ka kšna usoda nas čaka V Gorici razstava fotografij pretresljivih grozodejstev k i Režiser Igor Pison o današnji premieri Magrisovega dela Saj razumete v SSG / 12 Primorski dnevnik ČETRTEK, 12. APRILA 2012_ Št. 86 (20.409) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € Avstrija zamuja še eno priložnost Ivan Lukan Slabo leto dni po ozkosr-čnem političnem diktatu Dunaja in Celovca o postavitvi dvojezičnih tablah v samo 164 krajih na južnem Koroškem se koroškim Slovencem - in tokrat tudi ostalim manjšinam v Avstriji - obeta nova, boleča lekcija restriktivne avstrijske manjšinske politike. V zaključni fazi je namreč postopek za sprejem novele zakona o narodnih skupnostih v Avstriji, ki naj bi nadomestila 35 let star zakon, katerega je zaradi neustavnosti več njegovih členov pred več kot desetimi leti razveljavilo ustavno sodišče na Dunaju. Danes se izteka rok za preverjanje tega novega zakona. Vse avtohtone narodne skupnosti in tudi nevladne organizacije so v postopku izrazile odpor proti noveli in vložile svoje pripombe in zahteve, toda po vseh izkušnjah v preteklosti bistvenih sprememb v besedilu zakona ni več pričakovati. Na to kažejo dejstva, da v osnutku ni prav nobenih izboljšav, ki so jih v delovnih krožkih izdelale avstrijske manjšine, zato pa so upoštevana prizadevanja vlade, da še krepi svoj vpliv na manjšine, npr. pri imenovanju članov narodnostnih sosvetov. Prav tako želi zakon zre-ducirati narodne skupnosti na raven civilne družbe, štajerskih Slovencev, ki jih izrecno omenja 7. člen ADP, pa v novem zakonu sploh ni več. Če ne bo preobrata v zadnjem trenutku, ki ga pa ni pričakovati, je Avstrija zamudila še eno priložnost, da se kljub vsemu uveljavi kot manjšinam naklonjena država, ki sledi evropskim trendom. italija - Ministrica za delo Fornero včeraj v senatu predstavila vladni zakonski osnutek Ljudstvo svobode zahteva revizijo reforme trga dela Napolitano zaskrbljen zaradi gospodarskih razmer v državi videm - Raziskava Slorija in Furlanskega filološkega društva De Anna: V FJK 120 tisoč ljudi obvlada slovenski jezik VIDEM - Deželni odbornik Elio De Anna je prepričan, da v Furlani-ji-Julijski krajini 600 tisoč ljudi govori furlanščino, okoli 120 tisoč jih obvlada slovenski jezik, od 25 do 30 tisoč ljudi pa govori nemščino. De An- na je te podatke posredoval na včerajšnji predstavitvi (foto NM)razi-skave, ki sta jo v narodno in jezikovno mešanih okoljih skupaj izvedla Slovenski raziskovalni inštitut in Furlansko filološko društvo. Slovenski inštitut sta na predstavitvi raziskave zastopala Devan Jagodic in Emidij Susič, furlansko ustanovo pa njen predsednik Lorenzo Pel-izzo. Na 3. strani Pobegnite v svet, kjer je mogoče pozabiti vse skrbi in se predati izkušenim rokam naših terapevtov. IDILA, Wellness & Spa center vas pričakuje... Privoščite si naše pomladno darilo: Wellness voucher v vrednosti 15 € Voucher lahko izkoristite ob rezervaciji navedenih storitev: • ABHYANGA (90 min) • TAJSKA MASAŽA Z IZBRANIMI OLJI (90 min) • VITAMISKA MASAŽA S KARITEJEVIM MASLOM (90 min) • POPOLNA OSVEŽITEV OBRAZA (90 min) Info: +386 3 75 76 334, wellness-idila.eu Osnova ponudbe je veljavni cenik. Ponudba velja ob predložitvi tega kupona, v času do 30. 06. 2012. Ostali popust in nakup darilnih bonov se izključujejo. RIM - Ministrica za delo Elsa Fornero je včeraj v senatu predstavila vladni zakonski osnutek za reformo trga dela. Izrazila je prepričanje, da je vladi uspelo oblikovati uravnovešeno besedilo, in parlament pozvala, naj reformo po možnosti izboljša, ne pa razvodeni. A kmalu potem se je oglasilo vodstvo Ljudstva svobode in zahtevalo temeljito revizijo vladnega načrta, zlasti v tistih delih, ki zadevajo sprejem v službo in socialne blažilce. Medtem je včeraj predsednik republike Giorgio Napolitano izrazil zaskrbljenost zaradi gospodarskih razmer v državi. Na 5. strani Projekt GM deležen financiranja Slovenije Na 2. strani Boris Peric v vodstvu goriške Confindustrie Na 4. strani Openka se tri leta po potresu še ni vrnila v središče L'Aquile Na 5. strani Francesco Guccini v osmici v Saležu Na 10. strani Na Goriškem priprave na izmenjavo bolnikov Na 14. strani Luksuznih vozil niso skrivali na pokopališču Na 16. strani MARINI GH tp Terme Zreče Nova kolekcija POMLAD/POLETJE C3 AÍSIT L WOOLRiCH j-OHN »ICH a flFN>¡k Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in F« 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču 2 Četrtek, 12. aprila 2012 ALPE-JADRAN / ljubljana - Sofinanciranje projektov za uveljavljanje in razvoj slovenskega jezika Med izbranimi tudi projekt Glasbene matice Od citire dalje Rezijanski otroci so se preko glasbe srečevali s slovenščino - Včeraj predstavitev v Ljubljani LJUBLJANA - Med trinajstimi projekti, ki jih je slovensko ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport na razpisu izbralo za sofinanciranje, namenjeni pa so predstavljanju, uveljavljanju in razvoju slovenskega jezika, je tudi projekt Glasbene matice Od citire dalje, s katerim je naša najstarejša glasbena ustanova lani priredila tečaje klavirja, kitare, petja in Orf-fovih glasbil v Reziji v slovenščini. Projekt Glasbene matice so, skupaj z ostalimi, včeraj predstavili v prostorih ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport ob prisotnosti državnega sekretarja Aleksandra Zorna in vodje sektorja za slovenski jezik Simone Bergoč. Prvi je izrazil prepričanje, da je slovenski jezik danes, ko planetarni jezik postaja angleščina, ogrožena, zato jo je potrebno skrbno gojiti in paziti, da ne bo postala le jezik domačega ognjišča ter razvijati vse ravni jezika, sicer se ta izgubi. Zato so na ministrstvu ohranili sektor za slovenski jezik, ki bo, četudi bo morda nosil drugo ime, ostal samostojna služba, je poudaril Zorn, medtem ko je Bergočeva dejala, da omenjeni sektor v sodelovanju s politiko in stroko koordinira jezikovno politiko, pri svojem delovanju pa sodeluje z znanstvenimi, izobraževalnimi ter drugimi organizacijami in društvi, ki se ukvarjajo z jezikovnimi in jezikovno-političnimi vprašanji. Po njenih besedah je razpis, na podlagi katerega so izbrali trinajst projektov (vsako leto se jih prijavi kakih 80), za katere bo na voljo 20.962 evrov, namenjen raznovrstnim projektom, ki pomagajo razvijati slovenščino in gredo od jezikovnih tečajev za različne skupine govorcev slovenščine do razvoja jezikovnih tehnologij in virov ter digitalizacije slovenske slovstvene dediščine. Kot omenjeno, je tokrat med izbranimi projekti tudi tisti, ki ga je Glasbena matica lani izvajala v Reziji in s katerim so po besedah ravnatelja Bogdana Kralja, ki je spregovoril o pobudi, želeli predvsem prispevati k uveljavljanju slovenščine s pomočjo glasbe. Projekt Od citire dalje je nastal z mislijo na rezijanske otroke, ki obiskujejo italijanski vrtec in obvezno šolo na Ravanci in nimajo priložnosti, da bi razvili poznanje slovenskega jezika. V ta namen je GM v sodelovanju z Krona projekta Od citire dalje je bil koncert v Rozajanski kulturski hiši na Ravanci 16. oktobra lani društvom Rozajanski dum uvedla je-zikovno-glasbene tečaje z namenom, da bi otrokom od 5. do 13. leta starosti ob rednem delu ponudili možnost pogovora v slovenščini. Rezijanska ljudska dediščina je pri tem predstavljala osnovo za skupinski in individualni pouk, ki ga je vodil prof. Davide Tomasetig. Vrhunec projekta je bil zaključni koncert, ki je 16. oktobra lani z naslovom Se wučimo zwunet potekal v Rozajanski kulturski hiši na Ra-vanci, oblikovali pa so ga otroški zbor Mali lujerji in člani Malega orkestra špetrske dvojezične šole, dalje mladi gojenci GM, Mešani pevski zbor Lojze Bratuž iz Gorice ter skupina BK-evolution. Med ostalimi projekti so na včerajšnjem srečanju predstavili še pobude podjetja Amebis, ki se ukvarja z jezikovnimi tehnologijami (šlo je za nadgradnjo spletnega pregibnika Amebis Besana s prebivalci in pridevniki pri krajevnih imenih ter za prenos Bibliotekarskega terminološkega slovarja na novi spletni slovarski portal Termania), dalje Slovenskega društva Informatika (šlo je za vnos novih aktualnih izrazov v spletni terminološki slovar informatike Islovar) in Osnovne šole Grm iz Novega mesta, ki je že triindvajsetič priredila jezikovne počitnice za otroke z avstrijske Koroške. (STA+CR) založništvo - Debora Serracchiani »Primorski dnevnik ne sme ugasniti« BRUSELJ - Primorski dnevnik ne sme ugasniti, ker bi to predstavljajo veliko škodo ne le za slovensko narodno skupnost, temveč za vso Furlanijo-Ju-lijsko krajino, pravi evropska poslanka Debora Serracchiani. Primorski dnevnik je po njenem mnenju glavna opora za ohranitev identitete Slovencev v Italiji, kot izhaja iz ustavnih načel republike Italije glede zaščite jezikovnih manjšin. Zastopnica Demokratske stranke se sklicuje tudi na evropska načela na tem področju. »Morebitna oši-bitev medijske ponudbe v slovenskem jeziku bi pomenila zadušitev svobode slovenske komponente, ki posebno v tržaški in goriški pokrajini, sloni na zelo živahnem družbenem, političnem in kulturnem delovanju,« je v sporočilu za javnost napisala Debora Serracchiani. Evropska poslanka je v zvezi s kočljivim položajem Primorskega dnevnika pisala vladnemu podtajniku Pao-lu Peluffu ter ga opozorila na varčevalne ukrepe, ki jih je sprejelo vodstvo dnevnika, pri čemer izrecno omenja Evroposlanka Debora Serracchiani krčenje števila strani ter solidarnostne pogodbe za osebje. Debora Serracc-hiani se zaveda, da živimo v kriznih časih in da je varčevanje potrebno, Primorski dnevnik pa ne more živeti v trajni negotovosti, temveč tudi v teh ne-lahkih časih potrebuje gotovosti za obstoj in razvoj. Janša: Država napovedane stavke javnega sektorja ne bo plačala LJUBLJANA - Za napovedano stavko javnega sektorja ni formalnih razlogov, zato je država tudi ne bo plačala, poudarja slovenski premier Janez Janša. Kot je dejal po srečanju s člani predsedstva Gospodarske zbornice Slovenije in upravnega odbora Združenja Manager, obžaluje, da se stavka pripravlja, ko pogajanja še potekajo, zato apelira na "nekoliko več razuma". Vsaka stavka se enkrat konča s takšnim ali drugačnim kompromisom, je povedal Janša. Ob tem ga "nekoliko žalosti", da se stavka pripravlja že od samega začetka, ko sploh ni bilo jasno, kakšen bo izid pogajanj. Poudaril je, da pogajanja še vedno potekajo, ukrepi pa tudi še niso dokončno sprejeti, zato za stavko po njegovem ni jasnih razlogov. Jankovic tudi uradno spet v ljubljanski mestni hiši LJUBLJANA - Predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Jankovic, ki je bil marca na nadomestnih volitvah znova izvoljen za ljubljanskega župana, se je včeraj iz državnega zbora tudi uradno vrnil na čelo ljubljanske mestne hiše. Kot je poudaril ob prisegi pred mestnim svetom, vnovično zaupanje Ljubljančanov na volitvah kaže, da je bilo preteklih pet let v korist vseh meščanov. Včeraj je še zadnjič sodeloval na zasedanju državnega zbora, kjer ga bo v poslanskih klopeh Pozitivne Slovenije zamenjala nekdanja atletinja Alenka Bikar. Okrožno sodišče v Kopru uvedlo preiskavo zoper Andreja Lovšina KOPER - Okrožno sodišče v Kopru je zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic uvedlo preiskavo zoper nekdanjega prvega moža Intereurope Andreja Lovšina, so za STA potrdili na Okrožnem državnem tožilstvu v Kopru. Gre za investicijo v logistični terminal Čehov v Rusiji, Lovšin pa je po navedbah tožilstva edini osumljeni v zadevi. Zaradi domnevno spornih vlaganj v Rusijo in Ukrajino je Intereuropa januarja 2010 zoper Lovšina in preostala dva člana uprave, Lovšinovega namestnika Zvezdana Markežiča in delavsko direktorico Ondino Jonke, vložila odškodninske tožbe v vrednosti 37,5 milijona evrov. Zadeva je po navedbah iz Intereurope trenutno na prvi stopnji. Razpis glavne obravnave pričakujejo še letos. kriza na primorskem dnevniku Stališče Slovenske skupnosti Slovenska skupnost izraža solidarnost sindikalnemu odboru novinark in novinarjev Primorskega dnevnika ob razgrnitvi kriznega načrta, ki pomeni predvsem krčenje vsebin časopisa, prizadel pa naj bi tudi same novinarke in novinarje s krčenjem števila zaposlenih, uvedbo solidarnostnih pogodb in ukinitvijo nadur. Kot izhaja tudi iz tiskovnih sporočil sindikalnih predstavnikov, je treba glavni vzrok za nastanek krize iskati v krčenju javnih prispevkov, ki predstavljajo glavni vir prihodkov Primorskega dnevnika. Gre za posledico varčevalnih ukrepov, ki jih je Italija sprejela v soočenju s hudo dolžniško krizo. Seveda pa ni dopustno, da bi ti ukrepi prizadeli na usoden