petrolejskih mož v Scheveningenu, v septembru istega leta pa se je sešlo na konferenco v hotelu Majestic v Parizu 16 petrolejskih magnatov...
Mexico je po tem premirju med Deterdingom in Amerikanci spet zadihala. Zdelo se je, da bo dežela, ki je bila tako dolgo igrišče petrolejske politike, doživela mir in miren razvoj. Toda prav Mexico je bila, med prvimi žrtvami »petrolejskega premirja«. Številne revolucije so spravile deželo v trajen nemir in jo je bilo vedno težje spraviti v pravi tir. Sovraštvo do tujcev in neke vrste psihoza krvavega maščevanja sta vedno bolj otežkočala izkoriščanje vseh političnih prizadevanj v smislu petrolejske industrije. Počasi so se priučili mehiški politiki, da je treba izigravati Amerikance proti Angležem, London proti Washingtonu, če nočejo takoj strmoglaviti. Okoliščine so bile več kot negotove. Petrolejski trusti so sklenili na konferenci v Washingtonu, da začasno prepuste sami sebi in čakati ter se zadovoljiti s tem, da si zagotove svojo posest in da že navrtane vrelce izčrpajo do kraja, da pa začasno ne vložijo nobenega denarja v nova petrolejska polja.
Čeprav je bila od bogatih mehiških petrolejskih polj do takrat odkritih komaj tisočinka, je bila Mexiko na drugem mestu med proizvodnimi deželami in je imela vsekakor možnost, da doseže prvo mesto. Danes je na osmem mestu in proizvaja veliko manj petroleja kakor Romunija. Delež Mexika na svetovni proizvodnji je padel od 27% na 1.7%. Od 193 milijonov sodov v letu 1921 je padla mehiška proizvodnja petroleja na 33 milijonov sodov v letu 1932 in na približno 34 milijonov sodov v letu 1938. Medtem pa se je dvignila v istem časovnem razdobju proizvodnja Venezuele od 4 na 117 milijonov sodov in je dosegla v letu 1938 194 milijonov sodov, skoro prav toliko kakor Mexi'ko v svojem najboljšem času. Petrolejske družbe so hladnokrvno ovirale svojo proizvodnjo v Mexicu, da hi pospešile razvoj Venezuele. Gomez, predsednik Venezuele, je bil 1 prijaznejši, ustrežljivejši kakor mehiški predsedniki. Petrolej brez revolucije je bil cenejši kakor petrolej z neprestanimi meščanskimi vojnami. Tako je prestavljen produkcijski renter Južne Amerike brez zadostnih ozirov na narodno gospodarstvo Mexi'ke. Venezuela je obogatela, Moxiko jc postala siromašna.
Kakor v kriminalnih romanih...
Vnebovpijoči partizanski zločini: 71 letna starka in siromašen delavec živa pokopana — 67 letna slaboumna starka in 45 letna jetična žena
zverinsko zaklani
Poročilo predsednika odseka industrijskih delavcev
Z iziemo mesta Ljubljane in okolice in z izjemo lesne industrije se na ozemlju Ljubljanske pokrajine pred italijansko zasedbo industrija in obrt nista dosti razvili. Po zasedbi jo bila pozornost posvečena tudi izpopolnitvi rudniške industrije. V ostalem pa so tudi drugi industrijski in obrtniški odseki z izjemo grafičnega pokazali stremljenje po napredku, v kolikor je omejeno dobavljanje surovin to sploh dovoljevalo. Izjemen položaj v pokrajini io zaviral razvoj industrije na spiošno in izdelovalno delovanje, občutno pa omejil tudi izvedbo javnih del.
Število včlanjenega delavstva. Odsek industrijskega delavstva predstavlja danes 15.022 delavcev in nameščencev, od katerih jih je bilo do 31. dec. lanskega leta 2755 včlanjenih v 12 pokrajinskih sindikatih, v 18 skupin in v 6 občinskih sindikatov, kar predstavlja 18.3 % vseh dolojemalcev.
Delo za ureditev delovnih nogodb. Pred 11. aprilom 1941 ni bilo mogoče sklepati kolektivnih pogodb razen « posameznimi podjetji, kar je v veliki meri oviralo skupno ureditev vseh delovnih odnošajev. Pa tudi zato, ker je bila edina splošna ureditev uredba o minimalnih mezdah, ki 6o jo tedaj oblasti izdale. Izrabljajoč ugodnosti nove zakonodaje pa se je odsek industrijskih delavcev naglo lotil svoje naloge, da bi uredil službeno razmerje svojih včlanjencev s kolektivnimi pogodbami, veljavnimi za vso pokrajino. Uspeh tega dela je bil v lanskem letu ta, da je bilo sklenjenih 30 ko-
lektivnih in mezdnih pogodb, od katerih jih je bilo 19 veljavnih za vso pokrajino. Tako je 9000 delavcev od 15.000 včlanjenih doseglo ureditev svojega delovnega razmerja. Doslej so ostali izvzeti iz ureditve delovni odnošaji manjših kategorij in tistih, katere je bilo težko imeti v evidenci zaradi tega, ker imajo sedež izven Ljubljane. V bližnji bodočnosti bo od sok storil vse, da bi se izvedlo tudi to delo.
Nato je govornik razložil mezdni položaj in dejal: Odsek industrijskega delavstva je dajal s svojimi predlogi in pobudami vso pomoč pokrajinski delavski zvezi pri vseh nastopih za izpopolnitev zakonskih uredb, ki se tičejo določevanja in obdavčbe mezd, posredovanja za delo, omiljenja posledic blokade in povračila mezd delavcem, ki so brez lastne krivde izostali od dela. Prvo leto odsekovega delovanja je bilo posvečeno tudi ureditvi sindikatov in ureditvi kolektivnih delovnih pogodb. Vsa vprašanja, tičoča se organizacije in mezd, so prišla v razpravo na sejali, sestankih in zborovanjih in sicer na 32 zliorih, 134 sestankih članov in na 141 sejah.
Te številke dokazujejo, kako tesni so bili stiki z delavci, kateri so razumeli potrebo delovanja Pokrajinske delavske zveze v njihovo korist. Ugodni uspehi se vidijo tako na organizaciji sami (število odsokovih članov v mnogih primerih presega celotno število članov vseh nivših strokovnih organizacij na tistem ozemlju), kakor tudi po socialni zaščiti, ki je razvidna iz števila sklenjenih kolektivnih pogodb.
Poročilo predsednika odseka poljedelskih delavcev
Poljedelski delavci 60 bili doslej izločeni od ugodnosti zakonodaje, nanašajoče 6e na socialno varstvo delavstva in na njihovo socialno zavarovanje. Zato niso imeli možnosti, da bi 6i ustanovili trdno sindikalno organizacijo in mogli tako sklepati kolektivne pogodbe. Zaradi posebnega položaja, v katerem 60 bili poljedelski delavci v preteklosti zavoljo zanemarjenega socialnega in sindikalnega položaja, se je odsek znašel pred zelo obsežnimi in težkimi nalogami. Potrebno je bilo organizirati kmetijske delavce, ki doslej 6ploh niso poznali sindikalne organizacije; potrebno je bilo urediti tudi njihove delovne odnošaje 6 kolektivnimi delovnimi pogodbami, končno je bilo treba raztegniti tudi na Ljubljansko pokrajino zakonodajo o socialnem varstvu in socialnem zavarovanju.
Število včlanjenega delavstva, število delavcev, ki jih zastopa od6ek poljedelskega delavstva, je precej veliko. V pokrajini je okrog 9000 hlapcev m dekel. Poleg tega je okrog 20.000 oseb, katerih glavni dohodek je zaslužek pri raznih kmetijskih, gozdnih in vinogradniških delih. Delovni odnošaji delavcev, ki 6padajo v to kategorijo, so zelo različni in nejasni zavoljo tega, ker imajo večinoma majhne ko6e zemlje, ki jim navidezno dajejo naziv zemljiških lastnikov.
Število sindikatov. Pogoji, pod katerimi 6e je naš odsek lotil organiziranja poljedelskih delavcev, so bili izredno težavni. Omenjam, da eo postali štirje sindikalni voditelji našega odseka žrtve svoje vneme in 6voje predanosti delu za našo organiza-
cijo. Navzlic temu je bila v glavnem organizacija našega odseka pravočasno izvedena.
Odsek ima štiri sindikate, torej celotno število, kolikor jih je predvidel organizacijski osnulek, izvzemši kmetijske nameščence kakor tudi 13 občinskih sindikatov s 557 člani.
Odsekovni predlogi. Res je, da naš odsek še ni mogel doslej doseči občutnejših dobrin v korist poljedelskih delavcev. Pa vendar je 6toril vse, da bi pripravil bodoče socialne reforme, ki naj bi se uveljavile za Ljubljansko pokrajino. Naš odsek je razen tega sestavil tudi obrazce kolektivnih pogodb za kmetijske delavce, za lesne delavce in za vrtnarje. Razen tega je odsek izdelal predloge za sledeče zakonske ureditve:
1. Za sodelovanje občin pri sestavljanju seznamov poljedelskih delavcev in za uvedbo občinskih razsodišč za poljedelske delavce. Zadevna uredba naj bi uredila pogoje kolektivnih pogodb za kategorizirane delavce. 2. Za uvedbo nezgodnostnega zavarovanja za kmetovalce in poljedelske delavce. 3 Za priznanje družinskih doklad za poljedelske delavce. 4. Za izvedbo bolniškega in starostnega zavarovanja za poljedelsko delavstvo.
Potem je govornik omenil V6e težkoče, ki se. pojavljajo pri širjenju organizacije v pokrajini in načel vprašanje delovnih pogodb, nezgodnostnega zavarovanja, družinskih doklad in socialnega zavarovanja, torej vprašanj, ki bodo postopno rešena, kakor je bil govornik zatrdil na zasedanju, katerega 6e; je udeležil tudi Visoki komisar.
Poročilo odseka kreditnih in zavarovalnih delavcev
V novih razmerah je položaj kreditnih in zavarovalnih zavodov, hranilnic ter socialnih zavodov, ki so njih uslužbenci zastopani v odseku industrijskih delavcev, grozi, da bo postal nad vse resen.
Večji del delavcev te kategorije je bil v nevarnosti, da bo odpuščen. Treba se je pa zahvaliti intervenciji Viaokega komisarja ter njegovemu sklicevanju na čut razumevanja pri teh podjetjih ter deloma tudi naporom od naše strani, da so se mogli rešiti ti delavci od najhujših posledic, ki jih je treba pripisati novim razmeram.
Skupno število zatsopanih delavcev v našem odseku šteje 1365.
Kakor je določeno po organizatornem načrtu Zveze, so delavci včlanjeni v štiri kreditne sindikate, in sicer za hranilnico, zavarovalnice ter za socialne zavode.
Naš odsek je imel nalogo, da je včlanil tudi delavce pri kreditnih zadrugah. Ker pa je razvidno, da je finančni položaj kreditnih zadrug precej drugačen in da so te zadruge raztresene po vsem ozemlju pokrajine, se je naš odsek znašel pred silno težko organizatorno nalogo.
Skupno število v odsek včlanjenih delavcev šteje 384 oziroma 27.8% vseh zastopanih.
Odsek kreditnih in zavarovalnih podjetij je sklenil več kolektivnih delavnih pogodb tako: za dclavce pri kreditnih zavodih, za delavce pri zavarovalnih podjetjih ter za uslužbence treh glavnih hranilnic v Ljubljani. S tem se je izboljšal gospodarski položaj zainteresiranih uslužbencev.
Niso še disciplinirani delavni odnosi zadružnih uslužbencev.
Delovni odnosi uslužbenstva pri socialnih zavodih so disciplinirani z organičnimi pravilniki.
Načrti za leto 1943.
V letu 1943 bo odsek skušal izvršiti vse, kar še ni izvršeno v smislu gornjih izvedb, to je: organizirati predvsem delavce v kreditnih zadrugah ter zboijšati njih delovne pogoje, ter razviti podporno akcijo. Zlasti bo odsek obračal skrb uslužbenstu socialnih zavodov.
Zaključek.
Ko podajamo to poročilo Visokemu komisarju, poročilo o delavnosti, ki jo je dosedaj razvil naš odsek in ko z veseljem ugotavljamo, da naše delo ni ostalo brez dobrih učinkov, si dovoljuje izraziti Visokemu komisarju našo največjo hvaležnost za dobrohotno pomoč v vsaki priliki.
Sprememba tarife za poštno-čekovni promet
Sledeče postavke tarife za poštno-čekovni promet Poštne hranilnice se spreminjajo takole:
1.	pristojbina za manipulacijo 0.20 lire;
2.	pristojbina za prenos poštnih nakaznic na poštni čekovni račun 0.40 lire;
3.	pristojbina za pogojno izplačilo 0.40 lire;
4.	pristojbina za pisanje nakaznice 0.40 lire.
KULTURNI OBZORNIK
F. Lehars »Zemlja smehljaja«
Med novejšimi operetnimi skladatelji zavzema F. Lehar eno najbolj vidnih me6t. Njegova dela niso omembe vredna samo zaradi njih velikega števila, ampak tudi zaradi razširjenosti in priljubljenosti, katere so pri operetni puibliki deležna. Po večini so to resna, dela, ki segajo skoraj na področje opernih tvorb, zato jili tudi resni glasbeniki z ujx>števajem jemljejo na znanje; dejanje samo ni plehko, kot je to slučaj pri mnogih operetah, pa tudi glasba stremi za višjimi cilji. Ima pa Lehar tudi sicer spretno roko, da zna svoja dela napraviti vabljiva za občinstvo, ki ljubi na odru razkošno oj^remo, eksotične plese in druge, bolj v zunanjost nagibajoče učinke v dejanju in glasbi.