način narodne manjšine, kakršna je naša. Zato je treba iskati rešitve, ki bi edinemu slovenskemu dnevniku v Italiji omogočale dostojno redno izhajanje. SSk ugotavlja, da je tudi sindikalni odbor novinark in novinarjev Primorskega dnevnika odprl vprašanje najemnine za glavni sedež časopisa, ki ga je SSk postavila že ob zadnji njegovi hudi krizi. Gre za visoko najemnino, ki jo družba DZP-PRAE, izdajateljica časopisa, plačuje Jadranski finančni družbi, lastnici stavbe v ulici Montecchi v Trstu, ki spada v krog t.i. družbenega gospodarstva pod okriljem SKGZ. To je v manjšini pravzaprav še vedno tabu tema. Če sta jo poskusila odpreti SSk in SSO, sta bila napadena, da v manjšini podpihujeta razprtije. A postavlja se vprašanje, čemu naj služi omenjeno družbeno gospodarstvo, če na- mesto da bi pomagalo živeti manjšinskim ustanovam, kakršna je Primorski dnevnik, jih celo izkorišča. Še več. Stavbo v ulici Montecchi v Trstu si je svoj čas prilastilo Založništvo tržaškega tiska (današnja Jadranska finančna družba) z namenom, da bi služila dnevniku, zdaj pa doživljamo absurd, da mora dnevnik plačevati najemnino. SSk meni, da bi ta stavba morala postati last zadruge Primorski dnevnik v skladu z obvezo, ki jo je skupno predstavništvo Slovencev v Italiji sprejelo leta 1997 ob napovedi njene ustanovitve. Drugo pomembno vprašanje je smiselnost uporabe lastne tiskarne, saj stroški očitno ne odgovarjajo sedanjim pogojem dobrega poslovanja. Povsem odprto je nadalje vprašanje odnosa med Primorskim dnevnikom in nekaterimi drugimi mediji, kot je zlasti Novi Matajur, ter s tem povezanega prelivanja denarja v okviru medsebojnega sodelovanja, kar je v svojem sporočilu omenilo tudi sindikalno predstavništvo novinark in novinarjev. Prav tako ostajajo nerazjasnjeni razlogi za izjemno visok strošek za raznašalsko službo. V tej zvezi pričakujemo ustrezna pojasnila, tudi da se razčistijo razni dvomi in namigovanja. Jasno pa mora biti, da rešitve ne bo, če ne bo transparentnih odgovorov na nekatera ključna vprašanja, do katerih je upravičena celotna slovenska manjšina in še posebej tisti njeni predstavniki, ki so sedaj klicani, da zopet pridejo na pomoč. S sindikalisti novinark in novinarjev se SSk strinja tudi glede nesmiselnosti sedanje dvojne korpora- cijske strukture, ki predvideva zadrugo kot lastnico glave časopisa in hkrati izključno lastnico založniške družbe DPZ-PRAE, ki časopis izdaja. Po mnenju slovenske stranke bi morala biti pripojitev omenjene družbe k zadrugi že zdavnaj opravljena, saj so preseženi razlogi iz prejšnje krize, ki so narekovali takšno rešitev. S tem bi dosegli učinek zmanjšanja stroškov vzdrževanja dveh struktur in plačevanja najemnine za glavo časopisa. Obenem bi bila na zadrugo končno tudi dejansko prenesena pravica do upravljanja časopisa, vključno s pravico do imenovanja glavnega urednika, medtem ko zadruga sedaj imenuje le upravni odbor DPZ-PRAE in nič več. Tudi zaradi tega najbrž ni večjega zanimanja za članstvo v zadrugi. Manjšinski politični dejavniki smo ob vseh dosedanjih krizah Primorskega dnevnika opravili svoje delo za rešitev časopisa, zlasti ob zadnji krizi. Takrat smo tudi pripadniki SSk odigrali ključno vlogo pri reševanju zavoženih bilanc časopisa tako, da smo se osebno vključili v krizni odbor. Skupaj z drugimi smo prevzeli celo osebna jamstva do bank, ki so financirale izhod iz krize, pa čeprav vsebine in orientacija Primorskega dnevnika pred takratno krizo in po njej niso upravičile naših pričakovanj. V tej zvezi bi si dovolili pripombo na račun sporočila sindikalnega odbora novinark in novinarjev Primorskega dnevnika. Za to, da se krog bralcev Primorskega dnevnika ne širi v zadovoljivi me- ri, po našem ni odgovoren odbor zadruge. Upoštevati je treba dejstvo, da se žal prevelik del manjšine še vedno ne prepoznava v vsebinah našega edinega dnevnika, za kar nosijo odgovornost predvsem tisti, ki te vsebine ustvarjajo, predvsem pa kdor opravlja funkcijo odgovornega urednika, ki v končni fazi odloča o usmeritvi in vsebinah časopisa. S tem pa je seveda povezano vprašanje kriterijev kadrovanja novinark in novinarjev, do katerega je pred nedavnim zavzel stališče predsednik SSO Drago Što-ka. Namesto resne razprave na to temo je predsednik SSO doživel le nizke udarce in natolcevanja. Jasno pa je, da je pluralizacija uredništva ključnega pomena za oblikovanje časopisa, v katerem naj bi se prepoznavala celotna manjšina. Slovenska skupnost si bo ob gornjih predpostavkah še naprej prizadevala, da krčenje vsebin časopisa ne bo potrebno in da bomo Slovenci v Italiji imeli dnevnik, ki bo zanimiv za vse, ki se čutimo pripadnike te skupnosti. Ob teh predpostavkah smo pripravljeni uporabiti vse vzvode, prijateljstva in poznanstva, s katerimi razpolagamo v naši deželi, pri prijateljih drugih manjšin v Italiji in Evropi ter v Rimu in Ljubljani. Svoje delo pa morajo opraviti tudi tisti, ki formalno ali dejansko pokrivajo ključne funkcije v in okoli našega edinega dnevnika. Damijan Terpin Deželni tajnik SSk / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 12. aprila 2012 3 videm - Po mnenju deželnega odbornika Elia De Anne V FJK 600 tisoč ljudi govori furlansko, 120 tisoč pa jih govori slovenski jezik Zanimiva raziskava Slovenskega raziskovalnega inštituta in Furlanskega filološkega društva VIDEM - »Večjezičnost je glavni razlog, zaradi katerega ima dežela Furlanija-Julijska krajina poseben statut. To značilnost naše dežele pa moramo doživljati kot investicijo za bodočnost, še posebno v današnjem okviru Evropske unije, ki je do tega vprašanja od nekdaj zelo pozorna. Pri nas bi moralo biti dvojezično izobraževanje neka danost, osnova za vse mlade, ki živijo na obmejnem območju. Drugi jezik pa bi se moral seveda poučevati v knjižni obliki, ne pa v eni izmed številnih narečnih različic. To je moj pogled na perspektive deželne jezikovne politike in za to se bom vedno trudil, čeprav je moje mnenje glede tega večkrat v popolnem nasprotju s tistim, ki ga zagovarjajo ostalih članov deželne vlade s predsednikom na čelu.« To je povedal deželni odbornik za kulturo Elio De Anna včeraj v Vidmu, kjer so predstavili publikacijo, ki je nastala na podlagi raziskave o jezikovnih skupnostih v naši deželi, ki sta jo leta 2009 opravila Slovenski raziskovalni inštitut (Slori) in Furlansko filološko društvo s finančno podporo Dežele FJK. Rezultate raziskave o jezikovnih skupnostih v naši deželi je podrobneje predstavil prof. Emidij Susič. Na srečanju, ki ga je vodil direktor Službe za deželne sorojake v tujini in manjšinske jezike Giuseppe Napoli, pa so spregovorili še vršilec dolžnosti ravnatelja Slorija Devan Jagodic, predsednik Furlanskega filološkega društva Lorenzo Pelizzo, predsednik Deželne agencije za furlanski jezik Lorenzo Za-non in člana Deželne posvetovalne komisije za slovensko oziroma nemško manjšino Michele Coren ter Alfredo Sandrini. Med gosti naj omenimo tudi slovensko konzulko Bojano Cipot in deželnega svetnika Igorja Gabrovca. Odbornik De Anna je tudi napovedal, da želi Dežela Furlanija-Ju-lijska krajina kandidirati za sedež Evropske agencije za manjšinske jezike, ki bi lahko ustrezno mesto našla v Vil-li Manin. Kot je sam poudaril, je naša dežela edina evropska regija, kjer se govorijo štirje različni jeziki, njena večjezična stvarnost pa se počasi razvija v večkulturnost, ta dva pojma pa se med sabo močno razlikujeta. V naši deželi danes približno 600 tisoč ljudi govori furlansko, 120 tisoč slovensko, približno 25 do 30 tisoč pa nemško. Kar v 199 občinah od 219 pa se poleg italijanščine govori vsaj en manjšinski jezik. Dejansko to pomeni, da približno 80% deželnega prebivalstva sestavljajo pripadniki manjšinskih jezikovnih skupnosti. De Anna je še dodal, da bodo v Sau-risu priredili Dan nemškega jezika. Predviden je tudi Dan slovenskega jezika, a še izbirajo med tremi kraji, ki bi ga lahko gostili, kar zadeva Dan furlanščine pa še čakajo na predloge društev in združenj. Kar zadeva samo raziskavo, je prof. Susič povedal, da so intervjuva-li 3.000 prebivalcev iz različnih jezikovnih območij: 2.150 iz predelov, kjer se govori furlansko (40% furlanskega, 10% italijanskega in furlanskega, 33% samo italijanskega maternega jezika), 750 iz krajev, kjer živi slovenska jezikovna skupnost (31% intervjuvancev je kot materni jezik navedlo slovenščino, 4% tako slovenščino kot italijanščino, 45% le italijanščino) in 100 iz območja, kjer je prisotna nemška manjšina (41% italijanskega materne-ga jezika, 27% nemškega, 5% nemškega in italijanskega). Raziskava je bila torej kar obširna in omogoča številne primerjave tu- www.primorski.eu1 di med tremi manjšinskimi skupnostmi. Iz nje na primer izhaja boljše poznavanje svojih pravic oziroma zaščitnih norm pri slovenski in nemški narodnostni skupnosti, ki tudi bolj poudarjata pomen izobraževanja v svojem jeziku. Tudi na območju, kjer prebivajo Furlani, pa so intervjuvanci zaznali večjo pozornost do manjšinske skupnosti tako na področju šolstva kot v javnih rabi jezika. Večina intervju-vancev je tudi menila, da bi morali fur-lanščino poučevati v šoli. O izobraževanju v slovenščini pa je spregovoril tudi predstavnik Deželne posvetovalne komisije za slovensko manjšino Michele Coren, ki je povedal, da so bili Slovenci na Videmskem vedno šibkejši člen slovenske jezikovne skupnosti v naši deželi, danes pa se lahko mlajše generacije, kljub določenim napetostim, ki še vedno ostajajo, izobražujejo tako v slovenščini kot v italijanščini, raba slovenskega jezika pa postaja vse bolj naravna. (NM) Posnetek z včerajšnje videmske predstavitve raziskave o jezikovnih skupnostih v Furlaniji-Julijski krajini nm avstrija - Manjšinska zakonodaja Izteka se rok za preverjanje zakona o narodnih skupnostih Oster odpor pri vseh manjšinah in tudi številnih nevladnih organizacij CELOVEC/ŽELEZNO/DUNAJ - Danes se v Avstriji izteka rok, do katerega lahko avtohtone narodne skupnosti v okviru postopka preverjanja zakona še vložijo svoje predloge glede močno sporne novele zakona o narodnih skupnostih. Osnutek novele je deležen ostrih kritik velike večine organizacij v Avstriji živečih manjšin, a tudi številnih nevladnih ustanov kot sta to na primer Center avstrijskih narodnosti (CAN) ali Avstrijska liga za človekove pravice. Vsi opozarjajo, da z osnutkom, ki ga je urad zveznega kanclerja dal v postopek preverjanja, ne more biti zadovoljna nobena manjšina. Ob tem opozarjajo, da so predlogi za boljši in sodoben evropski zakon na mizi, a jih vlada v osnutku ni upoštevala. Če bi tako ostalo, je pričakovati, da se bodo vse manjšine izrekle proti novemu zakonu. Tako so organizacije koroških Slovencev (NSKS, ZSO, SKS) državnemu sekretarju Josefu Ostermayerju v skupnem pismu posredovale obsežen katalog predlogov za boljši zakon, ki sega od pravice do kolektivne pritožbe do nujno potrebnih zakonskih ureditev na področjih kot so šolstvo, manjšinski mediji, financiranje najpomembnejših manjšinskih ustanov itd. Korenite spremembe v korist narodnih skupnosti je vladi posredovala tudi najmočnejša organizacija gradiščanskih Hrvatov, Hrvaško kulturno društvo (HKD), in tudi predsedniki vseh šestih narodnostnih sosvetov pri uradu zveznega kanclerja so spisali »pripombe, želje in zahteve« k spornem osnutku in jih posredovali uradu zveznega kanclerja s pozivom, naj se upravičene pripombe pred sklepanjem zakona še vgradijo v novelo zakona. Center avstrijskih narodnosti na Dunaju pa meni, da je boljše, osnutek novele celo umakniti iz nadaljnje procedure, saj pomeni korak nazaj, ne pa ureditev, ki bi sledila sodobnim trendom manjšinske zaščite v Evropi. Avstrijska Liga za človekove pravice pa je dodala, da je zakon, ki postavlja avtohtone manjšine in njihove organizacije na raven civilne družbe, nesprejemljiv. Prav tako nesprejemljivo je, da v noveli zakona niso več omenjeni štajerski Slovenci, čeprav so izrecno navedeni v Avstrijski državni pogodbi. Kot je znano, hoče avstrijska vlada v najkrajšem času posredovati osnutek novele zakona avstrijskemu parlamentu, ki naj bi nov zakon izglasoval še spomladi letos. Ivan Lukan koper - Danes in jutri Na Primorskih slovenističnih dnevih tudi o subiškem narečju, Pahorju in Košuti KOPER - Danes in jutri se bodo primorski slo-venisti zbrali v Izoli in Kopru, kjer bodo potekali 22. Primorski slovenistični dnevi. Na njih bodo kot običajno obravnavali tudi različne vrste narečij, med temi pa bo letos v ospredju tudi dialekt iz Subida, o katerem bo spregovorila Danila Zuljan Kumar, predstavnica Fakultete