Vse te in še mnoge druge, čustveno stran človeškega doživljanja zadevajoče poteze nosi tudi Leh&rjeva oj>ereta »Zemlja smehljaja«, mnogim poslušalcem znana še po izvedbi v ■'• ljubljanski operi pred leti, premnogim pa tudi iz kina v odlični zasedbi z Richardom Tatiber-jem. Prav je storila operna uprava, da jo je letos dala ponovno na spored. S tem je storila uslugo mnogim obiskovalcem opernega gledališča, ki si poleg, rekel bi: abstraktne zato>p-Ijenosti v čisto glasbo želijo še obilnejšega ugodja za oči in ušesa.
Predolga je vrsta vseh sodelujočih, da bi mogli njih nastop primerno označiti in oceniti, zato omenimo samo najvidnejše. Mlejnikova je bila kot hči grofa Lichtenfelsa (Anžlovar) pevsko zelo dobra: igralsko je bolj ugajala na mestih, kjer pride do veljave živahehn, razposajen, igriv temperament: manj resnična se je zdela tam, tkjer posega v njeno življenje tra-
gična usoda, ki bi jo moral tudi poslušalec po-doživljati. Njen glavni soigralec je bil D. Čuden. Glasovno je skoraj še bolj ugajal kot v »Traviati«, v kolikor niso nekatera mesta za njegov glas razmeroma nizko pisana. Kar se igranja tiče, bi pa sodil, obratno kot pri Mlej-nikovi, da so pri njem tragična mosta bolj pristno doživeta kot ona lahkotnejšega znača-
i'a. Loro je igrala Japljeva. M. Sancin in Bar-ičeva sta imela vlogi, brez katerih bi v tej resno zasnovani opereti pogrešali potrebnega sproščenja. Posebnost je bil nastop C. Debevca, ki je kot zastopnik starih kitajskih tradicij s svojo hladno, ledeno besedo hromil j>olet mladih zaljubljencev. Toleg imenovanih so tudi igralci manjših vlog poskrbeli za uspeh dela. K njim lahko štejemo tudi soloplesalee (Brav-ničarjeva, Japljeva, Remškarjeva, Pogačar) in baletni zbor.
Dirigiral je Simoniti. Orkester je dobro zvenel; tudi številna eksotično pobarvana mesta so bila dobro zadeta. Režijo in plesne točke je oskrbel Golovin, ki se je v obeh panogah prepričljivo vživel v tuje in dokaj nenavadno okolje; zlasti v plesih smo videli marsikako' novo domislico. Če omenimo še, da je napravila načrte za kostume J. Vilfanova, cvetlični aranžma pa oskrbela tvrdka Pavel Šimenc (za oboje je bilo treba živahne, domiselnosti polne iznajdljivosti), potem smo nekako omenili vse, kar je pripomoglo k usj>ehu predstave. M. T.
Jubilejna predstava v Operi
Pred nekaj dnevi je slavila naša opera svojevrstno slavnost: Verdijeva »Traviata« je doživela svojo stoto uprizoritev na ljubljanskem odru^ Vsekakor je to število predstav, ki ea je deležno malokatero delo, značilno za kakovost imenovane opere, obenem pa po njem lahko merimo tudi razpoloženje in sprejemljivost občinstva!, po katerem se koncem kouccv
Dne 17. novembra prejšnjega leta je odšla k Sv. Duhu na Polževo večja skupina domačinov iz Stične in okoliških vasi, da bi izkopali trupli 71 letne Francke 2nidaršič in njene 67 letne seslre Julke Žnidaršič, p. d. Bučarjevi iz Gornje vasi št. 2 pri Stični, ki ju je drhal pijanih partizanov odgnala 27. avgusta p. 1. v hosto in ju ubila v Ja-kobčkovi dolini (gozdna kotlina pri Sv. Duhu, katere lastnik je Habjan Martin iz Nove vasi št. 3). Ob tej priliki je bil najden in izkopan tudi grob dveh drugih partizanskih žrtev delavca Antona Hribarja in njegove žene Alojzije Hribar iz Mevc št. 1, občina Krka.
Nad 30 verodostojnih prič je ugotovilo dejanski stan, da sta bila Francka Žnidaršič in Anton Hribar živa zakopana, Julka Žnidaršič in Alojzija Hribar, ki je bila v zadnjem štadiju tuberkuloze, pa zaklani z nožem v hrbet.
Uradni zapiski o poškodbah in vzrokih smrti
Ekshumacija trupel pok. sester Francke in Julke Žnidaršič iz Gorenje vasi št. 2. občina Stična, ter trupel Antona Hribarja in njegove žene Alojzije iz Mevc št. 1, občina Krka, je bila 17. novembra 1942 okoli 9 dopoldne pri Sv. Duhu na Polževem.
Trupla so bila izkopana v Jakobčkovi dolini, ki leži približno 300 m zapadno od cerkve sv. Duha. Kot priče so bili prisotni: zdravnik dr. Gregor Fedran, Hudo št. 13, pater Maver Grebene iz Stične, neki časnikar iz Ljubljane, nečakinja Terezija Žnidaršič iz Gorenje vasi, 13 članov vaške straže iz Stične ter 16 domačinov iz okoliških vasi.
Prvi grob na spodnji strani, globok 90 cm, na zgornji strani pa 50 cm. V njem sta ležali dve trupli, v katerih je nečakinja Terezija spoznala teti Julko in Francko Žnidaršič. Zgornje truplo, čokato, oblečeno v modro rešetaslo obleko jc ležalo na trebuhu v smeri proti jugozahodu. To je bilo truplo Francke Žnidaršič. Desna roka v kolku uprta, desna noga v kolenu močno upognjena nazaj. Leva noga iztegnjena, stopalo na znotraj iz-podvito, močno uprto ob steno groba. Gole noge obute v čevlje. Truplo še dobro ohranjeno. Spredaj v zgornjem prsnem delu na desni strani okrvavljeno mesto brez kake vidue rane.
Truplo Julke Žnidaršič je ležalo v nasprotni smeri vznak, z glavo ob nogah sestre Francke. Leva roka iztegnjena ob telesu, desna roka upognjena v komolcu preko trupla. Truplo oblečeno v jopico križastega vzorca, krilo temnosivkasto. Čevlji na golih nogah. Prva rana zadaj desno, približno v višini 9. vretenca v srednii lopatični črti, 2 cm široka in 10 cm globoka. Druga rana 4 cm niže, zadana z ostrim predmetom, dobrih 15 cm globoka. Tretja rana na levi strani v višini pod levim rebrnim lokom, globoka 12 do 13 cm.
Julka Žnidaršič je verjetno podlegla poškodbam zaradi izkrvavitve. Njena sestra Francka je verjetno padla ozir. se je opotekla v jamo še živa, kar sklepam iz tipične drže in iege trupla.
Drugi grob v smeri severovzhodno proti jugozahodu je bil globok pribl. 80 cm. Tudi v tem grobu sta ležali dve trupli. Truplo Antona Hribarja je ležalo zgoraj na levi strani. Oblečeno v srajco, temnosivkasto modre hlače iz cajga in čevlje. Glava že močno v razpadu, truplo še dobro ohranjeno. Roke je imel Hribar v zapestju zvezane na hrbtu in sicer s telelonsko žico. V ustih je imel precejšnjo količino prsti, kar je zbujalo domnevo, da so mu bila usta zamašena. V bližini desne ključnice in pod njo večja štirioglatasta rdečkasto-modrika-sta lisa. Zadaj v pokrajini križne kosti vidna podolgovata temnomodra lisa. Drugih vidnih znakov poškodb pregled ni ugotovil.
Na pol golo truplo Alojzije nribar je ležalo na trebuhu, Noge v kolenih upognjene navzgor. Truplo srednje postave, skrajno shujšano in izčrpano, z veliko golšo. Na levi strani zadaj pribl. v zadnji lopatični črti in v višfni 10. prsnega vretenca 5 cm visoka rana. Desno spredaj v spodnjem delu prsnega koša zevajoča rana, verjetno izstop bodljaja. Obleka na prsni strani močno okrvavljena, pod truplom mlaka krvi in okrvavljena zemlja.
Hribar Anton je bil v jama verjetno vržen v omamljenem stanju. To sklepam iz tega, ker na truplu ni bilo opaziti in ugotoviti kake težke poškodbe. Žena Alojzija .ie umrla zaradi izkrvavitve
Identiteto izkopanih trupel smo poleg zgoraj navedenih prič ugotovile tudi podpisane priče
Stična, 19. novembra 1942.
Dr. Gregor Fedran, zdravnik.
(Sledijo podpisi petih prič.)
Pri Sv. Duhu na Polževem, kjer so imeli partizani svoje taborišče in svojega uradnega krvni-
število predstav ravna. Značilno je, da je »Traviata« dosegla boš v letošnji sezoni najvišje števlio predstav, do zdaj celili 21. Temu rekordu se približajo uprizoritve v sezoni 1933/34 s 17 predstavami; na tretjem mestu stoji sezona 1924/25 z 12 predstavami; od te sezone dalje tudi štejemo uprizoritve, ki so letos dosegle število sto.
Med umetniki, ki so v tem razdobju nastopali v »Traviati«, dobimo mnoga sloveča imena. Izmed njih omenim sa.iuo naslednja: Vesel-Pola, Sovilski, Pojx)v, Gajeva, Kovač, Gjungjenac, Gostič, Janko. Zadnji je poleg Vidalijeve in Čudna, ki je najnovejša pridobitev naše opere, sodeloval tudi pri jubilejni predstavi.
Od dirigentov omenim Neffata, Štritofa in Žebreta; režirali so pa Sevastjanov, Bučar, Kreft in Debevec.
Jubilejna predstava je pokazala, da ni »Traviata« kljub številnim ujirizoritvaon na svoji privlačnosti nič zgubila; nasprotno: prisrčne ovacije, darila, razkošna oprema odra, 'ki je bil ves v cvetju (za okusen cvetlični aranžma je poskrbela cvetličarna Ilerzmanski): vse to je dalo slutiti, da ta jubilej verjetno ni bil zadnji. Delo, ki zajame poslušalca tako po svoji glasbi kot po čuvstveno zgrajenem dejanju, zasluži v polni meri pozornost, ki mu jo občinstvo izkazuje.	M. T.
Sedmi simfonični koncert
Ponedeljkov simfonični koncert je stal pretežno v znamenju ponovitve nekaterih najpri-Ijubljenejših točk, izbranih iz sporedov dosedanjih koncertov. Tako sta bila nova prav zn prav samo Rossinijeva uvertura k operi Viljem Teli in Dvorakov Slovanski ples, dočim smo Čajkovskega violinski koncert v d-duru, Srliu-bertov h-mol simfonijo ter Adamičev Polrkan ples v tej sezoni že slišali. S temi jronovitvnmi je bilo, kot je pokazal obisk, občinstvu ustre-
ka Vinka Zajca, pd. Vencajza iz Oselc pri Krki, je raztresenih mnogo drugih grobov, v katerih so l>okopane partizanske žrtev — okoliški siromaki. Tako so partizanski blagovestniki reševali socialna vprašanja najbednejših med bednimi!
Uradni zapisnik o izkopu zgornjih Štirih trupel so bruni v treh izvodih na treh različnih krajih. Razen podpisanih prič, katerih imena so poštenim ljudem vsak čas na razpolago (partizanskim krvolokom seveda ne!), je živih Še nadaljnjih 24 prič, ki so bile pri izkopu trupel in so si na podlagi vsega, kar so videle in slišale, lahko rekonstruirale strahotno justifikacijo. Partizanski rablji so slaboumno starko Julko Žnidaršič vrgli na tla, da je bila z obrazom obrnjena proti zemlji, in jo začeli klati z nožem. Sestra Francka, 'ki je morala vse to gledati, se jim je hotela iztrgati iz rok, zverinski rablji pa so jo sunili v jamo na zaklano sestro ter jo živo zakopali... Približno enako so »likvidirali« Antona Hribarja in njegovo ženo. Alojzijo Urbar, ki jo bila v zadnjem stadiju tuberkuloze, so zabodli z nožem v hrbet, možu Antonu, ki se je upiral, so zamašili usta s prstjo in zvezali roke na hrbtu ter ga vrgli živega ali od udarcev omamljenega pahnili na mrtvo ženo v jamo... Vseh 31 prič se je moglo prepričati, da nista imela ne Francka Žnidar* šič ne Anton Hribar nobene rane. Podplutbe na niunem telesu izvirajo od surovih sunkov in udarcev, ki sta jih morale pretrpeti, ko so ju partizanski klavci gnali na morišče.
Vsi partizanski umori po slovenski zemlji so dokazani s številnimi pričami! Pišemo o Žrtvah, za katere s 100^'n zanesljivostjo vemo: katerega dno in vpričo katerih ljudi no bile od partizanov odvedene, od partizanov ubite, od partizanov zakopane. Grmada dokazov za vse te zločine raste do neba. Prišel bo čas. ko ho tudi ona plast ljubljanske inteligence, ki še zmerom simpatizira z OF. osramočena stala pred goro dokazov, pred množico prič! Te priče bodo povzdignile svoj glas in z neizprosno odločnostjo izpovedale, kar jim na srcu leži. Na tisoče, nn desetlisočo prič ho govorilo in izreklo svojo obsodbo!
Tem roparskim, požigalnim in morilnim tolpam bi bil seznam prič več kot dobrodošel! Pričo za pričo bi s svojim krvniškim orožjem prisilili k molku, zakaj resnire se boje ko! hudič križa... V našem interesu ie, da te priče žive dočakajo dan, ko tvorno delali skupen obračun. Sodba bo trda, toda pravična. Tudi ljubljanska zara gosjio-da bo morala takrat polagali račune!
Delitev racioniranih mi v februarju
Prehranjevalni zavod Visokega komisariala za Ljubljansko pokrajino sporoča:
Meseca februarja 1943-XXI bodo dobili potrošniki sledeča racionirana živila:
1.	na navadno živilsko nakaznico (7.a vse potrošnike) dnevno 150 gr kruha ali 130 gr krušno moko ali 225 gr koruzne moko, 1800 gr riža, 200 gr testenin, 500 gr sladkorja. 100 cr svinjskih maščob, 200 gr masla, 1 del olja, 100 gr mila, 200 gr fižola na odrezek A (samo na ljubljansko živilsko nakaznice — izvzeti so zalogarji), 000 gr soli na odrezek B;
2.	na dodatno živilsko nakaznico SD I (za ročno delavce) dnevno 150 gr kruha ali 130 gr krušne moko ali 225 gr koruzne moke;
3.	na dodatno živilsko nakaznico SD I + II (za težke delavce) skupno: dnevno 250 gr kruha ali 217 gr krušne moke ali 375 gr koruzne moke, 500 gr riža. 100 gr testenin:
4.	na dodatno živilsko nakaznico SD I + II + III (za najtežje delavce) skupno: dnevno 350 gr kruha ali 300 gr krušne moke ali 525 gr koruzne moke, 500 gr riža, 100 gr testenin;
5.	na dodatno živilsko nakazniro GM-a (za otroke do 3 let) 900 gr riža, 100 gr testenin, 500 gramov sladkorja, 750 gr marmelado na odrezek »7«;
6.	na dodatno nakaznico GM-b (za otroke od 3 do 9 let) 100 gr sladkorja, 1000 gr marmelado na odrezek »20i;
7.	na dodatno nakaznico GM-c (za mladino od 9 do 18 let) 100 gr sladkorja, 1000 gr marmelade na odrezek »VII«, dnevno 50 gr kruha ali 42 gr krušne moke ali 75 gr koruzne moke;
8.	na dodatno bolniško nakaznico za kruh dnevno 100 gr kruha ali 83 gr krušne moko ali 150 gr koruzne moke.
ženo. Prepričani 6mo, da tudi vodstvo koncertov ni dalo teh točk ponovno na sjiored iz zadrege, ampak iz prepričanja, da poslušalec šele po večkratnem poslušanju dojame vso lepoto, skrito v kakem delu. Večkrat doživimo, da koncer-tanti čriajo iz svojega sporeda to ali ouo točko, najrajši domačega avtorja, z motivacijo, da je bila pi cd toliko iu toliko 'leti že izvajana. I ako vloži skladatelj svoj čas in trud v dela, ki jih, če ima srečo, v 6vojem življenju morda enkrat sani,krat sliši. Tem manj jih more |>oznnti jxj-slušalec. Težko je potem govorili o glasbeni tradiciji ali o sistematični glasbeni vzgoji, ki jo je mogoče [»ospeševati le na ta način, da se seznani občinstvo z važnejšimi deli tudi v podrobnostih, kar je pa po enkratnem površnem slišanju težko doseči. Misili, ki prihajajo poslušalcu nehote ob tem koncertu, bi mogli še globlje razpresti in o|>ozoriti na nekatere nedostat-ke v našem glasbenem življenju.
Rossinijeva uvertura k Viljemu Teliti je. duhovito delo, bodisi po iznajdljivosti, kjer slika dogodke iz narave, ali v instrumentaciji. Uvod, v katerem nastopijo samo čelisti, je prav dobro zvenel; omenim zlasti dovršeno igro so-'lista šedlbauerja. Violinist A. Dcrinelj jc odigral iz Čajkovskega koncerta v d-duru prvi stavek. Celoten koncert je igral na enem prejšnjih koncertov. Poleg virtuozne tehnike imn topel, izredno čist ton, probojen tudi v večji dvorani. Občinstvo je kot vedno, tudi to pot simpatično sprejelo Schubertovo simfonijo v h-molu. — V Dvorakovem plesu št. 16 se menjavajo napevi ouvstvencga značaja z boli razigranimi. Orkester jih jo dobro podal. Za zaključek so zaigrali še Adamičev Potrkan ples.
Koncert je vodil Drago M. Sijanec večinoma na pamet. Orkester je dobro reagiral na njegove kretnje in je bil veren vršilec njegovih intencij. Tudi jc bil pri Čajkovskega violinskem koncertu v pravem razmerju do solista.
M. T,



Koledar
Petrtek, 4. februarja: Andrej Korsina, škof; Raban Maurus, škof; Evtihij, mučenec,
Petek, 5. februnrja: Agata, devica in muče-nica; Gcrmin in Albuin, škof.
Lunina sprememba 5. februarja: Mlaj ob 0.29. llerschel napoveduje mrzlo vreme.
Osehne novice
' — Na svečnico sta se poročila v cerkvi sv. Petra g. inž. Ljubo Pogačnik in dipl. iur. gdč. Oliva Hočevar, hčerka ginin. ravnatelja v pok. Poročni obred je izvršil g. župnik Košmerlj, ob navzočnosti prič g. ravnatelja Kuno Hočevarja in g. prinia-rija dr. Jos. Pogačnika. Mnogo sreče na novi življenjski poti!
— Poročila 6ta se v nedeljo g. Brankovič Branko, poročnik biv. jug. vojske in gdč. Seibitz Dora, priv. uradnica v Ljubljani. Iskreno čestitamo!
PROGRAM
»NAŠE KNJIGE«
za leto 1943 Prvo polletje:
1.	Exupčry: VETER, PESEK IN ZVEZDE
2.	Jovkov: DOMAČIJA NA MEJI
3.	Cronin: C1TADKLA
4.	Budak : MUSINKA
Naročnina je L 1SU-— (6 obrokov po L 30 —) Drugo polletje:
5.	Salminen: KATRINA
6.	Timmermans: KMEČKI PSALM
7.	Cloete: KOLESA SE VRTIJO
S. Crivelli: ŽIVLJENJIi RAFAELA SANTIJA (Naročnino javimo kasneje)
ZALOŽBA »NAŠE K JI G E«
LJUDSKA KNJIGARNA
v Ljubljani — Pred škofijo 5
—	Vremenske posebnosti februarja. Že dober teden vlada prav toplo in mestoma deževno vreme. Barometer je nizek. V ponedeljek ponoči je začelo deževati. Ombrometer )e na svečnico zjutraj zaznamoval 14 S mm dežja, v sredo zjutraj pa 65.2 mm, skupaj torej 80 mm dežja, ko je januarja v 7 dneh padlo le 39 mm padavin. Na svečnico je bila jutranja temperatura nekoliko nižja od ponedeljkove. Bilo je zjutraj +5.1" G, kar je izreden pojav, ko je bilo lani na svečnico —0» C. V sredo zjutraj pa je bilo zjutraj le +3.2" C. Izredno toplo je bilo v ponedeljek čez dan, ko je znašal temperaturni maksimum +0" C. na svečnico pa +7° C.
—	Novi oficij in maš? 6\etega Leonarda in papežev svetnikov se spet dobi v Mladinski založbi, Ljubljana, Stari trg 30.
—	Uprava kina Malice obvešča cenj. občinstvo, da bosta do nadaljnega dva dnevna sporeda. Dnevno ob 14.30 je na sporedu (ilm športno detektivske vsebine »Skrivnostna žena«. Dne ob 16.30, 13.30 se predvaja »Rumeni pekel« z Giachettijem, Marijo Tasnady in Pal Javorjem.
—	Možina Josip, oče osmih nepreskrbljenih otrok, sam bolan, lepo prosi dobra srca pomoči v denarju, zlasti pa v obutvi in obleki. — Darove 6prejema uprava »Slovenca«.
—	»Super« čaj je tip pravega ruskega (kolonialnega) čaja.
—	Svojeglavček v frančiškanski dvorani. Na frančiškanskem odru je v letošnji gledališki sezoni opaziti več razgibanosti nego prejšnja leta, ko so igrali večinoma priložnostne igrice. Frančiškanska prosveta si mnogo prizadeva, da bi se dvignila nad običajne uspehe diletantov. Treba ji je še dobre strokovne roke, pa bo kmalu vzgojila krog prav dobrih igralcev. V nedeljo so se predstavili z novo komedijo »Svojeglavček«. Dejanje se odigrava v planini pred turistovsko kočo. Tone, postaven fant iz doline, gorski vodnik, vodi tod mimo turiste in pridno obiskuje Polonco, svoje trmasto dekle, ki je tu gori doma. Nekoč pripelje
s seboj nekega trgovca, komičnega Žida, ki se takoj vname za Tonetovo dekle. Po neštetih zaplet-ljajih se vse ugodno reši in zaključi. — Delo prav gotovo ninta nikake literarne vrednosti. Pač pa ima mnogo besedne in situacijske komike, ki najde, hiter odziv pri občinstvu. Prireditelji so imeli gotovo namen, tla nudijo publiki prijetno in lahko zabavo, kar jim je popolnoma uspelo. Igralci so bili prav na mestu in so s svojim govorom in petjem res ustvarili okolje, da smo se res čutili v planini in prosteje zadihali. Mnogo vedrine sta prinesla na oder Ione in Polonca, pa energična Cila in umerjeni 1'otokar, trgovec Izak in hlapec Jože sta pa menjaje zabavala publiko, da ves večer ni prišla iz smeha Prav ugajale so pevc-ki točke, ki bi na potrebovale še nekaj vaj. Scena po načrtu g. Jeionika in izdelavi g. Štruklja je prav mnogo doprinesla k uspeli prireditvi.
Iz olels isi živi
Iz Gorlzlle
šole se bodo zopet odprle. Dn sc prihrani
kurivo, so šolske oblasti tisti teden pred božičnimi prazniki zaprle za nekaj zimskih tednov vse šole v državi. S ti), februarjem bodo te od vojnih razmer izsiljene počitnice prenehale in sc bo po vseli šolali zopet začel redni pouk.
Z Gorenjskega
Preddvor. Prejšnji teden je bilo v Preddvoru v strankinem domu zborovanje. Staršem in mladini je govoril okrožni šolski vodja Lil-ling o Hitlerjevi mladini in njeni službi na kmetih v stari Koroški. Tudi godalni orkester Kraft durch Freude iz Kranja je prišel gostovat v Preddvor in žel veliko priznanje domačinov. 13. februarja je zopet napovedan tak koncert v Preddvoru. Tedaj bo tudi govoril okrožni vodja Lilling o biološki podlagi narodno socialistične strnnkc.
Huda nesreča. 22. januarja popoldne sta podirali Frančiška Gregorin in njena hčerka Frančiška iz Trzina staro opekarno. Splezali sta na streho in skušali odtrgati ostrešje, pa so je pod njima podrla streha. Pri padcu sta se hudo potolkli in so ju prepeljali v bolnišnico na Golniku.
Smrtna kosa. V Smartnem pod šmarno goro je umrl zn angino slikarski mojster Ludvik Zaje. Zbolel jc in umrl je istega dne. Zapušča vdovo in tri otroke. — Nu Bledu je umrl 82 letni kaj/ar Ivan Legat, ki je 56 let zvesto sodeloval pri gasilcih. — V Dolu je umrl klobučar Anton Mejač, star 91 let. Prav tam je umrl 72 letni posestnik in bivši krovec Anton Loboda, oče tamkajšnjega občinskega tajnika.
Poroke. V kranjskem okrožju so se poročili: Anton Černivc in Marija Bezlaj, oba iz Medvod; Ivan Kopač in Ana Mlakar, oba iz Žirov; Ivan Kržišni',. in Marjana Gladek, oba iz Zirov; Fr. Jerel) in Ivana Jesenko, oba iz Nove vasi; Lud-vik I.otrič in Frančiška Potočnik, oba iz I.ajš v občini Selcu: Jožef Mlakar in Frančiška Tor-ker, oba iz. Voluka iz občine Trata; Avgust Založnik iz Goričun pri Medvodah in Broni-slava Bizant iz Preske; Bogoljub Osredkar iz Bodovelj pri škofji Loki in Cita Strnišar iz Suhe pri škofji Loki; Andrej Ogriz iz Orebka v občini Mavčiče in Vida Govec od istotam; Franc Debevcc z Orehka v občini Mavčiče in Marija Hafner iz Srednjih Bitenj v občini Zab-nica; Franc Hafner in Ljudmila Petrin, oba iz Virmnš pri škofji Loki; Jožef Jenko in Katarina Guzel.j, oba iz Godešičev: Anton Šink iz Puštnla pri Škofiji I.oki in Regina Arčon iz Svet jn v občini Medvode; Alojz Bolha in Angela Grošelj, oba iz Poženika v občini Cerklje; Fr. Klemene iz šmatrtna v občini Cerklje in Angela Delovcc iz Sv. Ambroža v obč. Cerklje; Pavel Eržen in Frančiška Jurjetič, oba iz Zirov-skega vrha; Franc Skvarča in Kristina Dolinar, oba iz Lučne; Peter Triler iz Virmaš in Frančiška Zaletel, oba iz Šmnrtna pod šmarno goro; Viktor Ivan Rnsnik iz Broda pri Št. Vidu in Frančiška Cedilnik iz Šmnrtna pod šmarno goro: Anton Kvaternik in Frančiška Knlan, oba iz Puštala pri škofji Loki; Stanislav Burger iz Vaš pri Medvodah in Frančiška Kavčič iz Preske; Valentin Koder iz Beljaka na Koroškem
Jlotorna oklepna vozila italijanskih izvidnic v libijskem delu saharske puščave.
® J im io tam
in Kristina Friihlich iz Zgornje Sorice; Kamber Ramadmiovič in Alojzija Osovnikar. oba iz šk. l oke; Ludvik Bogatu.j in Marija Turk, oba iz Nove vasi v občini Ziri; Jakob Miklavčič in Marija Oblak, oba iz Lučne v občini Ziri.
S Spodnjega štajerskega
Mariborski muzej odprt. Zadnjega januarja je bil slovesno odprt arheološki in narodopisni oddelek mariborskega muzeja, ki je dobil svoje prostore v mariborskem grudu. Razstavni prostori imajo izvrstno svetlobo z dveh strani, pred razstavnimi prostori pa je obsežna gar-Muze.j je uredil vodja muzeja Fr. Bas.