za humanistiko novogoriške univerze. Dr. Zuljan Humarjeva bo jutri popoldne (od 16. do 19. ure) na Oddelku za italijanistiko Osrednje knjižnice Srečka Vilharja v Kopru sodelovala na okrogli mizi «Primorščina» s prispevkom »Od štivalen pcinjih in dnaa muša do Juane in škretica - in še veliko več«. Primorski slovenistični dnevi se bodo sicer začeli že danes v Kulturnem domu v Izoli, kjer bo ob 16. uri okrogla miza o slovenski književnosti v Istri. Jutri od 9. do 12. ure bodo nato slovenisti na Pedagoški fakulteti v Kopru razpravljali o strokovnih novostih in njihovi vključenosti v šolske programe. V tem delu je predviden tudi prispevek z naslovom Pogled v Sredozemlje pri Borisu Pahorju in Miroslavu Košuti. Med 10. in 13. uro pa je na programu sprehod po koprskih literarnih poteh pod strokovnim vodstvom Jasne Čebron, predstavnice Slavističnega društva Koper. Popoldne pa bo, kot smo že omenili, okrogla miza o primorščini. (NM) skgz - Srečanje o kulturi in univerzi Miran Košuta o premajhni skrbi za obe področji TRST - Slovenska kulturno-go-spodarska zveza je v okviru priprav na svoj deželni kongres pripravila tudi tematsko srečanje o kulturi in univerzi. Gost srečanja je bil prof. Miran Košuta, ki se je v vodnem razmišljanju najprej zaustavil pri zaskrbljujočemu stanju v gospodarsko-družbenem sistemu, ki je naravnan izrazito egoistično in protidružbeno ter se izkazuje v navidezni tržni demokraciji. Posledica takšnega stanja je vse manjša skrb zlasti za kulturo in izobraževanje. Univerza je v takšnem sistemu najbolj na udaru, kar kažejo tudi konkretne številke: nižajo se finančni prispevki in vsestranske investicije v ta sektor, ustvarjajo se dodatni mehanizmi (npr. Gelminijeva reforma), ki šibijo centre znanja. Miran Košuta je bil kritičen tudi do slovenskih in zamejskih ustanov, ki so premalo pozorne do tega področja. Povedal je, da na naših šolah maturira vsako leto približno 150 dijakov, ki se v veliki večini odločijo za nadaljevanje študija. Tukaj pa se postavlja vprašanje, zakaj naša organizirana skupnost ne kaže primernega zanimanja za univerzitetne študente, ki so v svoji študijski karieri prepuščeni samim sebi. Takšna oddaljenost ne koristi naši skupnosti, ki bi morala ob številnih problemih izpostavljati tudi odprta vprašanja na univerzitetnem področju. Skratka, ustvariti bi bilo treba večjo komunikacijo in povezanost med Slovenci v Italiji in univerzo, predvsem ker jo to v interesu naše skupnosti in njene prihodnosti. Košuta je izpostavil potrebo po boljšem poznavanju univerzitetnega sveta in z njim povezanimi zaposlitvenimi priložnostmi. Pozitivno je ocenil sinergijo, ki je nastala med krovnima organizacijama (evropski projekt Jezik-Lingua) in samo univerzo ter se zavzel za to, da bi univerze ne bile le socialno parkirišče za mlade, temveč vse bolj pomembni centri znanja za formiranje novih generacij. t Najdite svoj nasmeh*,, .„na Rogliin v Termah Zreče* l\)|inljel prlrtjtSi tU Kritij IHolkïrpr prijctrio nïivini*. bujiMH zdrnjc- in Surine priUflMk ¿i Lijjîl lli. JjljîL |Kibrg ixl vM.kdjjii(iitL i>ti blifu>df|iH iilurii i>i iJrjvilrtMrt! znLu pn-£hO*ii|r piVimitkih dni nrporjJbniii r.r (¿i-di1 ii j ki, ah Jih firi'in lj*lLr ipiulTio jk(n >i> ■ ilL |k'i m1 i.i|l' prrfïjilf pcRitku in ruvipin. iii Kftgji y'H.'llUI.H ohtlrt MïlÙfllAtl j J J.k[lYIWl prtiivliinji: prmlvgi tau u nt prik'- r*flK m liTiLih.-Tj:h V'.iiis|j fn> ¿drr■ njliiukcm unkilLitu iUodrjrvu kol [Ljliif V DriHi dabrrçi po£u1pi vjs ojVilj pt||«iWipP«LlKV in riK^ip^lf. Le Jjbe pol urr vuirje ï ji lik i hkI Trm ilrtir. k|i'< m- ni rtii-i|i fat». l'ïiiL'tiVi utmieni tt Ikh.iv iptoïlill ub iill.'I ii I;i intiLn Eopfcr iiTJiiilrw- vndr. IL a Miirini n ' d i k a-l i i- i n i ~< UV^^kino vpll-vi iij t~H:■ h -■■ n : in pMvikndbt |jih.il. Fki[u Mrulwvriu uïyuMdW^ciiih zdrirmkovL utrdtiukifi d'j^L'r m fu.kMfrj|x?vtftv ho pomikala pv-rniEl ■ lUlmi^l. ¿gibčnimi ■il tp 11vt nf> dfihffk pt>iLui|r l'riv [Mkwtiiw TRCbLu ïL .'j'-luii iijt-j> iij pahunka &o(a. Il vrjLj ïdr.n|L-in Ëirij lulrtliu-Sl1 iHbii? dedi ulTu:4ik»ti in iiapi'LHi-- i I~h>Hi1 L'ilniilr i ih< rihiA.il Idit-, ft'fll- hom; i-: !ipi tr iitr.i. kjur m1 pnmiiwu iltfviliK WdliflW kipHi ifl tlW^it, h ■. 111 !■-. u | r'.H h ïjeliU jr 4ilri in blj^pd^ ni du-vl lofcuhmAi ttfc vSkviuvhI vj i, tih bnplcdj . itn: j iiïIi.ïI.i jmmj h ptCMfilt biifi (t y.ikliU'. Lj ■Hnr', j ni bni. nj\ duH.ilj bu^iLï [Miniidbj rn.1j.fiiiiij >kriulj lïohrj^ j, kh-r hiÀni kuhjnkt ULtihui pji-I ji)i> if ï^Lnr kijli nariiiiip dobnriï, "kL iih bi^Mijo ndlifiu vhnj po prlponct^Ju uHitmi'licrTrv. V Lib^nm Tflmof)^ E-'nhiniJ V^L ^CMlikiiiL'iij ■! m J ■: i i r, i n j rjc-i [lt prijazni dll JNKniLïlirihlIll Ijtwlpf. Î^^'w.unitur.rull 4 Četrtek, 12. aprila 2012 GOSPODARSTVO informatika - Garlatti in Santarossa v komisiji deželnega sveta Insiel v fazi reorganizacije in vlaganja v infrastrukturo Prvič po 28 letih dopolnilna delovna pogodba - Projekt za širokopasovno omrežje napreduje TRST - Perspektive deželne infor-matske družbe Insiel, njeno prestrukturiranje in predvsem programi za prihodnost so bili v središču včerajšnje avdicije deželnega odbornika za javno upravo Andree Garlattija v prvi komisiji deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine. Zasedanja sta se udeležila tudi pred-sedenik družbe Walter Santarossa in član upravnega sveta, zadolžen za načrtovanje, Sergio Brischi. Garlatti, ki je povedal, da je v pripravi industrijski načrt za obdobje 20122014, je napovedal reorganizacijo družbe, katere bilanca je pozitivna za približno milijon evrov. Pojasnil je, da sta bila s sindikalnimi organizacijami podpisana dopolnilna pogodba, ki je zaposleni niso imeli že 28 let, in sporazum o mobilnosti, ki bo zagotovil prihranek in mlade delovne moči. Odbornik je izpostavil tudi notranje izobraževanje zaposlencev. Garlatti je nato opisal etape »revolucije« na podlagi deželnega zakona št. 9/2011, ki disciplinira integrirani deželni informatski sistem Furlanije-Julijske krajine. Santarossa in Brischi pa sta orisala položaj, v katerem se nahaja deželna družba za informatiko. »Do danes smo ponovno usposobili za trg dela 135 uslužbencev, jamčili smo redno delo in vzporedno razvili nove produkte (kot npr. urbanistični načrt on line), postopoma odpravljamo oddajo storitev zunanjim izvajalcem,« sta povedala. S 50 uslužbenci je družba dosegla dogovor o sporazumni zapustitvi delovnega mesta in jih nadomestila z delovnimi močmi v najemu, tako kot določa s sindikati dogovorjen načrt mobilnosti. V zvezi s širokopasovnim omrežjem je prvi mož Insiela povedal, da projekt predvideva 1635 kilometrov linije do konca leta 2013; doslej je bilo postavljenih 188 kilometrov, drugih 477 kilometrov je v visoki fazi realizacije, nekaj del je bilo oddanih, drugi so v fazi oddaje, tako da za dokončanje projekta ostaja nepokritih še 277 kilometrov. Glede kritja pa je Santa-rossa povedal, da 10% investicije krije država, 2,5% EU, ostalo pa Dežela FJK, ki bo lastnica infrastrukture. confindustria - Gorica Boris Peric izbran v vodstvo GORICA - S prenovo vrha organizacije goriških industrijcev in imenovanjem novega predsednika Giuseppeja Bona, sicer pooblaščenega upravitelja ladjedelniškega kon-cerna Fincantieri, je bil v vodstvo goriške Confin-dustrie imenovan tudi slovenski menedžer Boris Peric, sicer prvi mož skupine KB 1909. Nova obraza sta še Gilberto Procura, pooblaščeni upravitelj pomembnega podjetja v sektorju slaščic, in Pierluigi Zamo, lesni podjetnik iz Krmina, ki je bil imenovan za podpredsednika in namestnika predsednika organizacije. Vsi ostali člani vodstva imajo za seboj že vsaj en mandat: drugi podpredsednik, gradbeni podjetnik Roberto Tonca, Gianfranco Gutty v novi vlogi častnega predsednika, prejšnji predsednik Gianfranco Di Bert, Salvatore Palermo, vodja lokalne majhne industrije, Carlo Ranalletta v zastopstvu mladih industrijcev, Salvatore Barra in Massimo Nadalin. Član vodstva je tudi Alessandro Vescovini, ki ga je predsednik Bono zadolžil za nekatere posebne projekte. slovenija - Opozorilo študijskega urada UMAR Brez konsolidacije javnih financ ne bo gospodarske rasti LJUBLJANA - Konsolidacija javnih financ bo dala rezultate šele v srednjeročnem obdobju, medtem ko bo na kratek rok povzročila padec gospodarske aktivnosti. A če do nje ne bo prišlo, se bo v Sloveniji še vrsto let ohranjala nizka gospodarska aktivnost oz. celo njen padec, opozarja direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) Boštjan Vasle. Podobne ukrepe za racionalizacijo stroškov dela, kot jih slovenska vlada zdaj sprejema glede plač in zaposlenosti v javnem sektorju, je večina držav EU že sprejela, je včeraj na novinarski konferenci v Ljubljani povedal Vasle. »Ukrepi, ki jih je vlada predstavila na področju plač, so v kontekstu EU nekaj povsem običajnega v teh časih, ko se večina držav sooča z izzivom fiskalne konsolidacije,« je dejal. Zasebni sektor se je krizi že prilagodil, ne pa tudi javni sektor. Kot je povedal Vasle, je v času krize delo v Sloveniji izgubilo več kot 55.000 ljudi, največ v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu in tržnih storitvah. Po drugi strani se je v obdobju od leta 2008 povečalo število zaposlenih v javnih storitvah, še posebej v izobraževanju ter zdravstvu in socialnem varstvu. Razmere na trgu dela tudi v prvih mesecih leta 2012 ostajajo slabe, ugotavlja Umar v aprilski številki publikacije Ekonomsko ogledalo. V zadnjih treh mesecih je sicer prišlo do zmanjšanja števila brezposel- nih, a predvsem zaradi upokojevanja in ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Če se razmere ne bodo bistveno izboljšale, se bo število brezposelnih še povečevalo, je opozoril Vasle. Vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti so v začetku leta ostale nizke v celotnem evr-skem območju, obeti pa slabi. Tudi za Slovenijo je Vasle povedal, da gospodarske razmere v začetku leta ostajajo zaostrene. Rast izvoza se je v zadnjih mesecih upočasnila, obseg industrijske proizvodnje v predelovalnih dejavnostih se je sicer nekoliko povečal, a obeti so slabi, rast prihodkov v trgovini na drobno pa je zgolj posledica rasti prodaje motornih goriv. V gradbeništvu se je zmanjševanje vrednosti opravljenih del v zadnjem obdobju ustavilo. Takšne razmere so še naprej glavno tveganje, da bo gospodarska rast letos še nižja od pričakovane. Umar sicer ostaja pri svoji marčni napovedi, da se bo bruto domači proizvod (BDP) letos skrčil za 0,9 odstotka. Javnofinančni primanjkljaj je lani znašal 6,4 odstotka BDP, kar je največ po letu 1995. Da bi se Slovenija zadolževala na mednarodnih trgih, je trenutno predrago, je menil Vasle: »Zelo težko si je izposojati denar po petodstotni obrestni meri, če vemo, da se bo aktivnost skrčila. Cena zadolževanja se bo znižala šele potem, ko bomo znižali finančni primanjkljaj.« (STA) turizem - Na novinarski konferenci predstavili letošnjo izvedbo sejma Priprave na Internautico s polno paro Za prireditev, ki jo prirejajo od leta 1996 in bo potekala od 8. do 13. maja, se je prijavilo približno dvesto razstavljalcev PORTOROŽ - Na letošnjem sejmu Internautica, ki bo med 8. in 13. majem potekal v portoroški marini, organizatorji kljub krizi pričakujejo podobno število razstavljavcev kot lani, okrog 200, in približno 20.000 obiskovalcev. Tudi letos bo sejemsko ponudbo popestril niz spremljevalnih dogodkov, vključno z jadralno regato in okoljskim dnem. O konkretnih številkah je sicer slab mesec pred prireditvijo težko govoriti, saj so prijave razstavljavcev še v teku, število obiskovalcev pa bo močno odvisno tudi od vremena, je na včerajšnji novinarski konferenci v Portorožu povedal izvršni direktor Internautice Jurij Korenc. Sejem, ki poteka vse od leta 1996, poleg Slovencev privablja obiskovalce iz Hrvaške, Italije in vzhodne Evrope, predstavlja pa »zanimiv vpogled v trenutne aktualnosti, ki jih ponuja navtična industrija«, je dodal Korenc. Letos bodo predstavili več zanimivih novosti. Med njimi je Korenc izpostavil tehnični inovaciji, ki sta plod slovenskega znanja, in sicer plovilo na električni pogon in hi-brid med letalom in plovilom. Drugi izvršni direktor sejma Marjan Matevljič je navedel, da bodo gostili več manjših plovil, kar je tudi v skladu s trendi na trgu, ki se usmerjajo predvsem v srednje velika in manjša plovila. Pester nabor spremljevalnih programov bo zajel tradicionalno regato Inter-nautica Cup, v nadaljevanju sezone pa bodo v Portorožu organizirali še več dogodkov, od Dnevnikovega triatlona v maju do svetovnega prvenstva v klasi Dinghy 12" v juliju in septembrskega sejma navtike, je navedel vodja marine Fiorenzo Lupieri. Sicer pa so v Portorožu po besedah direktorja marine Dušana Černeta zadovoljni s poslovanjem, saj so lansko leto uspešno zaključili, trendi poslovanja pa so tudi letos dobri. Prav tako so pred letošnjo sezono povečini zaključili tudi več investicijskih del v sami marini. Glede morebitne uvedbe davka na plovila je Korenc ocenil, da posebnega vpliva na Internautico ne bo imel. Če pa davek ne bo »življenjski«, se utegne zgo- Marina Portorož, kjer poteka tradicionalni navtični salon arhiv diti, da bodo lastniki poiskali možnost za registracijo svojih plovil v drugih državah EU. O novem prokuristu Marine Portorož in bivšem direktorju Sove Sebasti-janu Selanu je Černe povedal, da ima ta »kvalifikacije in reference, da vodi skupino sodelavcev«, zato ne vidi razloga, da ne bi bil uspešen tudi v novi službi. Se-lan bo po Černetovih napovedih predvidoma prihodnji mesec prevzel direktorsko funkcijo, sam pa, kot pravi, marino predaja v dobrem stanju, saj ima »temelje za uspešen razvoj tudi naprej, hkrati pa izkorišča vse sinergije, ki jih matična družba Terme Čatež ponuja«. (STA) EVRO 1.3131 $ +0/10 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 11. aprila 2012 evro (povprečni tečaj) valute 11.4. 10.4. ameriški dolar 1,3131 1,3114 japonski jen 106,18 106,48 kitajski juan 8,2741 8,2760 ruski rubel 38,9810 38,8980 indijska rupija 67,5920 67,5040 danska krona 7,4379 7,4395 britanski funt 0,82595 0,82690 švedska krona 8,9070 8,8730 norveška krona 7,6040 7,5815 češka krona 24,823 24,795 švicarski frank 1,2011 1,2027 madžarski forint 298,15 295,75 poljski zlot 4,1937 4,1706 kanadski dolar 1,3166 1,3092 avstralski dolar 1,2743 1,2741 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,3743 4,3707 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6992 0,6993 braziljski real 2,4068 2,3836 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,3711 2,3624 hrvaška kuna 7,4705 7,4738 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 11. aprila 2012 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,24125 0,46915 0,73340 0,07833 0,11167 0,18500 0,414 0,766 1,064 ZLATO (999,99 %%) za kg 40.679,02 € -78/54 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 11. aprila 2012 Deželni odbornik za javno upravo Andrea Garlatti s predsednikom Tondom arhiv vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 5,80 IMTTIDCI IDDDA (ICC +5,45 KRKA 1 UKA KOPER 49,00 1010 -3,33 +1,24 -0 10 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 131,10 180 30 +0,85 +0 17 TELEKOM SLOVENIJE 68,25 -1,09 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA AERODROM LJUBLJANA DELO PRODAJA ETOL 9,00 13,50 24,00 139 00 +0,00 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRABEN7 15,90 1 62 -- ISTRABEN7 NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 3,40 +1,19 KOMPAS MTS NIKA 2,70 6,10 1900 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA CAI 1 K 1 II IDI 1A M A 9,00 5,81 8,02 iinid -2,17 +3,75 SAVA ' 11,80 - TCDh/IC r ATTT7 1 70 (VI ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 71,00 14,65 +0,00 -0,34 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 11. aprila 2012 +1,59 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ AT1AMTIA 0,517 84,6 1159 +1,17 +1,01 +1 49 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 1,17 +3,90 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 0,287 0,347 -0,83 +5,91 EDISON ENEL ENI 0,856 2,51 1645 -0,81 +0,56 FIAT FINMECCANICA 4,07 -0,42 +1,85 +1 80 FINMECCANICA GENERALI IFIL 3,50 10,66 +1,43 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,199 +5,45 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 13,14 26,33 -1,57 +1,54 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 1,819 3,926 1 75 +0,55 +2,35 +1 33 PIRELLI e C PRYSMIAN 8,645 12 34 +0,29 +1 98 rRl SMIAN SAIPEM SNAM SNAM 36,56 +1,33 +1 05 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,47 5,275 0827 -0,94 TENARIS TERNA 13,58 +0,43 +0,82 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,85 0,038 +0,28 -0,52 UNICREDIT 2,77 3,206 +2,29 +5,46 SOD NAFTE (159 litrov) ^^^^^^ 102,63$ -0/07 IZBRANI BORZNI INDEKSI 11. aprila 2012 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 594,66 +0,63 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.822,72 83748 -0,45 FIRS, Banjaluka B^I^v 1 C B^/ir^ 1.797,92 C1Í111 -0,06 -0,26 _n art LIUICA 1 J, Ul_uyi CIU ~J 1 \J,~> 1 \J,\J\J SRX, Beograd - - DICV Ç^^i^wz-v 1 _i_nci Uli /\, ~JC\ I V NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.972,53 +0,46 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.804,18 2.705,05 +0,69 +0,37 S&P 500, New York 1.368,03 +0,69 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.291,81 6.674.73 5.634.74 -1,90 +1,03 +0,70 CAC 40, Pariz 3.237,69 +0,62 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.005,10 939,9 2.341,36 +0,86 +1,53 +0,85 Nikkei, Tokio 9.458,74 -0,83 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 2.946,44 20.140,67 2.308,92 -1,21 -1,06 +0,13 Sensex, Mubaj 17.199,40 -0,26 / ITALIJA Četrtek, 12. aprila 2012 s delo - Ministrica Fornero včeraj v senatu predstavila vladni zakonski osnutek Ljudstvo svobode napovedalo temeljito revizijo reforme trga dela Predsednik Napolitano opozarja na potrebo po ukrepih za oživitev gospodarske rasti javne finance Dražje do denarja RIM - Italija je na včerajšnji dražbi zakladnih menic uspešno prišla do svežega kapitala v višini 11 milijard evrov, vendar je pri tem morala pristati na občutno višjo obrestno mero kot ob zadnji primerljivi izdaji v marcu. Med vlagatelji namreč ponovno naraščajo napetosti zaradi italijanskega javnega dolga. Italija je z izdajo 12-mesečnih zakladnih menic zbrala osem milijard evrov, pri tem pa je morala pristati na obrestno mero v višini 2,84 odstotka, medtem ko je bila ta marca ob primerljivi izdaji pri 1,49 odstotka. Izdala je tudi trimesečne zakladne menice, s katerimi je zbrala tri milijarde evrov, ob tem pa pristala na 1,25-odstotno obrestno mero. Stroški italijanskega zadolževanja so se sicer v zadnjih mesecih zniževali, potem ko je vodenje tehnične vlade prevzel Mario Monti, ki je sprejel vrsto varčevalnih ukrepov in strukturnih reform. »Kljub temu da je bilo povpraševanje dobro, pa je dražba potekala pod vplivom naraščajočih skrbi o dolžniških težavah evro območja,« je sporočila italijanska centralna banka. Italijanski javni dolg se je januarja po podatkih centralne banke sicer zvišal na 1935,8 milijarde evrov, kar predstavlja nov rekord. Leto 2011 je država zaključila z 1897,9 milijarde evrov javnega dolga, kar predstavlja vrednost okoli 120 odstotkov bruto domačega proizvoda. Sicer pa so po »črnem torku« včeraj prišle nekoliko boljše vesti s finančnih trgov. Milanska borza je po torkovem 5-odstotnem padcu včeraj zabeležila 2,6-odstotno rast. Potem ko je v torek prekoračila 400 osnovnih točk pa je razlika v zahtevani donosnosti med italijanskimi desetletnimi obveznicami in nemškimi bundi včeraj padla na 375 točk. RIM - Predsednik republike Giorgio Napolitano je včeraj zaskrbljeno govoril o novi zaostritvi dolžniške krize in sploh o italijanskih gospodarskih razmerah. »V teh dneh doživljamo vrnitev zime tudi na finančnih trgih. Upamo, da jo bomo kmalu prebrodili,« je dejal državni poglavar, ki je poudaril, da je za izhod iz krize ob javnofinančni strogosti potrebna tudi politika za oživitev rasti. »Ni dovolj pozivati k rasti, potrebna je tudi vrsta ukrepov v tem smislu, od javnih pobud do ustreznih potez podjetij,« je dejal Napolitano. Predsednik se je posebno zavzel za inovacije na energetskem in drugih področjih, ki so po njegovem ključnega pomena za oživitev rasti. Poudaril je, da vsaka zdrava rast zahteva ustrezno konkurenčnost. V tej zvezi se je dotaknil reforme trga dela, ki po njegovih besedah mora postati bolj prozoren in bolje reguliran. Prav včeraj je ministrica za delo Elsa Fornero predstavila v senatu vladni zakonski osnutek za reformo trga dela. Ministrica za delo Elsa Fornero ansa Izrazila je prepričanje, da je vladi uspelo oblikovati uravnovešen sveženj norm. To vključno glede revizije 18. člena delavskega statuta, ki na osnovi dogovora s strankami vladne koalicije predvideva tudi za odpuste iz ekonomskih razlogov možnost, da sodnik odredi obnovitev delovnega razmerja, vendar le v skrajnem primeru, če se izkaže, da je dotični delavec utrpel diskriminacijo. Fornerova je menila, da to določilo ne spreminja bistveno zakonskega besedila. S tem je indirektno povedala, da je predsednica Confindustrie Emma Marcegaglia sprožila nepotreben alarm. Nekateri komentatorji so v tej zvezi šli tako daleč, da so povezali sedanjo zaostritev dolžniške krize z domnevno razvodenelostjo vladne reforme trga dela. Toda minister za gospodarski razvoj Corrado Passera je to odločno zanikal. Po njegovem je treba sedanje težave na finančnih trgih pripisati predvsem negativnim novicam, ki prihajajo iz Španije, ZDA in Kitajske. Ministrica za delo je na včerajšnji predstavitvi v senatu izrazila pripravljenost vlade, da med parlamentarno obravnavo pride do izboljšanja reforme trga dela, odločno pa je zavrnila možnost, da bi vlada naredila »korake nazaj«. A za presenečenje je kmalu nato poskrbelo Ljudstvo svobode. Vodstvo stranke se je namreč na sestanku, ki ga je sklical predsednik Silvio Berlusconi, zavzelo za globoko revizijo vladnega besedila, še zlasti v tistih delih, ki zadevajo sprejem v službo in socialne blažilce. Stranka se namerava o tem posvetovati s predstavniki podjetnikov. severna liga - Preiskave Maroni: Zlorabili so Bossijevo zaupanje, smo oškodovana stranka MILAN -Vodstvo Severne lige bo nudilo polno sodelovanje javnim tožilcem, ki vodijo preiskave o prilaščanju strankinega denarja in sploh o zlorabi javnega denarja. Tako je dejal »triumvir« Roberto Maroni ansa in verjetni bodoči voditelj Severne lige Roberto Maroni, ko je včeraj na lastno pobudo obiskal zadevne milanske javne tožilce Alfreda Robleda, Paola Filippinija in Roberta Pellicana. Maroni je v pogovoru s časnikarji izrazil prepričanje, da je bil Umberto Bossi v tej aferi izigran. »Nekateri so očitno zlorabili Bossijevo zaupanje in za njegovim hrbtom zasledovali lastno korist,« je dejal nekdanji notranji minister, ki je napovedal, da se bo Severna liga na morebitnem procesu proti tem hudodelcem prijavila kot prizadeta stranka. Med osumljeni zlorab je tudi podpredsednica senata Rosi Mauro, ki pa kljub pozivom iz vrha Severne lige in iz vrst drugih strank, naj odstopi, vztraja na svojem položaju. Kaže, da bo Maroni na današnjem zasedanju federalnega sveta stranke predlagal njeno izključitev. apulija - Preiskave Nichi Vendola osumljen zlorabe javnega BARI -Predsednik deželne vlade Apulije in voditelj stranke Levica ekologija in svoboda Nichi Vendola je osumljen zlorabe javnega položaja pri imenovanju nekega primarija. Gre za prof. Pao-la Sardellija, primarija torakalne kirurgije v bolnišnici San Paolo v Bariju. Novico je objavil sam Vendola na tiskovni konferenci, ki jo je na vrat na nos priredil včeraj popoldne. »Pravkar so mi finančni stražniki vročili sporočilo javnega tožilstva, da je zaključilo predhodno preiskavo o zlorabah v javnem zdravstvu, v katero sem osebno vpleten,« je dejal. Predsednik deželne vlade Apulije je pojasnil, da je njegova glavna tožilka nekdanja voditeljica zdravstvenega podjetja v Bariju Lea Co-sentino, ki jo je sam dal odstraniti, potem ko se je izkazalo, da je vpletena v korupcijsko afero. Vendola je poudaril, da si je vedno prizadeval v dobrobit javnega zdravstva, in to ob maksimalni prozornosti. »Prav zaradi tega sem povsem miren,« je zaključil predsednik Apulije. Papež blagoslovil mozaik p. Marka Ivana Rupnika VATIKAN - Papež Benedikt XVI. je včeraj pred splošno avdienco v Vatikanu blagoslovil mozaik svete družine slovenskega umetnika jezuita Marka Ivana Rupnika. Ikona bo del svetovnega srečanja družin, ki bo v Milanu od 30. maja do 3. junija, je zapisano na spletni strani letošnjega srečanja. Kot je navedeno, ikona tehta 60 kilogramov. Splošne avdience se je udeležilo šest tisoč mladih iz milanske nadškofije, ikono pa je sprejel škof Erminio De Scalzi. Papež je zbranim zaželel, da bi bila Sveta družina znamenje in pomoč v pripravi na srečanje družin, so zapisali na spletni strani svetovnega srečanja družin. Mozaik bo romanje začel v baziliki svetega Ambroža v Milanu, svojo pot pa bo končal v Mico-Fiera