H U g ^Vf
Dnevno
dvojni spored!
Dnevno ob 16-30 in 18-30 film iz življenja zdravnikov med domačini Tabitskega otočja. Ljubezenska drama v divji džungli! Izbrani gralci: Giachetti, Pal Javor, 0. Toso, Mnria v. Tasnady
U M M E N I PEKEL
Dnevno ob 14-30 napeta detektivska zgodba z lepo Anneliese Uhlig. Smučanje, jazzl SSCnilVNOSTNA ŽENA
Arheološki oddelek ima lepe najdbe iz mlajše kamene dobe, zlasti so zanimive Žale iz grobov. Posebnost so tudi ostanki bronastih izdelkov, sekir, sulic in podobnega, ki so jih našli na mestu nekdanje livarne za bron na Pohorju. ( Rimska steklenina in druge najdbe iz rimske dobe zanimivo zaključujejo to zbirko. V narodopisni zbirki je posebno bojraita zbirka sta-ih oblek. Tnko kažejo veliko obrtniško znanje rasne zimske suknje iz ovčjega krzna, lepo okrašene »krinje, lončarski izdelki, razni pasovi, med katerima sta prav p^ebno zanimiva pas voznika, ki je prevn/nl vino, in pns voznika, ki je prevažal kamenje iz Spodnje štaierske ja do Madžarske. Iz gospodarskega življenja .,c zanimiv rovaš, ki je z zarezami označeval dninarjeve delovne dneve. Seveda ne manjka v tem oddelku tudi najrazličnejših gospodarskih in goisiiodinjsikih orodij, od sekire do kolovrata, lepi so tudi lončarski izdelki, zlasti svojskn spodn ještarjeska črna lončerina. Svoj-ke so končnice panjev, ki jih je proTesor Rnš brni v Dravski dolini. Ivi trn tn je dalje zbirka slik na steklu. V tem oddelku sta priključeni tudi dve popolnoma opremljeni ikmečki sobi. Prva kaže hišo vinioarja, druga pa. hišo — stanovanjsko sobo — bogatega kmeta v Podravju.
Polngnnje vencev na grnbeh v Mnriboru. V proslavo desete obletnice prevzema oblasti po nne-soc. stranki so bili položeni venci na vseh pokopališčih v Mnriboru in tudi ob spomeniku nekdanjega marilvorskesra 47. p. p. Vence so polagali zastopniki Štajerske domovinske zveze, zastopniki ol>orožene sile in policije, ki so se tsi še posebej spomnili v zndnjem času padlih tovarišev. Nn pokopališču v Pobrcžju je bila, postavljena častna četa z godbo in je tam položil ob grobovih padlih venec tudi okrožni vodja Michel Strobl. Tudi na pokopališčih v Studencih in Rndvanjn so bili položeni venci.
Mesečni spored predavanj za ljudsko pro-sveto v Mariboru obsega, kakor poroča »Mar-hurger Zeitung« t. febr., naslednja, največ ski-optična predavanja: dr. Otniar Fnd>res: O umetnosti gledanja — 1. febr.: dr. Kari Schalberger: Nemšika obala, — vrata v svet — 2. febr.; dr. Kari Schalberger: Nemški pogled proti jugovzhodu — 9. febr.; dr. Fritz Endres: AVilhel.m Schii-fer (recitacije njegovih pesmi) — lt. febr.: dr. Fcon BertI: Uvod v opero Tosca — 12. febr.; \Villi Bjdrneby: Moj beg iz Anglije — 17 .febr.: Kari liana k Ilammeri: Osnove nacionnlsocia-lizma — 18., 24. febr. in 4. marca; Rieha'rd Perše: Fotografiranje, za začetnike — 19.. 26. febr. in 5. marca; rektor llerninnn Wedler: Mussoli.ni.jeva osebnost in delo — 22. febr. in t. marca; dr. Hans Krieg: Ljudje, ki sem jih srečal v pustinji — 25. febr.
Ureditev zdravniških obiskov na domu. Vodja urada za ljudsko zdravje v mariborskem okrožju dr. Valter Doleček je odredil, da 6e uredijo obiski zdravnikov na domovih v Mariboru tako, da se preobremenjenim zdravnikom ne napravlja preveč dela. Zato in ker je treba varčevati s tekočimi pogonskimi 6redstvi, je odredil, da morajo stranke,
ki želijo, da bi k njim prišel zdravnik na dom, to sporočiti zdravniku najkasneje do enajstih dopoldne. V tem primeru bo mogoče popoldne zdravnikom obiske opraviti. Po enajsti uri naročeni obiski bodo opravljeni šele naslednji dan. Izvzeti so 6eveda tu primeri kakor porod in težke nesreče.
Podaljšan lov. Z odredbo državnega lovskega mojstra je bil podaljšan lov za vso tisto divjad, za katero se je začel druga leta lovopust 1. februarja. Podaljšanje velja do 28. februarja, ne velja pa za visoke gore.
Požrtvovalno delo trboveljskih žena. Veliki uspeh pri vkuhavanju sadja in zelenjave, ki 60 ga dosegle trboveljske žene ob lepem sodelovanju vse skupnosti dokazujejo najlepše naslednje številke: vsega 6kupaj so nakuhali v trboveljskem okrožju 34SS kg marmelade, dalje so vkuhali 66 kg zelenjave in posušili 170 kg sadja. Te količine 60 omogočile socialnemu skrbstvu, da je založilo otroške vrtce s tečnimi obroki.
Smrtna kosa. V Mnriboru so umrli: 83-letni občinski upokojenec Urban Rozman, 73-letna zasebnica Terezija Papst roj. Marant, 76-letna < I voda žel. upok. Antonija \Vusser roj. Skobl. — V Studencih je umirla 46-letna posestnica Terezija Rozina roj. Romih; v Spodnjem Rad-vanju 17-letna Marija Polanjšck; v Dogošah pri Mariboru 61-letna posestnica Marija Petek roj. Viher; v Velenju knjigovodja velenjskega rudnika Flori jan Kavčič.
Iz Hrvaške
Novi Italijanski konzulati v NDH. Italijanska vlada je pred kratkim odprla tri nove konzulate na področju NDH in to v Sarajevu, Banji Luki in Osijeku. Italijanski konzulat v Sarajevu vodi comm. Paolo Alberto Rossi, ki je pristojen za
Področje velikih žup Sana in Luka, Krbava in sat, Pliva in Rama, Vrhbosna, Lašva in Glaž, Usora in Soli, konzulat v Banji Luki vodi cav. Uii. Gianni Scolti, v Osijeku pa dr. Oberto Fabianl.
Ambulanta Hrvatskega Rdečega križa v Sarajevu. Hrvatski Rdeči križ je s svojimi sredstvi uredil v Sarajevu ambulanto, v kateri je prostora za 150 bolnikov. Prav tako veliko ambulanto bo Hrvatski Rdeči križ kmalu odprl tudi v Zagrebu.
Prepoved prodaje alkohola pijanim osebam. Hrvatske policijske oblasti so s posebno okrožnico znova opozorile vse prizadete na veljavnost predpisov, po katerih je strogo prepovedano prodajati alkohol že vinjenim osebam. Policijske oblasti NDH napovedujejo zelo stroge kazni proti vsem tistim, ki se ne bi držali tozadevnih predpisov.
Stavbna akcija t Zagrebu. Kljub težavam, ki vladajo sedaj v gradbeni stroki, je bila stavbna akcija v Zagrebu lani še precej živahna. Tako je gradbeni urad zagrebške občine izdal stavbno dovoljenje za eno petnadstropno hišo, za štiri štirinadstropne, 6 trinadstropnih, 17 dvonadstropnih in 20 pritličnih hiš. Zatem za 2 tvornici, 4 obrtr.e poslovnice, 9 skladišč ter 30 uličnih ograj. Več že starih hiš so tekom lanskega leta v Zagrebu tudi popolnoma prenovili, na mnogih pa prizidali ša po eno nadstropje. Povečanje avtomobilskega prometa se' odraža tudi v potrebi po zgraditvi 13 novih garaž,
Proračun sarajevske občine. Po vsestranski razpravi je sarajevski občinski odbor sprejel proračun za sedaj veljavno proračunsko leto. Proračun predvideva 130,511.643 kun dohodkov in izdatkov.
Socialno skrbstvo vlade NDH. Zagrebško časopisje poroča, da je vlada NDH za izvajanje svojega načrta za poglobitev socialnega skrbstva dosedaj izdala nad eno milijardo kun.
Ustanovitev hrvatske filharmonične družbe t Osijeku. Skupina ljubiteljev glasbene umetnosti v Osijeku je pred kratkim ustanovila hrvatsko fil-harmonično družbo, ki bo nadaljevalo delo prejšnje tamošnje filharmonije, ki je pred leti razpadla.
Drobca Ifublfanska kratka
I francoski Itd. v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu. Kongresni trg 2, pri-čno dno B. februarja. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer (po željil v začetnem, nada-
Mosečna rekolekclja ljubljanskih gg. duhovnikov ho v Domu duhovnih vaj na prvi petek. 5. febr. Popoldne od 4 do 5 skupna adoraeijska ura nato premišljevanje. Zbirališče v hišni kapelici. Vsi ljubljanski gg. duhovniki vljudno vabljeni. — Vodstvo.
i V počastitev spomina na pok. gosp. Sre-l ika Vodoplvca jo darovala g. svakinja 100 lir za slepce. Bog plačajl
V počastitev spomina blngopok. račun, | Inšpektorja g. Srečka Vodoplvca so darovali
• družina dr. Žltko 200 lir in ravnatelj g. i Bizjak Franc 200 lir Vincencijevi konferenci sv. Cirila iu Motdda za bežigrajske rovozo. ; Bog plačaj t
i Sindikat dcntlstov Ljubljanske pokrajine,
Ljubljana, je naklonil Društvu slepih, Ljub-I ljana, namesto venca na krsto hlagopokoj-1 noga kolege dentista Radovana 1'ranja, ,>ou
lir. Iskrena hvala! : Ljubljana na svečnico. Bilo je pusto, če-' merno in deževno vreme na svečnico, ko so bili druga letn ljudjo navajeni na mraz in sneg, a letos so se morali zadovoljiti z nalivi in južnim vremenom. Po cerkvah jo bilo blagOBlavljanje »v«':. Letos je pozneje ' kanilo oil sveče kot od streho. Od streho pa BO kapljale deževne knplje, ne pn kapljo 1 od ledenih svoč. Ljubljančani so se nn svečnico najra.io držali doma. Pri nekaterih družinah so vodili domačo igre. drugod pa PO so shajali nu družinske pomonke. .lavni lokali so bili dobro obiskani. Velikanski nnval pa jo bil k vsem prireditvam. Vh.i ljubljanska kina so biln nnravnost oblegana.
Vso gledališko predstave so bile ro-1 kordno obiskano. Tudi Rokodelski oder in i frančiškanska dvorana sta so zadovoljno ve-1 selila izrednega obiskn poslušalcev. Ilopol-1 dno jo v mostu vlaitnlo vsakdanjo poslovno j življenje. Trgovino so bilo odprte. Obrali t cr> snlošno delali. Popoldne jo bil počitek. ; Trgovino so zaprli. Na Vodnikovem trgu so nekateri branjevci mod hudim dežjem
vaj te prospekt: Trgovsko učiliščo »Cliristo fov učni zavod«, Domobranska 15.
Slavni čcllst Anton Jnnigro bo koncer-tiral v veliki filharmonični dvorani v ponedeljek. dne 8. t. m. in bo izvajal dela naslednjih skladateljev: najprej tri krajše stvari iz klasične italijanske literaturo, ki so jih napisali Nardini, Saminartini in Guerrini nato Haydnov Koncert in Loeatel-liiovo Sonato: četrti njegov nastop Pa. obsega zopet krajša dela, ki so jih napisali skladatelji: Brero, Ravcl, Nin Chopin m Dinieu. Nn sporedu so dola, ki zahtevajo globoko občuteno igro, pa tudi izredno vir-tuozuost Jnnigro jo velik umetnik na svojem instrumentu, zato opozarjamo na nj»-gov koneert. Natančni spored bomo objavili
JUlK.il lil neki skuhale? To vprnšanje no ho potrebno, če boste kupili Domačo kuho Marijo Remčeve, v kuteri je vso polno receptov prav za današnjo dni rncioniranc prehrano. Za malo denarja in s pičlimi sredstvi dobro in točno kosilo, to je načelo Domačo kuho. Knjigo dobite v vsaki knjigarni.
Važno za vsakogar sedal In v bodoče je znanje knjigovodstva, stenografije, strojepisja, jezikov itd. Novi tečau prlčno 5. foh-riiarla. — Učnina zmerna. Zalithevnjto prospekt- Trgovsko učtllšče »Clirlstofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska l.>. Izbira predmetov po želji.
»Vihar v kozarcu«. Razdor mod zaročencema
kmalu pospravili ! Novi eno-, dvo- In
5 prodajali dopoldno, . svojo blago.
t r 1 m e a cCn 1* "tečaji' 'pr ^č n o 5." jlnuar ja." Deset-' in zdrave cvetače.
Živahne kupčije z zemljišči ln hišami
Na nepremičninskem trgu jo opažati v zadnjem času posebno živahnost. Mnogi imajo živahna posredovanja in pomagajo pri sklepanju pogodil. Veliko je naprodaj najrazličnejših zemljiških parcel, stanovanjskih hiš in raznih vil. Ponudba jo zelo velika, ludi povpraševanje so jo nekoliko oživelo. V Ljubljani in bližnji okolici jo naprodnj mnogo raznih hiš in vil kakor tudi zemljiških parcel. Vso te, naprodaj ponujane nepremičnine cenijo lako na 25 milijonov lir. Naprodaj so veliko stanovanjsko hiše v vrednosti od 1.,150.000 do 3,200.000 lir. Živahnost nepremičninskega trga jo našla tudi odraza v zemljiški knjigi, ki jo v januarju zaznamovala do ,10 prenosov lastninske pravico na podlagi kupnih in drugih pogodb za cclotno vrednost 5,084.310 lir. Lani je januar zaznamoval v zemljiški knjigi veliko več kupnih pogodb, toda za manjšo vrednost. Lani je bilo januarja zaznamovanih 78 kupnih pogodb zn celotno kupno vrednost 4 milijone 800.7(16 lir. V januarju je bilo v zemljiški knjigi vknjiženih veliko posojil, dovoljenih raznim zasebnikom in podjetjem od ljubljanskih denarnih zavodov. Največji hipoločnl kredit, zn katerega je bil v zemljiški knjigi zaznamovan vrstni rod, je do-segol veliko vsoto 0,355.804 lire. Izbrisanih pa jo bilo daljo tudi mnogo starih posojil in terjatev.	„, , .
Živilski trg po prazniku. Ob sredah je navadno živahno tržno vrvenje. V sredo
»nor rned"nriTat'efii,"~iiva se/najdeta na 3. t. m., po sveonici jo bil živilski trg okoli „ inHiT s? imata rada - vse to so plete spomenika Vodnika malo živahen. V.dolo se sodniji in se "naJ" ™, 1 , j > sn „„ B09,,od n e v začetku meseca in
v odlični ""kL nedeilo oh S popol-' pred praznikom' dobro preskrbele z vsemi Hnn ProskrbHe si to nnd vso zabavno i tuhinjskimi potrebščinami Na trgu jo bile komedijo vstopnico ^pr^prodaji, ki .bo na poleg branjevcev Je -^j proda.ialk. Opa; dan predstave, od .in jo J2jnaveA?r,Xed	nekoliko'°nooeni!ed Odprava t.roSn-
pričetkom
društveni pisnrni, Petrarkova
12 \jMlkoVnt tečaji - Italijanski, nemški.
teden uvoženo do 5 vagonov izreduo lepo
ki so so nekoliko pocenile. Odprnva rine nn razno zelenjavo in druga živila je že pokazala dobro posledico na trgu. Cve-tačn so jo primerno poconila. Dovoz cvetačo iz Gorizije je velik. Kakor zatrjujejo, bo ta
Gledališče
DRAMA. Četrtek, 4. febr. ob 17.30: »Zaljubljena žena*. Red Četrtek. — Petek, 5. februarja ob 15: »ICovarstvo tn ljubezen«. Izven. Ceno od 12 lir navzdol. — Sobota, B. febr. ob 17.30 »Veliki mož«. Rod A. — Nedelja, 7. febr oh 14: »Petcrčkovo poslednjo sanje«. Mlndlnskn igra. Zadnjikrat. Cene od 10 lir navzdol. Ob 17.30: »Deseti brat«. Izven. Cone od 15 lir navzdol.
OPERA. Cetrtok, 4. febr. oh 17: »Zemlju smehljaja«. Opereta. Rod B. — Potok, 5. februarja ob 17.30: Veliki vokalni In Instrumentalni koncert. Izv. Cene od 21 lir navzd.
Spored vokalnega ln Instrumentalnega koncerta, ki bo v potek ob 17.30, je sledeč: Moč usode — uvertura, Pueclni: Tosca --aria »Ko zvezde so sijale«, Thomas: Mignon LI poznaš bajni k raj T. Giordano: Anrlro Chenier — Sovražnik domovino, Puccini: Buttori'ly — Daleč kraj obzorja, Bagnoli: Pesem op. 13, za tenor, Rossini: Seviljksi hriveo — kavatina, Boito: Mefistofeles — V prošll noči, Saint Saens: Samson in Da-lila — Ljubavnl vzdih, Verdi: Rigolctto — duet, Bellini: Norma •— uvertura, Ponohiol-li: Oloconda — Morje in zemlja. Donizettl: Favor!tinia — O, moj Fernando, Verdi: Ples v maskah — Bil si ti, Cilea: Adrlana Loeouvrour — Cvetice uboge, Puccini: La Boliomo — Ledena jo ročica, Cntajanl: Wnl-ly — Tedaj odhajam v daljo, Verdi: Othel-!o — Čredo, Bizot: Carinen — TTabanern, Verdi: Rigolctto — kvartet. Sodelujejo: K. Vldollljevn, sopran: E. Karlovčevn, mozzo-sopran: Oinseppo Tnddei, bariton: Oiorgio Pojasnilo. Nevšečnosti, ki je nastala glede začel k a torkovo predstavo »Zoml.ia smehljaja«, jo kriv nesporazum glede praznova nja svečnico. Občinstvo prosimo blagohot nega upoštevanja.
Opozorilo davčne upravo
Davčna uprava za mesto v Ljubljani ponovno opozarja vso davkoplačevalce, dn jo edino pravilen in veljaven način plačevnnja davkov polom poštnih položnio ozir. neposredno pri blagajni davčno upravo. NcdO' pustno pn je plačevanje davkov v roke davč nlh Izvrševalcev.
Naznanila
ROKODELSKI ODER. V nedeljo oh 17: »Vihar v kozarcu«. Opozarjamo na prodpro-dajo vstopnic, ki ho na dan predstave od 10 do 12 in dvo url pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova 12/1 desno.
FRANČIŠKANSKI ODER. Nedelja, dno 7. februarja ob 5 znhavna igra s petjem: »Svojeglavfek«. Predprodaja vstopnic v trgovini Sfiligoj in na dan predstave prt blagajni frančiškanske dvorane.
RADIO. Četrtek, 4. februarja: 7.30 Lahka glasba — 8 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 12.20 Ploščo — 12.30 Poročila v slovonščini — 12.45 Simfonična glasba — 1.1 Napoved čnsa. Poročila v italijanščini — 1,1.10 Poroiilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.12 Prenos iz Nemčije — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijaneo. (Ilasba za godala — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 17.10 Pet minut gospoda X — 17.15 Pesmi in napevl — 17.45 Pisana glasba — 10.30 Poročila v slovenščini — 10.45 Operetna glasba — 20 Napoved čnsa. Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Prenos iz tržaškega gledališča: (lluseppo Verdi: »Marijino cvetje«, opera v treh dejanjih Itenea Bianchijn. V odmorih: predavanje v slovonščini, zanimivosti v slovenščini. Po končani opori: poročila v ital.
LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne:
mr Lenstek, Resljeva 1: mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Tržaška 48.
Poizvedovanja
Izgubil sem velik tulec svetlega sukanca
od Vzajemno zavarovalnico po Miklošičevi cesti po levi strani do trlmostja in prosim naldltolja. naj ga odda v upravi Slovenca.
V vsako hišo »Slovenca«!
Neka« za mlada srca
Mož z železno naličnico
Pariz je bil v vrtincu. Zmeraj je bilo kaj novega, kar je vzbujalo pozornost. Razkošni sprevodi, sijaj n advoru »sončnega kralja« Lu-dovika XIV. — vse to je ljudstvo venomer držalo na vrvici. V francoski prestolnici ni bilo dotlej še nikoli takega dvorskega razkošja. Si-
Pred vrati mTkega poslopja sr je ustavila nosilnica, ki sta iz nje izstopila dva moška.
jaj vseh drugih vladarjev je obledel spričo tega »sonca«.
Toda v Parizu in krog njega niso bile same palače. Sredi mesta so se dvigali tudi sivi, s stolpi zavarovani zidovi bastije, francoske državne jetnišnice. Bilo je 18. septembra 1698 ob treh popoldne, ko se je pred vrati mrkega poslopja ustavila nosilnica z zavešenimi okni,^ ki so jo spremljali oboroženi jezdeci. Dva moška sta izstopila iz nje Obraz prvega je bil pokrit s črno žametasto naličnico, ki so bile pod njo skrite poteze obraza. Rožfljaje so se zaprla težka, z železjem okovana vrata za njima. Eden
Lovec na ffulerife in morski človek
(Škotska pravljica.)
Nekoč je nekje visoko na severu Škotsike živel neki mož. Stanoval je v koči na morskem
obrežju in je. lovil gin je. katerih dra^ne ««« srajco^ koze je prodajal. S tom si je sluzrl vsakdanji ^ {jgti meni^
kruh.
Ker je bil priden in spreten, je na ta način prišel do velikega premoženja. Ravno tam so namreč tjulnji prihajali na suho v velikem številu in se na pečinah v bližini njegove koče sončili. Prav nič ni bilo težko splaziti se k njim in jih usmrtiti.
Nekateri teh tiulnjev so bili večji od svojih tovarišev in obrežni prebivalci so šušljali, da to sploh niso morski psi, temveč da so to morski povodni mladeniči in povodne deklice, ki prihajajo iz svoje domovine v Oceanu in prevzamejo to posebno obliko zato, da morejo priplavati skozi vodo in dihati v našem zemeljskem zraku. Naš lovec nn tjulnje pa se je temu pripovedovanju samo smejal in rekel, da se taike tjulnje posebno izplača usmrtiti, kajti kože teh so tako velike, da dobi zanje prav posebno veliko denarja.
In tako se je nekega dne zgodilo, da je spet šel na lov ter odkril izredno velikega tjulnja. Zabodel ga je s svojim lovskim nožem; toda bodisi, da ga ni dovolj zadel ali da je bilo kako drugače — na vsak način je tiulenj glasno zakričali in z nožem v hrbtu zdrsnil s pečine v morje ter tam izginil.
Lovec se je zelo jezil na samega «cbe, ker je bil tako neroden in je vrhu vsega prišel še ob svoj nož ter je precej pobit odšel proti domu h kosilu. Na poti pa je srečal nekega jezdeca, ki je bil tako velik in tako nenavaden, sedel pa je na tako ogromnem konju, da je lovec kar obstal in ga začudeno opazoval in ogledoval, kajti zelo rad bi bil izvedel, iz katere dežele tujec prihaja.
Tudi tuji mož se je ustavil, ga vprašat, lra-teri poklic izvršuje in ko je izvedel, da je lovec na tjulnje, je naročil veliko množino koz. Lovec je bil tega zelo vesel, knjtti tako naročilo je zanj pomenilo velik zaslužek. Toda močno se mu je podaljšal obraz, ko je jezdec pristavil, da mu mora kože dostaviti že zvečer istega
»Tega jie morem storiti.« je razočaran rekel, kajti tjulnji pridejo spet na pečine šele jutin zjutraj!«	, . , . .
»Jaz te lahko peljem na neki kraj,« je rekel tujec, »kjer so velikanske množice tjulnjev. Če hočeš, potem sedi za moj hrbet na konja m pojdi z menoj.«
Jezdila sta dalje kakor veter, dokler nista končno prišla na rob neke ogromne pečine, ki se je strmo končavala v morje. Tu je skrivnostni jezdec s potegljajem ustavil konja. »Stopi dol,« je kratko velel. Lovec je storil, kakor mu je ukazal, in ko je začutil pod seboj trdna tla, je previdno pogledal čez rob čeri, da bi videl, ali leže spodaj na kakšnih skalah tjulnji. Zelo se je začudil, ko sploh ni videl nobenih nadaljnjih skal, samo modro morje, ki je butalo ob vznožje te pečine.	,
»Kje so tjulnji, o katerih ste govorili?« je prestrašen vpraša! in si sam pri sebi želel, da se ne bi nikoli podal v tako nepremišljeno do-
g°d Zdaj^šele se je lovec preplašil, kajti slutil je, da ga čaka nekaj hudega, in na tako zapuščenem kraju je vedel, da je brezpomembno klicati na pomoč. In videti je bilo, da se bodo njegove zle slutnje uresničile, kajti v naslednjem trenutku mu je tujec položil roko na ramo, ga z glavo navzdol sunil dol in visoko je brizgnilo morje, ko se je potopil vanj.	.
Mislil je, da je prišla njegova poslednja ura in ni mogel razumeti, kako se more tako nedolžnemu človeku zgoditi kaj tako hudega. Toda, kako je osupnil, ko je opazil, rta se je morala zgoditi z njim neka sprememba, kajti ,voda ga ni zadušila, čisto lahko je mogel dihati in on in njegov tovariš, ki je bil še vedno ob njegovi strani, sta se potopila na morsko dno ravno tako hitro, kot sta prej zletela skozi zrak.
Potapljala sta se vedno globlje in eloblje, nihče ne ve. kako globoko, dokler nista končno stala pred velikanskimi vrati, ki so bila kakor iz rdečih koral in so bila vsa okrašena z morskimi školjkami. Samo so se odprla. Ko sta prišla skoznja, sta bila v veliki veži, katere stene so bile iz bisernice in iz rumenega in trdnega morskega peska. V veži pa je mrgolelo tjulnjev, in ko se je lovec obrnil k svojemu to-
teh tujcev je bil gospod Snint-Mar«, novi guverner bastije, ki je pravkar nastopil svojo službo. Drugi pa, ki ga je privedel s seboj in je imel naličnico, je bil jetnik.
Novi guverner ie dal poklicati svojega namestnika v bastiji, ki ie imel seznam vseh jetnikov. Ukazal mu je, da naj uredi stolpno sobo za novega jetnika in naj jo opremi z dobrim pohištvom. Imena ni nobenega povedal in je želel, naj se vpiše prišlec brez imena v seznam. Po vsem tem se je dozdevalo, da je bil nqvi jetnik odličnega rodu.
Ni čudno, da so bili vsi 6ilno radovedni, kdo bi bil ta jetnik, ki je imel zmeraj naličnico na obrazu.
V Parizu med ljudstvom in celo na kraljevskem dvoru so se pojavile vesti o skrivnostnem jetniku, čigar obraza ni smel nihče videti, niti ne guvernerjev namestnik, ki je vodil vso upravo in seznam jetnikov. Najbolj trapaste govorice so se razširile po metsu in po vsej deželi. Spočetka so v«i mislili, da je jetnik pesnik Moličre, nato 60 dejali, da je bržkone brat kralja in celo to so si prišepetavali, da_ ie »mož z naličnico« pravi kralj Ludvik XIV. Pojavili so se razni lističi, ki jih ii ljudstvo kar strastno prebiralo. Vsakdo je hi( prepričan, da ve za skrivnos* in je pravilno jioučen o človeku z naličnico.