Milano City. Tam se bo s pastoralno-teolo-škim kongresom 30. maja uradno začelo svetovno srečanje družin. Ikono bodo kasneje prenesli v občino Bresso na oder pričevanj in nato na oltar, kjer bo papež daroval mašo. Ob koncu srečanja jo bodo predali škofiji, ki bo gostila srečanje družin leta 2015, so še zapisali na spletni strani dogodka. TAV: nove razlastitve MILAN - V dolini Suse so včeraj začeli razlaščati še zadnja zemljišča, ki so potrebna za gradnjo visokohitro-stne železnice TAV. Zemljišča so v kraju Maddalena di Chiomonte in so pod strogim nadzorom sil javnega reda. Gre za skupno dva hektara, na katerih bodo vrtali predor za analizo terena na novi progi. To območje, ki je v lasti 60 oseb, je bilo od 27. februarja ograjeno, vendar se dela še niso mogla začeti. Mnogo lastnikov včeraj ni prišlo in so protestirali, češ da so razlastitve nezakonite. Prizivno sodišče podaljšalo hišni pripor za Schettina RIM - Prizivno sodišče v Rimu je v torek po peturnem posvetovanju podaljšalo hišni pripor za kapitana ladje za križarjenje Costa Concordia, ki je januarja nasedla pred toskansko obalo. Sodišče je zavrnilo tako zahtevo obrambe po izpustitvi na prostost kot zahtevo tožilstva, da bi kapitana namesto v hišni pripor poslali v zapor. Kapitana ladje Francesca Schettina so aretirali 14. januarja, dan po nesreči ladje pred otokom Giglio. V nesreči je umrlo 30 ljudi, dva človeka še vedno pogrešajo. Schettino je v hišnem priporu v svojem domačem kraju Meta di Sorrento v bližini Neaplja. Njegov delodajalec, družba za križarjenje Costa Crociere, ga je po nesreči suspendiral. l'aquila - S Slovenko Eriko Limoncin smo se zadnjič pogovorili 6. aprila 2009 - nekaj ur po potresu »V treh letih se nič ni spremenilo« Do uničujočega sunka je mlada psihologinja z Opčin pri Trstu stanovala v starem mestnem jedru, zdaj pa živi dvanajst kilometrov proč - Domačini demoralizirani in razočarani LAQUILA - Z mlado psihologinjo Eriko Limoncin smo se zadnjič pogovarjali 6. aprila 2009 - le nekaj ur po strahovitem nočnem potresu, ki je uničil mesto LAquila. Erika, ki je doma z Opčin pri Trstu, se je v glavno mesto Abrucev preselila leta 2006, saj je njen mož tam študiral medicino. Stanovala sta v lepem predelu zgodovinskega središča mesta. Tisto noč je Trža-čanko ob 3.30 nenadoma prebudil silovit sunek, ki je v mestu in okolici ubil 308 ljudi, poškodovanih pa je bilo okrog 1600. Njena hiša je k sreči še stala, z možem pa je kmalu zatem odšla, saj so ji reševalci priporočili, naj se ne vrača v hišo. Nekaj bližnjih stavb je potresni sunek do tal porušil, marsikdo je tam umrl. V treh letih po potresu se splošna slika po Eri-kinih besedah sploh ni spremenila: »Iz mesta so med tem časom odnesli nekaj kamenja, odprli so glavno ulico in to je vse.« Tedaj se je iz mestnega središča preselila v predmestje, trenutno stanuje dvanajst kilometrov daleč. Bliže mestu primernih in predvsem varnih bivališč ni bilo, za vselitev v eno od stanovanj v popo-tresnih naseljih, ki jih imenujejo New Town, pa z možem nista imela pravice, ker leta 2009 nista imela stalnega bivališča v abruškem mestu. Nekaj mesecev jima je država pomagala pri plačevanju najemnine, nakar so prispevek ukinili. »Ničesar niso popravili. Država je baje nameni- la denar za popotresno obnovo, pravijo pa, da do sem ni prispel. Nekje se je ustavil in vse je tako, kot je bilo,« pripoveduje Tržačanka. Zanima nas, kako domačini doživljajo dolgotrajne izredne razmere. »Življenje ni prav prijetno, saj ne veš, kje naj bi se družil s prijatelji ali se vsaj sprehodil,« pravi. Še vedno porušeno LAqui-lo redno obiskujejo edinole turisti in študentje, ker so na robu starega mestnega jedra odprli dva nočna lokala. Kljub temu pa je mesto mrtvo. Problem predstavlja tudi zamrtje gospodarskih dejavnosti. Trgovci, ki so zapustili mestno jedro, so denimo odprli nove trgovine v nakupovalnih središčih v okolici LAquile, splošen vtis pa je, da se v mesto bržkone ne bodo več vrnili: »Izgubili so veliko denarja, sami so morali investirati v predmestje in ne verjamem, da bodo čez deset let spet odpirali trgovine v centru.« Domačini so demoralizirani in razočarani, ker ne opažajo nikakršnih sprememb. V predmestju so bila manjša popravila opravljena, postopek za obnovo najbolj poškodovanih stavb pa je zelo dolg. Eriko smo vprašali, ali je kdaj razmišljala, da bi se odselila. »Večkrat sem o tem razmišljala. Na univerzi pa opravljam doktorat in dokler ne končam, bom tu ostala. Potem pa, kdo ve, morda bova z možem kje drugje dobila službo.« Aljoša Fonda Erika Limoncin in posnetek iz središča L'Aquile 6 Četrtek, 12. aprila 2012 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu industrija - Znamenita tržaška tovarna alkoholnih pijač se je kljub prestrukturiranju leta 2008 odločila za delokalizacijo Stock odhaja na Češko Dodaten udarec za Trst - Na cesti bo ostalo 30 zaposlenih - Po skupščini že oklicali dvodnevno stavko Panožni sindikati Cgil, Cisl in Uil bodo sprožili vprašanje na vseh ravneh - Odziva Cosolinija in Brandijeve Znamenita in za Trst »zgodovinska« tovarna alkoholnih pijač Stock se je odločila za delokalizacijo. Proizvodnjo bo v juniju prenesla na Češko, ker naj bi bila v Italiji zaradi gospodarske krize nevzdržna, zaradi tega pa bo skupaj 30 oseb ostalo na cesti. Tem gre dodati vse tiste, ki so zaposleni v povezanih dejavnostih. Vest je prišla včeraj tako rekoč kot strela z jasnega, tudi ker je po številnih polemikah leta 2008 prišlo do preosnove podjetja, zaposleni pa so takrat sprejeli spremembo urnika in nove delovne pogoje. Pred štirimi leti je namreč lastništvo - ameriški investicijski sklad Oaktree - pripravilo nov načrt za relansiranje podjetja, ki je predvideval preselitev komercialnega oddelka in vseh uradov, ki niso bili tesno vezani na proizvodnjo, iz Trsta v Milan. Zato so bili tudi številni protesti. Danes je od takratnih 97 zaposlenih v Trstu ostalo 28 uslužbencev, ki jim gre dodati dva kadra. Panožni sindikati Flai-Cgil, Fai-Cisl in Uila Uil so se na vest takoj odzvali. Včeraj popoldne je bila skupščina delavcev, na kateri so izrazili hudo zaskrbljenost nad usodo delavcev in napovedali dvodnevno stavko. Družba Stock Spirits Group, katere sedež je v Angliji je namreč dopoldne na sedežu tržaške Confindustrie najavila, da bo zaprla tržaško tovarno in preselila proizvodnjo na Češko. Med razlogi za to odločitev je vodstvo poudarilo padec porabe ter potrebo po ohranjanju konkurenčnosti in proizvodnje, toda z zmanjšanjem stroškov. Vodstvo se je zahvalilo uslužbencem, ki so prispevali k izboljšanju produktivnosti, obenem pa izjavilo, da tržaška tovarna »ni več vzdržna« oz. konkurenčna v primerjavi z drugimi proizvajalci. Stock Italia bo skratka od junija proizvajal na Češkem, še naprej pa bo svoje proizvode prodajal v Italiji. Odziv sindikatov je bil zelo oster. Kot je povedal pokrajinski tajnik sindikata Cgil Adriano Sincovich, so takoj oklicali dvour-no stavko in ustavili proizvodnjo. Predstavniki družbe Stock Italia so na srečanju s sindikati povedali, da so že sprožili postopek za mobilnost glede 28 zaposlenih. Navedeni razlogi so bili izključno gospodarske narave in vezani na padec porabe in na porast cen surovin. Še najbolj je sindikate razburila trditev lastništva, da »je podjetništvo v Italiji nemogoče«. Sindikat na- merava dokazati obratno. Delavci so po popoldanski skupščini takoj proglasili 16 ur stavke in dali mandat sindikatom, da se obrnejo na lokalne uprave. Zaposleni so leta 2008 dokazali, da so pripravljeni na spremembe urnika, na delovne izmene, na fleksibilnost in na nove zadolžitve, je dodal Sin-covich: v zameno pa se je lastništvo odločilo za zaprtje tovarne in s tem izbrisalo za Trst zgodovinsko znamko, še to pa na zelo površen način. S tem se bo tudi končala »tradicija«, ki se je začela leta 1884. Kmalu so se oglasili tudi predstavniki javne uprave. Tržaški župan Roberto Co-solini je izjavil, da je zaprtje tovarne hud udarec. Poudaril je, da razlogi za zaprtje niso prepričljivi in dodal, da so zaposleni že leta 2008 sprejeli hude varčevalne ukrepe in s tem zagotovili konkurenčnost podjetja. Deželna odbornica za delo Angela Brandi pa se je sestala s predstavnikoma vodstva tovarne Stock Claudiom Rivo in Evelino Te-ruzzi. Brandijeva je izrazila zaskrbljenost zaradi nenadne odločitve in zahtevala, da se vodstvo premisli. Odbornica Brandi je nato povabila na srečanje sindikate Cgil, Cisl in Uil z namenom izdelave skupne poti v podporo uslužbencem tovarne Stock. A.G. Sedež tovarne Stock v tržaški industrijski coni kroma občina trst - Predstavitev rezultatov raziskave o pomoči na domu starejšim občanom Želijo si predvsem socializacije Včeraj posvet v Muzeju Revoltella - Pomoč na domu koristi osemsto starejših občanov - Občina želi sodelovati tudi z združenji prostovoljcev V tržaški občini osemsto starejših občanov koristi pomoč na domu, ki jo nudi osebje javnih ustanov oz. združenj, ki imajo tako oskrbo v zakupu, vse to pa stane 6,5 milijona evrov letno, kar odgovarja potrebam mesta, ki se lahko »ponaša« z največjim odstotkom oseb, starejših več kot 75 let, vsekakor si starejši Tržačani, ki so s storitvami v bistvu zadovoljni, čeprav menijo, da bi se jih dalo še izboljšati, želijo predvsem socializacije. Podatek izhaja iz raziskave o zadovoljstvu glede oskrbe na domu kot alternative življenju v domu za ostarele, ki jo je naročila Občina Trst, izsledke katere je včeraj dopoldne na posvetu v avditoriju Muzeja Revoltella predstavila občinska odbornica za socialne politike Laura Famulari. Med omenjenimi osemsto občani, ki koristijo službo pomoči na domu, je tristo takih, ki so delno avtonomni, dalje 126 takih, ki niso avtonomni, medtem ko 211 občanov prejema izključno hrano na dom oz. se poslužuje storitev, kot sta pomoč pri čiščenju stanovanja oz. pri zagotavljanju osebne higiene. Za koordinacijo vseh posegov, ki jih izvajajo tako občinske službe kot tudi specializirana združenja in Podjetje za zdravstvene storitve, skrbi operativna centrala, ki deluje 24 ur na 24 ter sprejema in filtrira zahteve občanov. Ob v bistvu pozitivni oceni glede storitev na domu, ki pa bi jih vse- kakor lahko še izboljšali, je raziskava pokazala predvsem to, da si osamljene ostarele osebe želijo več možnosti za socializacijo in razvijanje odnosov. Glede tega si bo Občina Trst po besedah odbornice Famularijeve prizadevala dati odgovor na te zahteve, ki so jih starejši občani iznesli v razgovorih z izpraševalci v okviru ankete in bo skušala zagotoviti večjo stopnjo socializacije za to kategorijo občanov ter s tem prispevati, da se bodo le-ti izognili osamljenosti. V ta namen bo občinska uprava sodelovala tudi z združenji prostovoljcev, ki delujejo na področju sociale. vila revoltella - Pomembno priznanje za tržaško občino Najlepši italijanski park Naslov za leto 2012 so podelili v okviru natečaja za najlepše parke in vrte, ki so objavljeni na spletni strani www.ilparcopiubello.it Kotiček v parku Revoltella Vila Revoltella si je zagotovila naslov najlepšega italijanskega parka v letu 2012. Naslov so tržaškemu parku podelili v okviru Državnega natečaja za najlepše parke in vrte, ki so objavljeni na spletni strani www.ilparcopiubello.it. Portal so odprli pod pokroviteljstvom ministrstva za kulturne dobrine, italijanskega sklada za okolje FAI in Italijanskega združenja za krajinsko arhitekturo in je v bistvu spletni vodnik, katerega namen je ovrednotiti neprecenljivo italijansko arhitektonsko in krajinsko bogastvo ter specifično italijanskih parkov in vrtov. Veliko zadoščenje za naslov sta izrazila tržaški občinski odbornik za javna dela in za premoženje Andrea Da-pretto in odgovorna v občinskem uradu za zelene površine Antonia Meriz-zi. To je pomembna novost, ki bo še spodbujala ovrednotenje in vzdrževanje parka v vili Revoltella, je med drugim poudaril Dapretto. Spomnimo naj, da je vstop v park prost, odprt pa je vsak dan od 7. do 20. ure. cisl - Srečanje Projekt za varno uporabo plačilnih kartic Na sedežu sindikata Cisl na Trgu Dalmazia št. 1 bo danes ob 17. uri javno srečanje na temo plačilnih kartic in njihove pravilne uporabe. Na zasedanju bodo predstavili projekt Faci-le&Sicuro, ki sta ga sprožili združenji potrošnikov Adicon-sum in Movimento Difesa del Cittadino v sodelovanju z bančno ustanovo Unicredit. Namen projekta je seznanjati ljudi z načini za pravilno uporabo plačilnih kartic v okviru vedno bolj razširjenega plačevanja z uporabo t.i. elektronskega denarja. Čeprav se je njegova uporaba v Italiji povečala, je na evropski ravni še vedno pod povprečjem. Pobuda je zelo aktualna, še predvsem po odloku italijanske vlade, na podlagi katerega so prepovedana plačila v gotovini za več kot tisoč evrov, kar predpostavlja med drugim odprtje tekočega računa. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 12. aprila 2012 7 pokrajina - V okviru tedna kulture od 14. do 22. aprila Številne pobude in prireditve za ovrednotenje kulturnega bogastva Pokrajinska uprava bo med drugim slovesno odprla obnovljeno stopnišče palače Galatti Pokrajinska uprava bo v okviru 14. tedna kulture tudi letos priredila številne pobude. Med temi bodo razne prireditve v prostorih bivše umobolnice pri Sv. Ivanu in tudi drugod, od razstav do okroglih miz in konferenc. Še predvsem pa gre poudariti odprtje obnovljenega stopnišča v palači Galatti, v kateri je sedež pokrajinske uprave. Obnovitvena dela so se začela januarja lani in so se zaključila marca letos. Slovesno odprtje bo v petek, 20. aprila, ob udeležbi pokrajinske predsednica Marie Terese Basse Poropat in izvedencev spomeniškega varstva, ki bodo predstavili opravljeno delo. Sicer bodo številne prireditve v tednu kulture v okviru pobude, ki jo prireja ministrstvo za kulturne dobrine na državni ravni z namenom promocije in ovrednotenja italijanskega kulturnega bogastva. Teden kulture bo od 14. do 22. aprila in predvideva med drugim brezplačen vstop oziroma ogled muzejev, vil, arheoloških območij, državnih arhivov in knjižnic. V tem smislu bodo tudi odprli številne razstave in priredili konference ter vodene oglede. Vrsto pobud bo, kot rečeno, priredila tudi pokrajinska uprava. Med glavnimi bosta razstava Umetnost, narava in laboratorij, ki jo bodo odprli v soboto ob 18. uri v otroškem parku Mini Mu v prostorih bivše umobolnice pri Sv. Ivanu, in temu namenjena okrogla miza. V nedeljo bo razstava odprta od 10. do 12. ure. Za rezervacije tel. 3332611573 ali elektronska pošta info@minu-mu.it. V soboto in nedeljo bo tudi 7. izvedba trga-razstave rastlin Horti Terge-stini, častni gost pa bo znani tržaški botanik Livio Poldini. Dodatne informacije so na spletni strani www.hortitergestini.it. Odprti bodo tudi univerzitetni muzeji, v palači Economo (Trg Liberta št. 7) pa bodo v ponedeljek ob 16. uri odprli fotografsko razstavo Tris d'Arte umetnice Giuseppine Mastrovito. Razstava bo odprta do 11. maja od ponedeljka do petka od 9. ure do 13.30. Mnogo informacij in seznami vsakovrstnih dogodkov na državni in deželni ravni so objavljeni na spletnih straneh www.beniculturali.it in www.friuliveneziagiulia.beniculturali.it. V palači Galatti bodo kmalu odprli obnoviljeno stopnišče spomeniško varstvo - V palači Economo so predstavili številne prireditve v deželi FJK Kaj so kuhali v Miramaru? V okviru tedna kulture bo mogoče spoznavati hrano Maksimilijana Habsburškega in Šarlote - Kmalu obnova palače Carciotti? Maksimilijan Habsburški in Šarlota sta bivala na miramarskem gradu od decembra leta 1860 do aprila leta 1864 kroma V okviru tedna kulture bo mogoče izvedeti, kaj so v miramarskem gradu kuhali za Maksimilijana Habsburškega in Šarloto Belgijsko, ki sta v njem bivala od 24. decembra leta 1860 do 14. aprila 1864. Zanju so namreč kuhali posebne jedi, ki so jih peljali iz kuhinje do mize po posebnih, skritih hodnikih. To in še marsikatero drugo odkritje, kot je odprtje doslej za obiskovalce vselej zaprte kuhinje miramarskega gradu napoveduje spomeniško varstvo v okviru številnih pobud, ki jih je pripravil za teden kulture v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Pobude je predstavil nadzornik za arheološke dobrine FJK Luigi Fozzati. Ta je med drugim omenil odprtje razstave o Langobardih v Čedadu (17. aprila) in vodeni ogled Tabra, ki bo v nedeljo ob 9.30. Vodeni sprehod po »rimskem Trstu« pa bo v soboto ob 10.30. Svetovalec na ministrstvu za kulturne dobrine Franco Miracco pa je ob robu predstavitve povedal, da bi se lahko pred koncem leta začela obnova palače Carciotti. V ta namen bi lahko uporabili denar iz sklada Ar-cus, je dodal. Gre za dva milijona evrov, ki seveda ne zadoščata, toda pridružili se bodo finančnim sredstvom, ki jih bo za obnovo namenila tržaška občinska uprava. treviso - Petnajstletna Tržačanka Beg iz ljubezni občina trst Muzeje obiskalo se je slabo končal 9500 ljudi Sredi noči so na železniški postaji v Trevisu opazili deklico, ki je sama tavala po peronih. Zgodilo se je med velikonočno soboto in nedeljo, ob 3. uri je bila najstnica premražena, močno utrujena in zaspana. Ko je k njej pristopil policist, je opazil, da je deklica, ki ždi na postaji, precej prestrašena. Na vprašanje, zakaj je ponoči sama na postaji, ni hotela odgovoriti. Policist jo je pospremil na kvesturo. Ker se je deklica kitajskega rodu zavila v molk, so uganko rešili šele v ponedeljek zjutraj. Na osnovi številke njenega mobilnega telefona so na kvesturi v Venetu dognali, kako ji je ime, zatem pa ugotovili, da živi v Trstu. Poklicali so njena starša, ki sta bila prepričana, da je petnajstletna hči na izletu z nekimi polnoletnimi prijatelji. Policisti so ju pomirili in zagotovili, da je dekle zdravo, nakar sta se starša odpravila ponjo v Treviso. Izkazalo se je, da je punca pobegnila od doma, gnala pa jo je ljubezen. Na vlak je stopila, da bi zbežala s svojim mladim zaročencem iz Trevisa, le-ta pa naj bi jo v soboto zvečer zapustil na postaji. Mladenič naj bi po ugotovitvah policije odšel domov, ne da bi se zmenil za svojo zaljubljeno in obupano vrstnico. (af) Iz bolnišnice domov z rešilcem Od polovice maja bodo pacienti, ki so tik pred odhodom iz bolnišnice domov in želijo prevoz z reševalnim vozilom, razpolagali s krajšim seznamom podjetij, ki bodo sklenila pogodbo o sodelovanju s tržaškim bolnišniškim in univerzitetnim podjetjem. Tovrstna služba ne sodi v okvir najnujnejših, osnovnih zdravstvenih storitev in zato ni brezplačna. To vprašanje je v zadnjih tednih povzročilo uporabnikom veliko preglavic. Bolnišniško podjetje je torej uvedlo postopek, na podlagi katerega bo izbralo podjetja, ki zagotavljajo primeren kakovostni standard storitev. Obiskovalcev v občinskih muzejih je v velikonočnih dneh bilo približno 9500. Podatek so včeraj javili z občine skupaj z zadovoljstvom župana Roberta Cosoli-nija, ki se veseli tolikšnega obiska: »Gre za pomemben rezultat, ki dokazuje, da je kulturno premoženje mesta zares atraktivno, seveda pod pogojem, da se ga promovira, ovrednoti in da je ...dostopno, se pravi, da so muzeji odprti«. Župan pikro ugotavlja, da primerjave s prejšnjimi leti niso mogoče iz preprostega razloga, ker so takrat muzeji bili zaprti. Tokrat pa je prišlo do koristnega sodelovanja med občino, hotelirji, družbo PromoTrieste, avtobusnim podjetjem in vsemi subjekti, ki lahko prispevajo k večji turistični zanimivosti mesta. Kultura in odprti muzeji v prazničnih dneh so v tem pogledu pomemben adut, zaključuje župan. občina trst Dvanajst let projekta Rojeni za branje Tudi tržaški župan Roberto Cosolini se je v torek v občinski knjižnici Quarantotti Gambini pri Sv. Jakobu skupaj s knjižničarji, otroki in starši udeležil slovesnosti, na kateri so proslavili dvanajst let sodelovanja knjižnice pri projektu Rojeni za branje. Omenjeni projekt je na vsedržavni ravni zaživel leta 2000 z namenom, da pri otrocih spodbuja branje na glas. Že od vsega začetka pri projektu sodeluje tudi knjižnica Quarantotti Gambini, leta 2008 pa je k njemu pristopila celotna občinska knjižničarska služba, kar je omogočilo izvedbo bralnih srečanj ter usposabljanje operaterjev, prostovoljcev in družin. Omeniti velja, da so k projektu Rojeni za branje pristopile še druge tržaške knjižnice, med katerimi tudi Narodna in študijska knjižnica v Trstu ter občinski knjižnici v Miljah in Zgoniku, pa tudi knjižnica centra Goethe in semeniška knjižnica. Obvestilo izletnikom Primorskega dnevnika v Lizbono in Madeiro Odhod bo 20. aprila in vrnitev 26. aprila; izletniki so naprošeni, da se zglasijo jutri, 13. aprila, pri agenciji First & Last minute Adriatica.net v Ul. San Lazzaro 13 za prevzem dokumentov. Za vse informacije smo dosegljivi na številki 040-637025 od 9. do 13. in od 15. do 19. ure. Agrarna skupnost vabi na sejo glavnega odbora Agrarna skupnost vabi predsednike upravnega in nadzornega odbora Jusov in Srenj v tržaški pokrajini na sejo glavnega odbora, ki bo danes ob 20. uri v sejni dvorani M. Špacapana na sedežu na Padričah. Seja se bo odvijala tudi v znamenju enotne organizacije Zveze upravičenih posestnikov »jusov in srenj« ustanovljene 12.4.1926, katere naslednik je Agrarna skupnost. Enotna organizacija je po tihem in vztrajnem delu našla na takratnem občnem zboru, zaslužen odmev pri vseh udeležencih in zastopala interese vseh posestnikov, kot izhaja iz članka iz dne 13.4.1926, ki je izšel v časopisu »Edinost«. Pojem skupne lastnine v sebi združuje veliko vrednot, ki so med drugim vezane na skupno življenje na pripadajočem ozemlju, oziroma na odnos med ljudmi, skupnostmi in teritorijem samim. Tečaja arabščine Italijansko-arabsko kulturno združenje Addiwan prireja brezplačna tečaja arabskega jezika in kulture. Tečaja bosta potekala ob torkih in četrtkih v prostorih centra za prostovoljno delo v Ul. sv. Frančiška 2 in sicer tečaj prve stopnje med 17. in 19. uro, tečaj druge stopnje pa med 19. in 21. uro. Začetek tečajev bo v torek, 17. aprila. Za informacije klicati na številki mobilnega telefona 348-7736593 ali 346-0871304. Andrea Segre v Mieli V okviru niza FilMakers, ki ga prireja zadruga Bonawentura, bo danes v gledališču Miela italijanski režiser Andrea Segre. Ob 19. uri bodo vrteli njegov film Io sono Li, ob 21. uri film Mare Chiu-so, ob 22. uri pa se bo režiser srečal z občinstvom. Razstava Elvia Zorzenona V občinski razstavni dvorani na Velikem trgu 4 v Trstu bodo danes ob 18. uri odprli razstavo slikarja Elvia Zorzenona z naslovom Dimenzija sanj, ki bo na ogled do 29. aprila z urnikom od 10. do 13. ter od 17. do 20. ure. Arhitekt De Lucchi danes v Trstu V Trstu se bo danes mudil znani arhitekt Michele De Lucchi, ki bo v Muzeju Revoltella v Ul. Diaz 27 ob 18. uri predaval na temo Moje grozne čudovite stranke. Čezmejnost prava V zborni dvorani Visoke šole modernih jezikov za prevajalce in tolmače v Narodnem domu v Ul. Filzi 14 v Trstu bo danes ob 10. uri predavanje nemške ustavne sodice Gertrude Lubbe-Wolff na temo Čezmejnost prava in državna ustavna ureditev, ki jo prireja Oddelek za pravne, jezikovne, interpretativne in prevajalske vede Pravne fakultete Univerze v Trstu. 8 Četrtek, 12. aprila 2012 TRST / palača morpurgo - Niz pobud o enakih možnostih in umetnosti Država naj vlaga v kulturo, da bo vsa skupnost zrasla Včerajšnji gost nadzornik za spomeniško varstvo Luca Caburlotto Z včerajšnjim četrtim srečanjem se je zaključil niz srečanj o ženskah, enakih možnostih in umetnosti z naslovom Espansioni, ki ga je združenje UDI priredilo v prostorih državne knjižnice v palači Brambilla Morpurgo (na Trgu Papa Giovanni XXIII). Na ogled so bila dela številnih slovenskih in italijanskih umetnic, tokrat pa je bil v popoldanskem delu glavni gost nadzornik za kulturno in spomeniško varstvo v Furlani-ji-Julijski krajini in Venetu Luca Caburlotto. Nadzornik je spomnil, da »moramo na vseh ravneh težiti k enakosti - ne samo med spoloma, ampak tudi med bogatimi in revnimi, med izobraženimi in neizobraženimi itd.