Polagoma se je razvedelo, da je bil jetnik že več let zaprt na otoku Sainte Marguerite v Sredozemskem morju. Ondi je bival v stolpu, ki se je visoko dvigal tik morja, in zamreženo okno je bilo tako visoko nameščeno, da ie mogel jetnik videti komaj košček neba. Nikoli ni smel kak paznik v celico, le skozi odprtino na stropu so mu spuščali hrano vanjo. Ilrnmenje valov, ki so pljuskali ob stolpu, je bil edini glas, ki ga je jetnik poslušal dan in noč. Najrazličnejše vesti so razširjali. Tako poroča Voltaire, da je mož z naličnico nekega dne z nožem napisal nekaj na srebrn krožnik in ga je vrgel ribiču skozi okno. Ribič je prinesel krožnik guvernerju, ki je strogo zasliševal ribiča, ali je prebral, kar je bilo na krožniku. Šele ko mu je ribič zatrdil, da sploh ni pismen, je bil izpuščen. Tako je ribiča rešila njegova ne-izobroženost. Nekateri pa so pripovedovali, da so zvedeli od nekega meniha, ki je bil videl, kako plava nekaj belega pod celico moža z naličnico«. Menih je tisto dvignil iz vode in je videl, da je bila srajca iz najtanjšega platna, ki je bila čez in čez popisana. Tudi menih je izročil srajco guvernerju, ki mu pa ni verjel, rebral s srajce. In dejali so, je tisti meniti čez dva dni nenadoma umri. Koliko je bilo resnice na teh bajkoh, nihče ne ve, in ljudska domišljija je iz moža z žametasto naličnico naredila moža z železno naličnico. In kot tak živi skrivnostni jetnik dalje v zgodovini.
V zidovju bastije ni živel dolgo. Že tO. novembra 1. 1703 so ga dobili mrtvega v celici, ne da bi bil poprej kaj bolan. Tedaj se je v seznamu jetnišnice tudi prvikrat pojavilo neko ime zanj in sicer je bil vpisan kot gospod de Marchicl in je bila zraven pripomba, da so plačali za pogreb 40 liber.
Šele čez več let nato, so nekateri odkrili, da je bil tisti skrivnostni jetnik zares v bastiji. Pravijo, da je bil protidržavni zločinec; grof Ercole Antonio Mattioli, prejšnji tajnik vojvode iz Mantue. ki ga je bil Ludvik XIV. vzel v službo kot oglednha. A ko je Mattioli zvedel za načrt »sončnega kralja«, da se hoče polastiti trdnjave Casal, ki je pripadala vojvodi iz Mantue, je izdal ta načrt vojvodi in je tako.prekrižal namene Ludovika XIV. Po dolgem in brezuspešnem zasledovanju se je slednjič kraljevim vohunom le posrečilo izvabiti grofa na francosko ozemlje, kjer so ga prijeli in zaprli in je v bastiji tudi umrl, bržkone nasilne smrti. To je skrivnost »moža z železno naličnico«.
Kdo le najbolj pameten?
V prostih dneh se lahko prav lepo zabavamo, če vzamemo nekaj listov papirja in nekaj svinčnikov. S svinčnikom in papirjem lahko vsakdo kaj počenja, pa čeprav ni kdo ve kakšen risar. Za bolj odrasle in hrihtne pn prinašamo danes igro osmih vprašanj. Vprašanja napišemo samo na levo polovico papirja. Desno pustimo prosto za odgovore. Vsuk igralec in
igralka dobi tak papir in mora v 10 minutah napisati odgovore. Seveda ne sme nič izpruševuti in tudi ne škiliti k sosedu in prepisovati! Kdor
Eravilno odgovori na vsa vprašanja, tisti je naj-olj pameten — ali ima največ sreče. Zo primer navedemo deset takih vprašunj, ki pa niso lahka. Poglejte!
1.	Na kateri stopinji je ledišče po Fahrenheitu?
2.	Koliko mlečnih zob dobi človek?
3.	Kdo je prišel prvi na severni tečaj?
4.	Koliko držav imajo Združene ameriške države?
5.	Kateri je najstarejši kralj v Evropi?
6.	Od kod je prišel krompir?
7.	Kako se imenuje glavno mesto Perzije ali Irana?
8.	Kdo je iznašel dinamit?
9.	Katera je največja reka na svetu? 10. Koliko je luna oddaljena od nas?
Napoleon je naenkrat kupil 150 funtov tobaku za nj uhan je
Napoleon I. ni porabil samo neznansko veliko denarja zase za perilo (na leto ie plačal za 6 ducatov srajc 5000 frankov), ampak je izpraznil v treh mesecih nič mani ko no 102 steklenic parfuma, ki mu ie bil iako pri srcu. Ker ie bil strasten niuhalcc tobaka, ga ie nu-kupoval kar po stole.
Kdo zna narisati z eno potezo?
A Tebe nI
Mamica, še veš kako je dolg in pust večer ko so zaganja veter v dver, da okn« plašno trepetajo?
Še veš, kako sva pozno v noč to divjo pesem poslušali in klokotanje vode |>o žlebeh?
In Ti
zaprla si oči,
če se je v blisk nebo razklalo in bčsen, neugnuni smeh v pozdrav na zemljo je poslalo
Nocoj odbila pravkar polnočna je ura.
z odprtimi očmi
strmim v neln),
lovim vihar.
la ni me strah.
Le Tebe ni... še veter se mi zdi v vsej svoji silni moč« tih in plah. '



POVEST PILOTA ŠTEFANA
4\
Odvedel me je vojak precej globpko doli v ječo. Že itak ne bi mogel pobegniti, pn so me njegovi pomočniki šc krepko privezali ob mogočen kamnit steber. Družba so mi bile ostudne podgane.
44.
Morje — največja lekarna
Mnogi še ne vedo, da je morje, oziroima morsika voda, glede na svoje kemične sestavine enaka človeški krvi. Vsebuje vse snovi, ki jih ima kri, torej vse snovi, ki jih je človeško telo potrebno za obstoj in življenje. Te snovi so — recimo iz raznih rudninskih soli — predvsem jod, fosfor, beljakovine, železo in opno, torej stvari, ki jih mora človeško telo zmeraj imeti. Prav zato, ker morska vodu vsebuje vse te snovi, je ta voda prvovrstno zdravilo. Zatorej so v novejšem času v morskih kopališčih uvedli posebno zdravljenje s pitjem morske vode, tako da se kopališki gostje in bolniki tudi notranje zdravijo z morsko vodo.
Seveda ni treba, da gre človek prav k morju, v samo »lekarno« po to zdravilo. Lahko uživaš vse te snovi, ne da bi se podvrgel posebnemu zdravljenju s pitjem morske vode. Morske ribe vsebujejo iste snovi, kakor morska voda, kjer ribe živijo. Zato je uživanje morskih rib za človeško zdravje, zlasti za mladino, največjega pomena. Z mesom morskih rib uživa-I mo vse tiste zdravilne snovi, ki jih naše telo i potrebuje sleherno uro in vsak dan. — Jedi iz morskih rib niso priporočljive le zdravim ljudem, temveč tudi bolnikom, ali bolje — ljudem, ki niso povsem zdravi. Predvsem je ribje meso jako lahko prebavljivo in so ga zaradi fosforja, joda in protira.hitlčnih vitaminov potrebni posebno ljudje z bolnimi živci, z bolnimi želodcem, s slabo prebavo in pa rahitični otrocL
Dolgo sem ostal v ječi. Kaj setn neki storil? Ko je prišel pome tisti velikan, me je odpeljal preko velikih hodnikov in krasnih soban v prostorno dvorano. Čeprav sem se močno bal, sem bil vendar kar prevzet.
škotska
»Oče, daj mi pol penija, da 6i kupim pomarančo tanlle na stojnici!«
tPri nas pa za kaj takega nt mečemo denarja ven! Pojdi tja, pokaži ženski osle, pa bo koj vrgla pomarančo za teboj!«
varišu, da bi ga vprašal, kaj vse to pomeni, je prestrašen videl, da se je tudi ta spremenil v morskega psa. Kdo pa popiše njegovo grozo, ko se je zagledal samega 6ebe v zrcalu na steni in videl, da ni več človek, temveč da se je spremenil v čudnega, dolgodlakega, rjavega morskega psa.
»O, gorje meni,« je rekel samemu sebi, »ta zvijačni tujec me je čisto brez krivde začaral, in v tej strašni preobrazbi bom zdaj moral ostati do konca svojega življenja!«
Od začetka ni nobeno od velikih bitij govorilo z njim. Iz nekega neznanega vzroka so bila vsa zelo potrta, hodila so po veži tiho sem-tertja in med seboj žalostno šepetala ali pa so se zamišljena vlegla na pesek in si s svojimi mehkimi plavuti vtirala debele solze.
Toda potem so ga opazili, tiho govorili drug z drugim in nenadoma je njesov vodnik izginil skozi neka vrata na koncu veže. Ko se je vrnil, je držal v roki velik nož.
»Si to že kdaj videl?« je vprašal in ga po-ka,zal nesrečnemu lovcu na tjulnje, ki je spoznal svoj lastni lovski nož, s katerim je zjutraj zadel tjulnja in katerega je ranjena žival odnesla s seboj. Ob tem pogledu je lovec padel na tla in prosil milosti, kajti mislil je, da so stanovalci te votline jezni zaradi rane, ki jo je zadal njihovemu tovarišu. .S pomočjo čara so ga dobili v svojo oblast, pripeljali v svoje podzemeljsko bivališče in zdaj ga bodo usmrtili, da se maščujejo nad njim.
Toda namesto tega so se zgnetli okrog njega in drgnili svoje mehke nosove ob njegovo kožo, da bi mu pokazali svojo naklonjenost, in ga prosili, naj se ne razburja, kajti ničesar se mu ne bo zgodilo: nasprotno, vse življenje pa bodo imeli radi, če bo le storil to, kar bodo od njega hoteli.
»Recite mi. kaj to je.« je odgovoril lovec, »in naredii bom, če mi je mogoče,« — »Pojdi za menoj,« je rekel njegov vodnik in šel z njim
k vratom, skozi katera je izginil, ko je šel iskat nož. Lovec mu je sledil, fa tam je v nekem manjšem prostoru našel velikega rjavega morskega psa, ki je ležal na stelji iz morske haloge in imel ob strani režečo rano.
»To je moj oče,« je rekel njegov vodnik, »ki si ga danes zjutraj ranil, ker si mislil, da je navaden morski pes, ne pa morski človek, ki zna govoriti in misliti tako kot vi smrtniki. Privedel sem te semkaj, da mu obvežeš rano, kajti samo tvoja roka ga more ozdraviti.«
»Nobene izkušnje nimam o zdravilstvu,« je rekel lovec na tjulnje, ki je bil zelo začuden nad potrpežljivostjo teh nenavadnih bitij, ki jim je nevede prizadel hudo, »toda zavezal bom rano, kakor bom le znal in bridko mi je žal, da sem mu jo zadal jaz.«
Šel je k ležišču, se sklonil nad n,.ljenega morskega človeka, mu rano izmil in jo, kolikor je le znal, obvezal. Videti je bilo, da je dotik njegovih rok čaroben, kajti komaj je bil gotov, se je rana zaprla in ostala je sanno brazgotina; stari tjulenj je skočil kvišku in bil zdrav kakor poprej. '
Tedaj je v palači morskih r>sov zavladolo veliko veselje. Smejali so se. klepetali in se med jeboj na svoj čudni način objemali, se gnetli okrog svojega tovariša in drgnili svoje nosove ob njegovega v znamenje, kako srečni so zaradi njegoveg^ zopetnega ozdravljenja.
Ves ta čas pa je lovec stal sam v nekem kotu in po glavi so se mu podile temne misli, kajti čeprav je zdaj videl, da ga ne nameravajo usmrtiti, se mu ni zdelo razveseljivo, dn naj bi preostanek svojega življenja preživel kot morski pes globoko pod morjem.
Tedaj pa je v veliko njegovo veselje prišel k njemu njegov vodnik in rekel- »Zdaj se lahko vrneš spet domov k ženi in otrokom. Peljal te bom nazaj, todf> samo pod nekim pogojem.« »In ia je?« je željno vprašal lovec, ves iz sebe od sreče, da se bo vrnil na svet in k svoji družini.
»Da slovesno obljubiš, da ne boš nikoli več ranil kakega morskega |>sa.< »To bom storil pruv rad,« je odgovoril, kajti čeprav je ta obljuba pomenila izgubo njegovega življenjskega zaslužka, je vendar čutil, da bi mogel začeti kotj novega, samo če bi dobil spet svojo človeško postavo. Zelo slovesno je vse to prisegel pri tem dvigal svojo plavut in vsi drugi morski p«i so se kot priče gnetli okrog njega. In ko je bil potov, je šel po veži vzdih olajšanja, kajti tega loven so se od vseh najbolj hali. Nato je rekel nenavadni družbi zbogom, šel s svojim vodnikom nazaj skozi koralna vrota — gor, višje in še yišje skozi mračno zeleno vodo. dokler ni jrostala la.žja in lažja in sta se končno znašla izven valov jn v sončnih žarkih.
Z enim skokom sta dosegla vrh pečine, kjer se je črni konj mirno pasel in čakal nanju. Ko sta zapustila vodo. se je njuna nenavadna postava spet izpremenila. bila sta spet kakor poprej preprosti lovec na tjulnje in veliki dobro napravljeni gospod v jahalni obleki.
»Stopi g<,r in sedi za menoj,« je rekel ta. medtem ko se je zavihtel v sedlo Lovec je storil, kot mu je zapoveda! in se trdno prijel suknje svojega tovariša, kajti dobro se je spominjal. kako bi hil na prvi ježi skoraj padel dol.
In vse je šlo kakor j>oprej. Jezdec je zgrabil vajeti, konj je zdrvel in ni trajalo dolgo, pa je lovec nn tjulnje stal zdrav in v redu pred svojimi vrtnimi vrati. Toda v trenutku, ko mu je dn! roko v slovo, je tujec privlekel ven veliko mošnjo. jK>lno zlata in mu jo porlal.
»Ti si naredil svojo dolžnost, zdaj moramo še mi svojo.« je rekel. »Ni treba, da bi ljudje rekli, da smo sprejeli delo j>oštenogn moža. no da bi ga zato r>o|>lačali. S tom 'lahko izhajaš do konca svojih dni.«
Tedaj je izginil. Ko je začudeni lovec nesel mošnjo v svojo hočo in preštel zlato na mizi. je spoznal, da je tujec govoril resnico in da 15o odslej bogat človek.
A. Fogazzaro:
00
Palača ob žezeru
»Kje neki pa je dobila samokres?« je vprašal drug gias.
»Imela ga je že dalj časa. Vrtnarjev sin je že lansko poletje pripovedoval, da njegova gosjioda-riea za zabavo strelja na kipe v vrtu.
»Zdravnik se je bal, da bi se končala sama. Čudno, da mu ni prišlo na misel, da bo umorila njega.«
»Bržkone ni poznal vse zgodbe. Da bi se ona hotela končati I Pravijo, da je na. dnu brezdna. Lahko verujete. če hočete. Vem, da je niso našli nikjer. Kako pa je znala hoditi pf> hribih? Srečala spm jo parkrat v gozdu. Urna je kakor •srna. Bogve kje je že zdaj! Ni izključeno, du se jo pridružila ciganom, ki krožijo te dni tod. Sicer pa nisem samo jaz tega mnenja.«
Ostale ženske ji niso verjele in so bile mnenja, da bi bilo treba preiskati brezdno. To pa je bilo nemogoče, ker je to brezdno bilo sila globoko.
Župan, Sleinegge in župnik so se medtem vrnili, brez dvoma so videli Edi|o na obzidku, ker je padala svetloba skozi okno naravnost na njo.
»Verjemite mi« je dejal župan tovarišema, »splošno mnenje ie. da tudi on ni bil kaj prida. Dokaz za to je že to, da je prijel ljubimkovat z markizo. medtem ko je bil njen stric na smrt bolan in jo bila ona na tem. da se poroči z drugim. Prav je imel sodnik, ko je nocoj dejal, da je naredil tak konec, kakršnega je zaslužil.«
Steinegge je videl Edito. a zdelo se mu je prav, da sliši vse to. ker je po župnikovem pripovedovanju sodil, da hčerkino nagnjenje do Silla ni bilo preveč globoko.
»Tudi jaz sem se zmotil,« je dejal; »saj je bilo prav lahko zmotiti se v sodbi o tem človeku, kajti bil je silno prikupen. Zdi se mi, da je bil mnogo boljši v besedah kot v dejanjih. Prepričan sem. da ni gojil nikdar nikakega plemenitega čustva niti za markizo, niti za koga drugega. Poznal
»
spm že več književnikov. Prav vsi so enaki. Njihova čustva niso nikdar stanovitna. Včeraj jo prišel v Palačo, danes je odhajal in Bogve kje bi se bil ustavil jutri.«
»Prav,« je dejal don Inicencij. »Prizanašajte fiokojniku«
»Ste slišali o pismu?« je vprašal župan.
»Ne. Kakšno pismo?«
»To je še najlepše. Gospod Vezza je preiskal mrtvecu žepe in je našel dokončano pismo. Nobenega imena ni bilo na njem. Naslovljeno je bilo: .Dragi strici' Vsebina je bila podobna oporoki. Zdi se, kakor da je slutil, da se mu bliža konec. Kako si razlagate to?«
»Morda mu je grozila, da ga umori?« je dejal župnik.
»Strašna zadeva,« je izjavil župan. »Lepa stvar je, če človek živi pošteno, kaj ne, gospod župnik? Ni se treba bati takih zapletljajev.«
»Ne sodimo nikogar,« je odločno dejal don Inocencij.
Po kratkem molku 6e je župan poslovil. Sleinegge in župnik sla ga spremila do vrat. Ko se je župan oddaljil, je Steinegge prijel župnika za roko in naslonil glavo na njegovo ramo.
»Uboga Edita, uboga Edila.« je dejal.
»Nikar se ne bojte, vaša Edita je zelo močna. Ima pa tudi v svoji duši neko drugo moč, ki premaga vse. tudi smrt.«
»Res je. Vendar pa bo trpela. Ali se vam je zdelo, da ga je zelo ljubila? Sicer ste mi že rekli, da ta ljubezen ni bila še tako globoka, a rad bi, da mi to šo enkrat izveste. 1'ovejle mi popolnoma odkrito svoje mnenje «
K sreči je bilo temno in Steinegge ni mogel videti na duhovnikovem obrazu njegovih resničnih čustev, njegove bolečine oh zave. i da je on sam odobraval Editino ljubezen do tega nesrečneža. —
»Upam, da ni bila,« jo po dolgem molku dejal don Inocencij. Saj sta se poznala šele malo časa. Upam, da bo kmalu pozabila na vse to, kakor na neprijetne sanje. Prav je, da sto 60
odločili, da odpotujete jutri. Zelo žal mi je, a je nujno potrebno. V Milanu pa ne smele nikdar govoriti o tem z njo. Zdaj pa molčiva.«
Približala sta se počasi Editi, ne da bi govorila. Ko sta dospela do nje, je deklica vstala in se jima pridružila. Vrnili so se vsi trije proti hiši. Ko so dospeli do vrat, je Steinegge hotel vstopili, Edila pa je sedla na obzidek.
»A tako,« je dejal Steinegge in obstal; »mislil sem ...«
»Ali ni boljše tu, očka?«
»Mislim, da bi bilo zate boljše, da se vrnemo v hišo.«
Deklica je zopet vstala, objela očeta, vstopila skupaj z njim v salon in sedla v kot divana, kjer je bila prej. Tudi Steinegge in župnik sla sedla. Govorjenje v »kuhinji je utihnilo, Martine prijateljice so druga za drugo izginile iz hiše. V daljavi so se oglasili murni.
»Ob kateri uri si naročil voznika, oče?«
»Ob pol šestih, za jutranji vlak.«
»Koliko je ura zdaj?«
»Desel.t
Umolknila sla. Čelrt ure pozneje se jo na vratih prikazala Marta, da bi videla, če nameravajo kmalu oditi k počitku. Pogledala je za trenutek gospodarja, nalo je zopet tiho odšla. Čez nekaj Časa je zopet pogledala v sobo in vprašala, čo naj zapre okna.
»Ne, ne,« je odvrnila Edila.
Marta je odšla v kuhinjo. Zaklenila je hišna vrata, zaprla okna in pripravila svetilke. Čez nekaj čnsa so je Edita zdramila iz svojega razmišljanja in dejala:
»Gotovo si utrujen, oče. Jutri boš moral zgodaj vstali.«
Sleinegge je bil ves prevzet, ko je slišal, kako mirno govori hčerka.
»Prav imaš. Brez dvoma je najboljše, da takoj odidem spat. Preden jutri odpotujeva, bi 60 še rad pogovoril z gospodom župnikom.«
Ta je poklical Marto, ji naročil, naj prinese svetilko in naj položi cerkvene ključe na mizo v »prejemnici, preden odide k počitku.
Edita pa se ni ganila.
»A ti, še ne greš?« je vprašal oče.
Odvrnila mu je. da ni zaspana in da bi ostala rada še nekoliko časa z župnikom.
Oče ji je ljubeznivo ugovarjal, čemu pošilja njega k počitku.
»Tj si bolj potreben počitka,« mu je dejala.
Objela ga je in mu zašepetala nekaj ljubečih besed. Steinegge je zamrmral nekaj nerazumljivih besed, vzel svetilko in odšel po stopnicah.
Marta je prinesla drugo svetilko za župnika, a ta je na Editin znak odslovil služkinjo in ji naročil, naj odide tudi ona k počitku, da bo že sam zaklenil vrata na vrt.
Komaj je Marta izginila, je Edila sklenila roke in pogledala duhovnika.
»Bog vas je uslišal,« ji je dejal don Inocencij. »Sprejel je vašo žrtev.«
Ona pa ga je še vedno gledala s sklenjenimi rokami in ni spregovorila. V njenih očeh 60 se leskelale solze. Duhovnik jo je razumel in molčal.
Edila je sklonila glavo na naslanjalo divana in zašepetala:
»Ne morem ga hraniti?«
Po kratkem molku je pristavila:
»Tudi oče ga sodi po krivicil«
»Nikakor ni krivičen vaš oče,« je skušal ugovarjati župnik.
Deklica je dvignila roko, ne da bi odgovorila, se oprijela naslanjala in se ugriznila v ustnice. da ne bi začela jokati.
»Sedite sem,« je dejala.
Duhovnik ji je molče ustregel in sedel poleg nje na divan. Ginjenost mu je vzela besedo.
»Nikar ne govoriva o tem,« ji je dejal čez nekaj časa. »Govoriva raje o veseli novici, ki sle jo dane« izvedeli od očeta. Tudi meni je govoril o tem. Vse drugo so bile neprijetne sanje,, ki jih nismo sami zakrivili. Pozabimo jih.«
grobne pripombe k hmrpi z belo žogico
Za nami je tridnevna športna prire-ditev — pokrajinsko prvenstvo v namiznem tenisu. O izidih smo poročali že v torek. Iz vrst tekmovalcev pa smo prejeli še dodatna poročila, iz katerih objavljamo odlomke, ki bodo zanimali tudi širši krog čitatcljev našega šjiortnegu kotička. (Op. ur.)
torek smo /e povedali, kdo je zmagal v posameznih skupinah turnirja zu pokrajinsko prvenstvo v namiznem tenisu. Tudi smo dodali, da je bila organizacija prireditve nekoliko šibkejša od zadnjih. Kljub temu zaslužijo kakor prireditelj (Hermes). tako tudi tekmovalri polivalo. zakaj naloga ni bila lahka: čez 10d tek-movalcev se je potegovalo za mnogotere naslove. Juniorji so prišli na vrsto šele v ponedeljek in se uveljavili takole: I. Strojnik Štefan, Korotan; 2- Meden, Mladika; 3. Klun, Mladika; 4. Junkovič, Korotan.
Beseda o igralcih. Strojnik Stefnn je moral igrati |>o nesrečnem žrebu že v drugem kolu proti klubskemu tovarišu Potočniku, ki je veljal za favorita. Tako je Potočnik jhi izgubljeni isri izpadel iz tekmovanja, čeprav bi bil v finalu prav gotovo tesno za Strojnikom. O ju-niorskein zmagovalcu Strojniku moramo reči, da ima uspešno izdelano taktiko; Štefan je, kakor tudi njegova dva brata Aleš in Roman, tekmovalec defenzivnega tipa.
Meden je bil drugi. Zapustil je vtis nadarjenega tekmovalca, manjka pa, mu še tekmo-valske rutine. Njegov forehand še precej obeta. Pri moštvih so presenetili Korotanci, ki so odpravili Mladikarje. Dramatična je bila igra med Tršinarjem in Strojnikom, ki se je vršila ob enakem stanju točk za obe moštvi (2:2) in ob enakem stanju setov za oba igralca (1:1); Zadnji set je dobil Strojnik po 20 minutni igri (!) s stanjem 9:6 (!!)•
O finalistih v seniorski skupini bi bilo potrebno napisati naslednje: kaj izrednega niso pokazali; Bradešku ni bilo treba, ker je z lahkoto zmagoval. Strojniku se pozna jiomanjka-nje treninga, Poženelu in Šubertu pa pomanjkanje fizične zmogljivosti in taktične izkušenosti. Razen Strojnika so vsi ofenzivni igralci, ki še niso na vrhuncu znanja. Zelo verjetno je, da bo ta ali oni še močno napredoval, zakaj opremljeni so z naravno nadarjenostjo, ki še zdaleka ni izčrpana.
»Z ženskami je križ,« smo govorili, ko smo jih gledali. No, njihovo čast pa je le rešila ilermežanka Bedenkova. Kot pojrolnoma neznana se je pojavila pri zeleni mizi in — zmagala. Njena igra ugaja. Prvič smo videli dekle, ki zna borbeno sukati svoj loparček. Njeni ostri udarci so jiopolnoma razorožili ostale tekmovalke. Nastopilo je samo osem deklet, knr dokazuje, da se še niso navadile na tekmovanje.
V igri parov je bila zmaga Bogataja in Bradeška pričakovana, zato nas je presenetil tesen izid pri končnem srečanju proti junior-jemn Mlakarju in Medenu 2:1.
Če pregledamo jakost posameznih društev,
ugotovimo, dn ima Korotan tri prva mesta (moštva. seniorji, juniorji), Hermes jc zmagal v ženski skupini. Mladika pa v drugem razredu. (Mimogrede: pri pokrajinskem prvenstvu bi bilo vsekakor pravilneje, če ne lii predvideli dveh tekmovalskih razredov, temveč jih enostavno delili v verificirane in ncverificirane.) V splošnem razlika med klubi ni tuko velika, številčno najmočnejši je Hermes. Ni pa se mogel uveljaviti, ker jim primanjkuje tckmovnl-ske izkušenosti in pregleda igre. Hcrmežani so še mladi in še nimajo izdelane taktike. Vredno bi bilo, da bi posvetili načrtnemu urjenju več pozornosti. Tudi s Korotanci in Mladikarji ne moremo biti povsem zadovoljni. Gre za igralce, ki so že dolgo pri tem športu, očividno pa je pomanjkanje rednega in načrtnega treninga.
Beseda o športnih načelih, ki veljajo za tekmovalce in gledalce. Prireditelj je imel brez dvoma težave s sodniki. Za tak turnir jc bilo treba veliko sodnikov in prireditelj si jc pomagal s tem, da je zaupal to dolžnost nekaterim premladim močem- V bodoče bi tekmovalci želeli, da bi sodili igre sodniki z zadostno strokovno in starostno avtoriteto. Tako bi sc tudi izognili nevšečnim prepirom, ki so kolikor tolko neizogibni, za katere pa je vredno po-skrbet, dn jih je čim manj. Gledalci imajo pravico bodrenja, navijanja in navduševanja. Niso pa gledalci sodniki. Primerno bi bilo, dn bi ploskali šele takrat, ko je sodnik ugotovil uspeh ali kaj podobnega. Robne in mrežne žoge, pa tudi kazenske žoge nfso vredne odo- , bravanja. Ne gre odobravati slučajnih uspehov, pač pa tehnično virtuoznost ali uspelo taktično potezo. Prav tako ni tekmovalcem všeč, če ploskajo gledalci nasprotniku, kadar je njegovemu tovarišu ušla napaka. In končno še o nagradah. Med lepimi nagradami, primernimi za mlade šjiortnike. smo opazili tudi dve steklenici brinjevca. Prireditelj bi storil prav, če hi jih zamenjal za malinovcc ali kaj podobnega, saj »pravijo, da moramo biti š(>ort-niki zagovorniki abstinence«.
V ostalem pa posnemamo iz razgovorov s tekmovalci, kakor tudi iz obširnega pisma, ki smo ga prejeli, da so fantje hvaležni Hermesu,. ki jim je dal v zadnjem času že toliko priložnosti za tekmovanje v namiznem tenisu.
Italijanski orodni telovadci se pripravljajo na mednarodno srečanje z Nemci. Nastopili bodo meseca aprila proti nemški reprezentativni vrsti v Stuttgartu.
V hokeju na ledu so gledali včeraj v Švici mednarodno tekmo med domačo in madžarsko reprezentanco. Zmagali so Švicarji z 2:4. Madžari so bili v igri enakovreden partner, morali pa so kloniti pred izkušeno napadalno vrsto Švicarjev. Tekmo so gledali v Zurichu.
Svojevrstno zabavo so imeli gledalci, ki so prisostvovali tekmi V hokeju na ledu v Bischafs-zellu (Švica) V zadnji minuti druge tretjine igre se je led vdrl in igralci s sodnikom vred so bili deležni vsekakor neprostovljne kopeli v mrzli vodi.
Svojevrstna poroka v Sarajevu )
Iz Sarajeva jx>ročajo: Tu so imeli zadnjič svojevrstno poroko. Mož je bil star že 103 leta in je imel že 22 otrok, /.daj sc je poročil že tretjič in jc njegova zakonska družica, ki jo jc pred kratkim vzel, stara zdaj 50 let.
Nemški delavci sc uče ruščine
Berlin. CE. Nemška delovna fronta je že svojčas uvedla za delavce posebne tečaje, na katerih se lahko uče tujih jezikov. Kakor poročajo. zavzema v načrtu jezikovnih tečajev za leto 1043 prvo mesto ruščina. Mnogo delavcev sc je v te tečaje tudi že vpisalo, ker sc hočejo naučiti ruskegu jezika.
Vino iz kave
Glasilo narodnega zavoda za kavo v Karakasu, glavnem mestu južnoameriške republike Venezuele, poroča o pridelovanju vina iz kave. Po zatrjevanju tega lista je vino, pridelano iz kave, zelo okusno in pitno ter 60 se ljudje nanj zelo hitro navadili. Tamošnji gospodarski krogi računajo, da bodo s proizvodnjo vina iz kave prihranili veliko izdatke za uvoz vina iz drugih krajev, ki so znašali letno najmanj 2,800.000 bolivarjev.
Uresničene sanje
Zanimivi primer izpolnj« nih sanj je doživel 57 letni posestnik Peter Rossi iz okolice Valence. Sanjalo se mu je, da se je spodrsnil na domačem dvorišču na ledenih tleh in da si je pri padcu zlomil desno nogo. Ko je vstal, je pripovedoval sanje svoji ženi. Ta je rekla možu, naj dobro pazi, da si ne bi zares zlomil nogo. Popoldne je Rossi nosil gnoj iz hleva na konec dvorišča. Pri tem se je spotaknil na ledu, padci na tla in obležal z zlomljeno desno> nogo.
TEL.
SGARAVATTISEMENTI S. A.. PADOVA
Sementi di Ortaggi, Foraggi ecc. Semena za zelenjavo, krmila itd.
Chiedere offerte. — Zahtevajte ponudbe.
KINO UNION
22-21
Brezmejno požrtvovalnost prave ljubezni nam pokaže tlim
»Mater Dolorosa«
V glavnih vlogah: Marlella Lottl. Annellese Ulillg, Claudlo ISora In drugI... PRBDSTAVB! ob delavnikih oh I« In 18.15: ob nedeljah ln praznikih ob 10 SO. 14 30. IS 30 In oh 18 301
TEL.
KINO MATICA
22-41
Dnevno dvojni spored:
Dnevno ob 16.30 In 18 30 četvorlca naj pri-I j u b 1J en o J SI h Igralcev: Fosco Giachetti, Marla v. Tasnady, Pal Javor ln Otctlo Toso v burni ljubezenski drami
»Rumeni pekel«
Dnevno ob 14.30 detektlvsko-krlmlnalnl film
israici »Skrivnostna žena«
Anneliso Uhllg. Paul Kllnger, Herbert WUk
TBU
27-30
KINO SLOGA
Odlična komedija
»Prepoved postanka«
V glnvnl vlogi : Nino Crisman, Marlo Ferrari, Rubl Dalma. Predstave od 14.30 dalje. — Konec ob 20.15
Naročajte »Slovenca«!
Zalivala
Najiskreneje se zahvaljujem vsem, • ki bo ml stali ob strani ob težki Izgubi dragega soproga, gospoda
MAKSOIA ROPOTARJA
višjega finančnega pristava
Posebno so zahvaljujem gg. zdravnikom, kl so mu lajšali trpljenje ln čč. sestram za njihov veliki trud. Enako se zahvaljujem vsem, l<i eo v tako obilnem številu pospremili rajnega na zadnji poti, predvsem g. inšpektorju dr. Gosettiju kot zastopniku Visokega Homisariata.. pomočniku finančnega direktorja g. dr. Močniku, šefu odseka g dr. Pavllču ln vsem njegovim kolegom ln prijateljem.
Ljubljana, Zagreb, Celje, Tllslt, Cuneo, dne 3. februarja 1943.
PAVICA ROPOTAR
TOMAŽ POKlUKARrnsini
...........'•im.«ramii!H!:S.HiaH»iimM:i!iilli!H:!|:!i::liii!
f ' ' '"T
lil IB C IL IE Z T C ZDE??
iiiif	llilik J®...............
1
i!liji|i!!|:j!j;ir
I

m ,-fI
v -"-I.	;:''/• Z:;\ .
.. siimimuilih-ti: ......j' 'u- ..: IBIlili U. -.s."	USililllHa
J2!i
Pogled na skakalnico je bil veličasten. Ljudje, ki so imeli opravka prav na vrhu, so bili videti drobni kakor mravlje. Na strmem pobočju doskočišča je bilo videti vrsto mož in fantov, ki so se držali za vrv. Tudi ti so imeli smuči na nogah in so teptali spodnji dol skakalnice, da bi bilo doskočišče enakomerno Irdno.
Matevž se je prerinil skozi množico do podnožja naprave in se vzpenjal po zasilnih stopnicah navzgor. Sneg na skakalnici je zaudarjai j>o salmijaku. Umetno so ga pripravili, da bodo smuči hitreje tirčalo. Splazil 6e je na najvišjo tribuno nad odskočnim mostom. Tribuna za sodnike in za radijskega napovedovalca je bila naslonjena na vitko bukev in se je prijetno pozibavala v vetru.
Vse je bilo živo. Spodaj jwd prepadom se je gnetel velikanski polkrog gledalcev. Drugi so še prihajali po ozkih gazeh kakor v procesijah. Od vseh strani so prihajale nove trume gledalcev. Tudi na drevju na levi in desni vse
iHSi
lilliiilkJil:
^ ^BllllkiIIi
od skakalnega stolpa do podnožja je vse živo. Večinoma so kmetski šolarji, ki so se splazili na gabre in bukve, da bi imeli lepši pregled in razgled.
Tribuna z mikrofonom se ziblje v komaj čutnem vetru. Vendar, kdo bi mislil na padec kakih osem metrov, ko bo gledal zdaj pa zdaj skoke vse do tja doli.
Med tem so se zbrali skakači na vrhu zaletlšča in Matevž je začel govoriti v mrežico mikrofona:
»Halo, tukaj Poncal« Potem je povedal, kje se nahaja, predstavil je tekmovalce in opisal razpoloženje med ti-sočglavo množico.	,
»... Zdi se mi, da sem v lesenem letalu, ki se pozibava nad velikanskim slapom in nad mravljiščem tam spodaj, kjer čaka množica gledalcev na prve skoke. Slap, to je velika skakalnica, ki se spušča nad drevjem, mravljišče pa je | arena gledalcev, ki so ozira proti vrhu. I Fantje so že pripravljeni; Bog jim daj danes sreče!«
Oglasila se jo trobenta, sodnik je zamahnil z zastavico in že se je odtrgal tekmovalec s številko 1. na prsih. Matevž je hitel govoriti:
»V globokem čepenju žvižga po strmini — sedaj je odskočil — čujte frfo-tanje hlačl — vleknil se je v prazen prostor — krmari z rokami, leti v glo-, bino, že je na snegu. Prelep skok je bil to, srečen skok, vsi smo se oddahnili.«
Majda, ki je sedela doma pri aparatu in poslušala radijski prenos skakalnih, tekem, se je zganila. Pri Vorinovih so bili pravkar pri kosilu. »To je Matevž. to je Matevž,« je zavriskala vsa srečna, da spet čuje njegovo govorico. Oče je zagodrnjal, hotel je imeti mir, kajti poročilo ga je zanimalo.
»To pa že lahko rečem, da bo vsakomur žal, kdor je osla! doma zaradi dobre nedeljske juhe. To, ka rgledamo danes pod Ponco. so skoki, drzni in dolgi, kakršnih še ni bilo pod božjim soncem!«
Tako je pripovedoval Matevž, kakor da bi slutil, da so pri Majdinih pravkar pri kosilu.
»Vsak skakač ima v načinu poleta nekaj svojega, vsakega spremljajo tisočere oči, tisočere želje in skrbi. Norvežani plavajo lepo in daleč, moji tovariši pa se mi zdijo kakor fantje, ki so prvič v vojni. Z vsakim skokom se navdušenje stopnjuje. Bogomir je že potegnil na 62 metrov. France .ie splaval na 60 m kar
je mnogo več kakor smo mogli pričakovati.«
Med inozemskimi skakači se je polagoma vnela tiha borba za prvo mesto. l<o je vodil alpinec Hoell in ko so bila še vsa usta odprta v »živijo«-klicih, sta se odločila brata Birger in Sigmund Ruud zmagati.
Matevž je zagledal Sigmunda, ki se je vzpenjal po stopnicah in ga poklical k mikrofonu.
»... Če ga gledate od blizu, se vam zdi kakor razjarjen planinski orel, in spet kakor gad, ki sika in je hudo strupen. Tak se vain zdi na prvi pogled fant. ki obvlada čudovito hitrost, ki je drzen v skokih v neverjetne globine, ki je srčen, vendar ne v hazardu, temveč v izredni zmogljivosti in sposobnosti «
»Toda, da se ga ne boste bali: Norvežan Sigmund Ruud je v resnici prikupen in zdrav do poslednje slanice svojega telesa. V moder dres je opravljen, v obraz je zagorel, lase pa ima plave. Samo, kadar je v zraku, je podoben planinskemu orlu, ki se je spustil v borbo. Sedaj ga boste 6lišali govoriti.«
Malevž mu je najprej čestital k slovesu, ki ga uživajo bratje Rtitidi v mednarodnem smučarskem svetu, potem pa je hitel z vprašanji:
»Vam je všeč skakalnica?«
»Všeč mi je, ker ni nevarna in ker lepo nese.«
»Kdo je skočil doslej največ na svetu?«
»Ne vprašujte, ko pa veste!«
»Ne vprašujem zase, moje poslušalce bi zanimalo.«
»Da, v Davosu sem skočil pred štirimi leti 81 metrov.«
»Ste se kaj bali prvega skoka pri nas?«
»Po resnici povedano, malo čudno mi je bilo okrog želodca.«
»Vse lepo pozdravljam,« se je poslovil Sigmund, naložil težke skakalne smuči na ramena in se začel vzpenjati proti vrhu. Sredi poti se je zaustavil, zakaj videl je, da se pripravlja njegov brat Birger na skok.
Matevž je govoril: »Sedaj 6e pripravlja Birger Ruud. Skočil bo spet s polnim zaletom, pognal 6e bo prav z vrha zaletišča.«
Vse je tiho, vse strmi v točko tam zgoraj, ki se bo vsak čas odtrgala. Gledalci v polkrožni areni tam spodaj stojijo negibno.
»Še enkrat preizkuša, če držijo stremena. Ze čaka na znamenje; »tra-raaa .. .1«, čujete trobento? Se že spušča; kakor strela drvi po strmini. Izvrstno se je pognal, že reže prostor mimo nas po zraku, močno se je nagnil naprej, v visokem loku krmari z rokami, sedaj plava 60, 70 metrov.., že drči po snegu.«
Za Ljudsko tiskamo v Ljubljani: Jože Kramarič
Izdajatelj: Inž. Jože Sodia
Urednik: Viktor Cenžič