« Ustava določa, da smo pred zakonom vsi enaki, to pa je treba v realnem svetu vseskozi udejanjati. Caburlotto je nadalje še citiral ustavo: v drugem odstavku tretjega člena piše, da država odstranjuje vse gospodarske in družbene ovire, ki človeku onemogočajo popoln razvoj. »Razliko med formalno in dejansko enakostjo premošča država z raznimi sredstvi, kot so izobraževanje, prevozi, zdravstvo in druge javne storitve. Med temi je tudi naše zgodovinsko in kulturno bogastvo, s katerim se poklicno ukvarjam,« je dejal. Po Caburlottovem mnenju mora država vlagati v kulturo v prvi vrsti zato, da spodbuja rast izobražene in ozaveščene skupnosti, medtem ko je ekonomska plat kulturne ponudbe bolj kot drugo pozitivna posledica, ki je seveda pomembna, ne sme pa biti osnovni cilj investicij. Gost je izrazil pripravljenost, da bi umetnicam in pobudam ženskih združenj namenili še kake prostore v mestu, zahvalila se mu je predstavnica UDI Ester Pacor. Predsednica pokrajinske komisije za enake možnosti Mirta Čok je poudarila, da je bila razstava Espansioni, ki se je zaključila včeraj, odlična gropada - Pri KD Skala Prenovili odbor Za predsednika je bil izvoljen Marko De Giorgi V ponedeljek, 2. aprila, se je na sedežu gropajskega kulturnega društva Skala odvijal sestanek novega društvenega odbora, po odstopu dosedanje predsednice Sonje Mil-kovič na občnem zboru, ki se je odvijal prejšnji mesec. Milkovičeva je odstavko utemeljila z osebnimi obveznostmi in z željo po zaključku dolgoletne dobe predsedovanja, ki je trajala kar osemnajst let. Na ponedeljkovem sestanku so člani novega odbora društva Skala iz svoje srede najprej izglasovali predsednika, ki je z veliko večino glasov postal Marko De Giorgi. Za njegovega namestnika je bil izvoljen Egon Gornik, za tajnico pa Sonja Milkovič. Bla-gajničarsko mesto po novem pripada Greti Rebec in Marini Milkovič. Ostali člani odbora pa so Matteo Cingerla, Flavio Ghezzo, Jasna Gojča, Emil Gre- gori, Aleksander Kalc, Stanislav Kalc, Nikol Krizmancic, Savina Krizmancic, Danilo Milkovič, Fabio Milkovič, Marko Milkovič, Fulvio Pacor, Ivica Štok, Mario Zeriali in Silvia Zobec. Poleg dodelitve vodilnih mest si je odbor že začrtal smernice delovanja v tej mandatni dobi, med katerimi imata pomembno vlogo obnovitev in popestritev društvene dejavnosti. Novo vodstvo se bo prvič pre-iskusilo že jutri, ko bo ob 20.30 gostilo koncertni večer Primorske Poje, pevske revije, ki ima na našem teritoriju in bližnji Sloveniji velik pomen na ravni amaterskih zborov. Vsem zato namenjajo toplo vabilo na jutrišnji večer, novemu odboru pa posebne čestitke in željo za dobro in uspešno vodenje gropajskega kulturnega društva Skala. Jari šolstvo Posvet o projektih za integracijo Na pobudo odborništva za šolstvo Občine Trst in Deželnega šolskega urada bo danes v avditoriju muzeja Revoltella celodnevni posvet na temo večkulturnosti ter integracije v šolah. Seminar je namenjen vzgojiteljem in šolnikom vseh stopenj, od otroških vrtcev do višjih srednjih šol. Seminar se bo začel ob 10. uri s posegi podžupanje Trsta Fabiane Martini in odbornice za šolstvo Antonelle Grim ter deželne šolske skrbnice Daniele Beltrame. V nadaljevanju se bodo do 17.30 zvrstila predavanja izvedencev in predstavitev projektov ter izkušenj na temo večkulturnosti v šolskem sistemu. Posvet, napoveduje Beltra-mejeva, bo tudi priložnost za predstavitev novih projektov, ki jih pripravljajo za naslednje šolsko leto. arheologija - Zanimiva pobuda SKD Vesna Križani odkrivali breg Arheološki sprehod po obronkih sta vodila strokovnjaka Lidija Rupel in Stanko Flego Breg pod Križem skriva ne samo okoljske lepote, temveč tudi kar nekaj arheoloških zanimivosti. Te so pod veščo »taktirko« strokovnjakov Lidije Rupel in Stanka Flega spoznali in odkrivali številni domačini, ki so se udeležili pohoda po arheoloških in zgodovinskih znameni- 5 TISOČINKza Sklad Mitja Čuk Za podporo Skladu iz svojega dohodka (I.R.RE.F. 2011) vpišite davčno številko: C.F. 00639780329 Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 12. aprila 2012 LAZAR Sonce vzide ob 6.24 in zatone ob 19.48 - Dolžina dneva 13.24 - Luna vzide ob I.32 in zatone ob 10.50 Jutri, PETEK, 13. aprila 2012 IDA VREME VČERAJ: temperatura zraka 9,5 stopinje C, zračni tlak 1003,4 mb ustaljen vlaga 87-odstotna, veter 9 km na uro jugo-vzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja II,7 stopinje C. Luca Caburlotto kroma ustvarjalna izkušnja, hvaležna pa je vsem umetnicam, ki so tudi iz daljnih krajev prispevala svoja dela. Navzoče so bile tudi predsednice občinskih komisij za enake možnosti, zvečer pa je bilo na sporedu srečanje o arhitekturi in projektu Generata s tržaško občinsko odbornico Eleno Marchigiani. Jutri ob 19. uri bo pri vodometu na Drevoredu XX. septembra solidarnostni »sit-in« proti nasilju nad ženskami. Jutri bo namreč spet začel sodni proces o nasilnem dogodku izpred petih let, ko je osem najstnikov v kraju Montalto di Castro pri Viterbu posililo petnajstletno dekle, obtožence pa je ekonomsko podprl sam župan lacijskega mesteca. (af) [I] Lekarne »Gasilska« fotografija pohodnikov SKD Vesna na Svetem Primožu tostih območja, ki je posejano z vinogradi, v zadnjem času pa tudi z oljčnimi nasadi. Zanimivo in dobrodošlo zamisel je izvedlo SKD Vesna, ki s pomlajenim odborom v zadnjih mesecih uresničilo vrsto zanimivih in privlačnih pobud. Dobote, 14. aprila 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Liberta 6 (040 421125), Škedenjska ul. 44 (040 816296). Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Liberta 6, Škedenjska ul. 44, Istrska ul. 18/B. Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ul. 18/B (040 7606477). U Kino AMBASCIATORI - 16.30, 21.20 »Titanic 3D«. ARISTON - Dvorana je rezervirana. CINECITY - 16.30, 22.10 »Edgar Allan Poe - The Raven«; 20.05 »Ghost Rider - Spirito di vendetta«; 22.15 »E' nata una star?«; 22.10 »Quasi amici«; 16.10, 18.10, 20.10 »Buona giornata«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »La furia dei Titani 3D«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Biancaneve«; 16.30, 18.25, 20.20 »Pirati! Briganti da strapazzo«; 16.30, 20.30 »Titanic 3D«; 16.30, 20.00, 22.15 »Act of valor«. FELLINI - 16.00, 18.00, 20.05, 22.10 »Romanzo di una strage«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Marigold Hotel«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Quasi amici«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.00, 20.00, 22.15 »Magnifica presenza«. KOPER - KOLOSEJ - 18.20 »Hudič v nas«; 18.10 »John Carter«; 20.40 »Marčeve ide«; 18.00 »Pisma Sv. Nikolaju«; 20.30 »Potomci«; 20.10 »Zaobljuba ljubezni«; 20.40 »Ženska v črnem«. KOPER - PLANET TUŠ - 21.05 »Odklop«; 16.30, 21.10 »Vse za denar«; 15.20, 16.05, 17.20, 18.00 »Lorax 3D - sinhro.«; 20.20 »Igre lakote: Arena smrti«; 15.05, 17.05, 19.05 »Lorax -sinhro.«; 20.00 »Bes Titanov 3D«; 19.30 »Titanik 3D«; 16.15, 18.40, 21.00 »Ameriška pita: Obletnica«; 18.30 »Albert Nobbs«; 18.10 »Bes Titanov«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Biancaneve«; Dvorana 2: 16.40, 18.15 »Pirati! Briganti da strapazzo«; 19.40 »Buona giornata«; 20.15, 22.15 »La furia dei Titani«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Act of valor«; Dvorana 4: 17.00, 19.30, 22.10 »Piccole bugie tra amici«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.00, 22.00 »Biancaneve (dig.)«; Dvorana 2: 19.45, 21.45 »La furia dei Ti-tani 3D (dig.)«; 17.45 »Buona giorna- ta (dig.)«; Dvorana 3: 17.00, 20.30 »Titanic 3D (dig.)«; Dvorana 4: 16.45, 18.15 »Pirati! Briganti da strapazzo«; 20.00, 22.00 »Quasi amici (dig.)«; Dvorana 5: 17.20, 19.50 »Romanzo di una strage«; 22.10 »The Raven«. M Izleti UDELEŽENCI IZLETA V PRAGO IN NA DOLENJSKO v organizaciji SKD Primorec so vabljeni, da poravnajo preostanek danes, 12. aprila, od 19. do 20. ure v Ljudskem domu v Trebčah. KROŽEK AUSER Domjo in Milje organizirata izlet v Dalmacijo, od 22. do 24. junija. Obiskali bomo čarobno otočje Kornate ter spoznali izjemno okolje. Prijave in informacije do 15. aprila na tel. št.: 335-6655215 (Matilda). SI ROJEN LETA 1958? Pridi z nami v Belo krajino v soboto, 19. maja. Informacije in prijave do 15. aprila po tel. št. 347-0396371 (Nadja) ali 3479604775 (Igor). ENODNEVNI IZLET NA BRIJONE: v nedeljo, 20. maja, za letnike '38 in '40 iz Brega. Prijave od 18. do 20. ure na tel. št. 040-228468 (Ada). Vpisovanje do 20. aprila. PREŠERNI IZLET Kd Kraški dom, Skd Krasno Polje, Skd Skala, Skd Slovan, Skd Primorec, Skd Lipa in Skd Tabor v Ljubljano z ogledom razstave »Tržaška umetnostna obzorja« v Cankarjevem domu in v Vrbo s kosilom, v nedeljo, 22. aprila. Vpisovanja (do zasedbe mest) na tel. št. 347-0410542 (Suzana). DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS iz Sežane organizira izlet na Poljsko, od 25. do 29. aprila. Ogledali si bomo vzrejni center za divje peteline in gensko banko za smreke, muzej čipk Koniakow, muzeja pivovarstva Zy-wiec, Korbielow, Auschwitz, Wado-wice, rojstni kraj papeža Janeza Pavla II, Krakow, grob Ane celjske, Olo-mouc in še mnogo drugega. Še nekaj prostih mest. Informacije: Dušan (+386) 41634750 ali dusan.pavli-ca@siol.net DRUŠTVO VRTNARJEV organizira izlet v Amsterdam, ki bo od 26. do 30. aprila. Prostih je še 8 mest. Program: ogled Amsterdama z okolico, borzo cvetja, cvetlični park Keukenhof, Haag. Informacije na tel. št.: 0038631372632, 335-6479875. IZLET V BOSNO organizira Fotovideo Trst80 od 10. do 13. maja: izlet do kamnitih krogel pri Zavidovicih, piramid v Visokem, Sarajevo, Travnik in Jajce. Informacije in opis programa na www.trst80.com. Prijave in informacije čim prej na tel. 329-4128363 (Marko). PODPORNO DRUŠTVO ROJAN v sodelovanju s Krutom vabi v nedeljo, 13. maja, na izlet v zibelko slovenske kulture in čebelarstva pod Stolom na Gorenjskem. Vpisovanje in informacije: Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, pri g. Kobalu na tel. 040-826661 in pri g. Boletu na tel. 040-417025. tf Čestitke Dobrodošel mali ALEX! Srečnima staršema želimo vso srečo, nono Mirko, Valentina, Michele in Mateja. Naši Nini in sestrici Erin se je pridružil bratec LIAM. Ponosnima staršema iskreno čestitamo, Liamu želimo obilo vsega lepega, povečani družini kličemo srečno. Vsi iz vrtca Anton Fakin na Colu. Bi Osmice DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. S. Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel. 335-1624285. OSMICA je odprta pri Škerku v Pra-protu. Tel. 040-200156. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. 040-229198. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. SERGIO GIOVANNINI ima odprto osmico v Ul. dei Modiano (Strada di Fiume). Nudi pristno kapljico in domač prigrizek. Toplo Vabljeni! V LONJERJU ŠT. 255 je odprl osmico Damjan Glavina. Tel. št.: 3488435444. V SAMATORCI je družina Pipan odprla osmico. Tel. št. 040-229261. / TRST Četrtek, 12. aprila 2012 9 in Glasbena m matica vabi na GLASBENI APERITIV s klavirjem in flavto danes,12. aprila 2012 ob 18. uri v Kavarni Tommaseo v Trstu Ü3 Obvestila POZOR BOLJUNČANOM! Zbiramo stare in novejše fotografije, ki so v zvezi s prvimi maji in šagrami v Boljun-cu. Slednje bomo uporabili za zgodovinsko razstavo ob letošnjem praznovanju 1. Maja. Javite se na tel. št.: 338-7220353 (Fantovska Boljunec). OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure in v sobotah od 10. do 12. ure. Manipolativne delavnice v aprilu: »Moja tipalna knjiga« in »Uokvirimo se«. Informacije na tel. št.: 040299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure (Igralni kotiček Palček). AGRARNA SKUPNOST JUSOV-SRENJ vabi predsednike upravnega in nadzornega odbora Jusov-Srenj v tržaški pokrajini na sejo glavnega odbora, ki se bo odvijala v znamenju Zveze upravičenih posestnikov danes, 12. aprila, ob 20. uri v sejni dvorani Mirka Špacapana na sedežu na Pa-dričah. GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj prireja danes, 12. aprila, ob 18. uri v Kavarni Tommaseo Glasbeni ape-ritiv. Nastopajo: Rok Dolenc, Julija Kralj, Simon Kravos in Max Zuliani - klavir ter Sara Bembi in Carlo Ve-nier - flavta. Vabljeni! SKD PRIMOREC prireja volilni občni zbor danes, 12. aprila, v Ljudskem domu v Trebčah s prvim sklicanjem ob 20. uri in z drugim ob 20.30. V novi odbor so vabljeni vsi, ki bi radi pomagali pri organizaciji društvenih kulturnih pobudah. Zainteresirani se lahko prijavijo preko: skdprimo-rec@yahoo.it; tel. št. (+39) 3396980193. Obveščamo vas, da se lahko volitev udeležijo člani, ki so poravnali članarino za l. 2012 (poravnajo se lahko danes od 19. ure dalje). SKUADRA UOO vabi vse svoje člane na 3. društveni redni in volilni občni zbor, ki bo v Nabrežini v Kamnarski hiši danes, 12. aprila, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. ZADRUGA KULTURNI DOM PRO-SEK-KONTOVEL vabi člane, da se udeležijo občnega zbora, ki se bo odvijal v Kulturnem domu v prvem sklicanju danes, 12. aprila, ob 7. uri in v drugem v petek, 13. aprila, ob 20. uri. CICI KNJIŽNICA v Ljudskem domu v Trebčah je odprta vsak torek, od 15.30 do 17.00. Stopite v pravljični svet knjig, z veseljem vas pričakujemo. RAZVOJNO ZDRUŽENJE REPENTABOR v okviru vinarske sekcije vabi v petek, 13. aprila, ob 20. uri v vaški dom Dol pri Vogljah na predstavitev knjižice, ki so jo izdali ob 25-letnici organiziranega ocenjevanja vin re-pentabrskega območja in v kateri so zbrani ohranjeni dokumenti in pričevanja s preteklih ocenjevanj. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča da bosta v petek, 13. in v torek, 17. aprila, ob 20.45 na sedežu na Padričah redni pevski vaji. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi na 4-urno delavnico EFT tehnike (metoda o samopomoči v trenutkih zbeganosti in slabega počutja) z arh. Barbaro Žetko v soboto, 14. aprila, od 15. do 19. ure v društvenih prostorih na stad-jonu 1. Maj. Za informacije pokličite tel. št.: 349-7338101 ali 347-7278410. ZSKD obvešča, da se bosta delavnici v okviru pobude »Kult-ura zate« nadaljevali tudi aprila: delavnica »Projektno vodenje: mentorstvo v projektu, komunikacija, motivacija, evalva-cija« v soboto, 14. aprila, od 9. do 17. Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm in Slovenski klub vabita na predstavitev knjige Janez urečho: srečno kosoubi. monograma. Pri predstavitvi in pogovoru z avtorjem bosta sodelovala prof. Ivan Verč in prof. Marija Pirjevec, Kosovelove pesmi pa bo podal Primož Forte, igralec SSG-ja Danes, 12. aprila 2012, ob 17.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20) ure v prostorih SKD France Prešeren; delavnica »Tim in timsko delo: stili vodenja tima, vloge v timu« v soboto, 21. aprila, od 14. do 18. ure v srenj-ski hiši SKD Krasno polje v Gročani. PLANINSKI ODSEK SK DEVIN prireja v nedeljo, 15. aprila, 25. Memorial »Mirko Škabar«, tradicionalni in letos jubilejni spomladanski pohod od Praprota v Repen. Zbirališče v Pra-protu od 8.30 do 10.00, prihod v Repen v opoldanskih urah, kjer bo v Koči pod Rupo kosilo ter nagrajevanje. Za povratek v Praprot bodo na razpolago društveni kombiji. Informacije na tel. 040-200782 (Frančko). DSMO K. FERLUGA sklicuje redni občni zbor volilnega značaja, ki bo v ponedeljek, 16. aprila, v društvenih prostorih (Ul. Roma 22 - Milje) ob 20.00 v prvem, ob 20.30 v drugem sklicanju. Občni zbor bo priložnost za včlanje-vanje oz. za poravnavo članarin. Vabljeni. ZADRUGA VESNA sklicuje v ponedeljek, 16. aprila, ob 19.00 v prvem in ob 19.30 v drugem sklicanju redni občni zbor, ki bo v novem operativnem sedežu Društva Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga v Miljah, Ul. Roma 22, v 1. nadstropju. A.N.A.G. - Državno združenje poku-ševalcev žganja - Tržaška sekcija, organizira tečaj 1. stopnje pokuševalcev žganja. Tečaj se bo odvijal v Trstu (rajon Sv. Alojzij, Ul. Dei Mille 16) od 20.00 do 22.30 v torek, 17., v petek, 20. in 27. aprila ter v petek, 4. in v torek, 8. maja. Informacije in vpis: Jadran Žerjal 349-8638740, erik.@ali-ce.it; Bruno Fortunato (deželni predsednik) 338-9490408, fortunatobru-no@libero.it. KROŽEK ZABAVNE MATEMATIKE, ki ga vodi prof. Drago Bajc, vabi na naslednje srečanje, ki bo v torek, 17. aprila, ob 17. uri v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici 3. Pridružite se nam! OBČINA ZGONIK prireja, v sodelovanju s postajo orožnikov iz Devinšči-ne v torek, 17. aprila, ob 17.00 v prostorih KRD Dom Briščiki (št. 77) srečanje s poveljnikom orožniške postaje Devinščina M. De Leom o osnovnih pravilih proti prevaram. Vabljeni vsi občani! ZDRUŽENJE SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel vabi svoje člane, da se udeležijo rednega občnega zbora, ki bo v torek, 17. aprila, ob 16.30 v prvem sklicanju in v sredo, 18. aprila, ob 19.30 v drugem na sedežu Združenja v Trstu, Ul. Ginnastica 72. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus vas vljudno vabi na predavanje »Onkološka prevencija: važno kaj je na krožniku« v sredo, 18. aprila, ob 17. uri v Narodni dom, Ul. Filzi 14, Trst. Predavala bo dr. Majda Košuta. SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut sklicuje 36. redni občni zbor, ki bo v četrtek, 19. aprila, ob 17. uri v prvem in ob 18. uri v drugem sklicu v Konferenčni in razstavni dvorani Narodnega doma v Trstu, Ul. Filzi 14. SZSO: slovenski tržaški skavti in skavtinje sporočajo, da si člani lahko nabavijo kroje v četrtek, 19. aprila, od 17. do 19. ure na sedežu, Ul. Risorta 3. ZSKD sklicuje 46. redni občni zbor v četrtek, 19. aprila, (prvi sklic ob 19.30 in drugi ob 20.00) na sedežu AŠKD Kremenjak v Jamljah (Go), Prvomajska ul. 20. Dnevni red: otvoritev občnega zbora, predsedniško in blagajniško poročilo ter predstavitev finančnega obračuna in predračuna, poročilo nadzornega odbora, razprava, odobritev bilanc, razno. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO sklicuje v petek, 20. aprila, redni občni zbor v svojem sedežu, Ul. ™ a v sodelovanju s SLOVENSKIM KLUBOM vabimo na kavo s knjigo Novincu in piscitelj ALESSANDR0 MARZO MAGNO bo spregovoril o svoji knjigi LALBA DEI LIBRI Pogovor bo vodil novincu SAND0R TEIMCE jutri, 13. aprila, ob 10.00 v Tržaški knjigarni kavo bo ponudil Qubik caffé Mazzini 46, v Trstu. Poleg poročil bo na dnevnem redu obnovitev vodstvenih teles. Začetek v drugem sklicu ob 18. uri. KD PRIMAVERA POMLAD vabi na delavnico »Barve in čopiči za dobro počutje - spomladanski ekvinocij«, ki bo v soboto, 21. aprila, od 15. do 19. ure v prostorih SKD Igo Gruden v Na-brežini št. 89. Delavnico bo vodila psihologinja in psihoterapeutkinja dr. Lucia Lorenzi. Informacije in prijave na tel. št. 347-4437922, 334-7520208 ali r.jurada@gmail.com. OBČINA REPENTABOR obvešča, da zbira gradivo za novo številko občinskega glasila, ki ga lahko dostavite občinskemu tajništvu do torka, 24. aprila. GLASBENA MATICA vabi člane na redni občni zbor, ki bo v četrtek, 26. aprila, ob 8.00 v prvem in v petek, 27. aprila, ob 19.00 v drugem sklicanju, na sedežu Glasbene matice v Trstu, Ul. Montorsino 2. Dnevni red: Uvodni pozdrav; Poročila (predsedniško, tajniško, blagajniško in nadzornega odbora); Razprava; Odobritev obračuna 2011 in proračuna 2012; razno. ASD CHEERDANCE MILLENIUM sklicuje redni občni zbor, ki bo v petek, 27. aprila, ob 17.30 v prvem in ob 18.00 v drugem sklicanju v prostorih telovadnice F. Bevk na Opčinah. SRENJA BOLJUNEC vabi člane na občni zbor, ki bo v prvem sklicanju v petek, 27. aprila, ob 18. uri na sedežu. O drugem sklicanju bodo člani obveščeni z vabili. 81 Prireditve SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST-GO-RICA-VIDEM IN SLOVENSKI KLUB vabita na predstavitev knjige »Janez Vrečko: Srečko Kosovel. Monografija«. Pri predstavitvi in pogovoru z avtorjem bosta sodelovala prof. Ivan Verč in prof. Marija Pirjevec, Kosovelove pesmi pa bo podal Primož Forte, igralec SSG-ja. Srečanje bo danes, 12. aprila, ob 17.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20). KD SKALA IN ZSKD vabita na koncert v sklopu 43. revije Primorska poje v petek, 13. aprila, ob 20.30 v Kulturni dom v Gropado. Nastopajo MoPZ Ciril Kosmač-Koper, MePZ Faros-Piran, MePZ Gorjansko-Komen, DePZ Ple-jade-Ajdovščina, ŽePZ sožitje Pod-melec, DeVS Ubeljsko-Veliko Ubelj-sko, Komorni zbor Ipavska. TRŽAŠKA KNJIGARNA, MLADIKA IN ZTT v sodelovanju s Slovenskim klubom vabijo v petek, 13. aprila, ob 10. uri v Tržaško knjigarno na Kavo s knjigo. Novinar in pisatelj Alessandro Marzo Magno bo spregovoril o svoji knjigi »L'alba dei libri«. Pogovor bo vodil novinar Sandor Tence. KD KRAŠKI DOM - Amaterske skupine se predstavljajo: sobota, 14. aprila, ob 20.30 Proposte teatrali: »Ma chi te son ti...?«, režija Luciano Volpi; nedelja, 15. aprila, ob 18. uri - Mlajša gledališka skupina Skk: »Razbojnice«, režija Patrizia Jurinčič in Maruška Guštin. Vljudno vabljeni na ogled v kulturni dom na Colu. SKD BARKOVLJE IN ZSKD vabita na koncert v sklopu 43. revije Primorska poje v soboto, 14. aprila, ob 20.30 v Cerkev sv. Jerneja v Barkovljah. Nastopajo MePZ sv. Lucija-Portorož, Ce-MePZ Zvon-Ilirska Bistrica, MePZ Coro Tre valli-Tri doline-Sv. Lenard, Komorni zbor Grgar, MoPZ Napev-Batuje, Združeni zbor ZCPZ Trst in Primorski akademski pevski zbor Vinko Vodopivec-Ljubljana. UMETNIŠKI IN KULTURNI CENTER ŠKERK v Trnovci 15, vabi na ogled razstave »Igra barv med Krasom in morjem« z nad dvesto deli ilustra- torjev: Adriana Gon, Ane Košir, Žive Pahor, Katerine Kalc in Liviane Poropat. Odprta za publiko in družine od 14. aprila do 15. junija s sledečim urnikom: sobote, nedelje in prazniki od 10.30 do 13.00 in od 15.30 do 19.00. SKD V. VODNIK vabi v nedeljo, 15. aprila, ob 17. uri v društvene prostore na ogled predstave Rum'n Ko-cacola. Nastopajo čarovnik Vikj in sodelavki Tanja in Eva. Vabljeni osnovnošolci in srednješolci ter seveda odrasli. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in Odbor za nagrado Vstajenje vabita v ponedeljek, 16. aprila, v Peterlinovo dvorano, Donizet-tijeva 3, na slovesno podelitev nagrade Vstajenje knjižničarju Marjanu Pertotu za knjigo Lepa Vida ob Srebrni reki. Nagrajenca in njegovo delo bo predstavil Ivo Jevnikar. Za glasbeni okvir bo poskrbel ŽPZ Prosek - Kontovel pod vodstvom Marka Štoke. Nagrado bo izročil predstavnik Zadružne kraške banke. Začetek ob 20.30. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v četrtek, 19. aprila, na predstavitev knjige »Tipi tapi v rusi kapi« Martine Legiša in Štefana Turka. Začetek ob 18. uri. SKD BARKOVLJE, SKD I. GRBEC IN SKD S. ŠKAMPERLE v sodelovanju z ZSKD vabijo v soboto, 21. aprila, ob 18.00 v Marijin dom pri Sv. Ivanu na premiero gledališke predstave »Skok v pravljični svet« v izvedbi gledališke skupine osnovnošolcev tržaških mestnih šol. Režija in mentorstvo Elena Husu, Boža Hrvatič in Patri-zia Jurinčič. ZSKD IN DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE vabita na koncert v sklopu 43. revije Primorska poje v soboto, 21. aprila, ob 20.30 v Občinsko gledališče Giuseppe Verdi v Milje. Nastopajo Fantje s'pod Karlovice-Pregarje, MePZ Faros-Piran, ŽePZ Ivan Grbec-Škedenj, MoPZ Krom-berški vodopivci-Kromberk, MePZ Cominum-Komen, DePZ Mavrica-Postojna, MePZ Obal'ca-Koper. MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ vabi v Slovensko Stalno Gledališče v Trstu v nedeljo, 22. in ponedeljek, 23. aprila, ob 20. uri na ogled Donizettijeve opere Ljubezenski Napoj (L'Elisir d'Amore). V jutranji urah bodo predstave za otroke in šolsko mladino. RAZSTAVA PIRHOV V NABREŽINI Tudi letos bo ob sobotah do 22. aprila, od 16. do 19. ure v župnijski dvorani v Nabrežini tradicionalna razstava pirhov z vsega sveta (več kot 700). Urnik ob sobotah in praznikih: 16.00-19.00. CENTER ZA KULTURNE RAZISKAVE BARDO IN ZSKD vabita na koncert v sklopu 43. revije Primorska poje v nedeljo, 29. aprila, ob 15.30 v Cerkev sv. Florijana v Zavarhu. Nastopajo Vokalna skupina Pobegi, MePZ Igo Gruden-Nabrežina, ŽePZ Rože-No-va Gorica, MoPZ Kazimir Nanut-Kanal, MoPZ Izola, DePZ Kraški slavček-Nabrežina. H Mali oglasi IŠČEM DELO kot hišna pomočnica ali negovalka starejših oseb. Tel. 3206303821 (v večernih urah). PO ZNIŽANI CENI PRODAM BMW X5, letnik 2006, malo prevoženih kilometrov. Tel. št. 335-6322701. PODARIM tri simpatične mucke. Tel. št.: 338-1492876. PRIPOROČENA GOSPA iz Latinske Amerike nudi 24 urno nego ostarelim po zmerni ceni. Tel. 347-6082315. PRODAJAMO domači brinjevec in brinjevo olje, tel. št. 040-2024022 od 16. do 20. ure. PRODAM STANOVANJE v Trstu (Ul. Rivalto), 3. nadstropje, 60 kv.m., 2 spalni sobi, kuhinja in kopalnica, sončna lega, pogled na občinski vrt. Tel. št.: 040-764682. PRODAM avto volkswagen passat sw, letnik 1998, edini lastnik. Tel. št.: 3387408271. PRODAM njivo v dolinski občini, 1.300 kv. m. in orodja za predelavo vina. Tel. 040-280910. SCOOTER APRILIA sport city cube 300, letnik 2010, črne barve, 6.600 prevoženih km, prodam. Tel. 3346390079. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Claudio Magris SAJ RAZUMETE petek, 13. aprila ob 20.30 S (druga premiera, prvi petek) ~ £ sobota, 14. aprila ob 20.30 (prva sobota) četrtek, 19. aprila ob 19.30 (prvi četrtek) petek, 20. aprila ob 20.30 (drugi petek) sobota, 21. aprila ob 20.30 (druga sobota) nedelja, 22. aprila ob 16.00 (prva nedelja) četrtek, 26. aprila ob 19.30 (drugi četrtek) petek, 27. aprila ob 20.30 (tretji petek) sobota, 28. aprila ob 20.30 (tretja sobota) nedelja, 29. aprila ob 16.00 (druga nedelja) OSNOVNI ABONMAfr Mali dvorani) vse predstave so opremljene z italijanskimi nadnapisi Blagajna Slovenskega stalnega gledališča je odprta od ponedeljka do petka z urnikom 10-15 in eno uro in pol pred začetkom predstave. Tel. št.800214302 (brezplačna) ali 040 362542. www.teaterssg.com S Poslovni oglasi SLOVENSKO PODJETJE v Trstu, s področja elektronike, išče sodelavca/ko za tehnično-komer-cialno dejavnost. Zahteva se višješolska ali univerzitetna izobrazba iz tehnično znanstvenih smeri, zanimanje za nove tehnologije, poznavanje dela z orodji MS Office in angleščine. Od vas pričakujemo redoljubnost, točnost, zanesljivost in organiziranost. Nudimo vam zaposlitev v mladem, dinamičnem in proaktiv-nem kolektivu. Curriculum vitae pošljite na delotrst@gmail.com Prispevki V spomin na gospoda Zorota Štoklja daruje družina Tavčar 50,00 evrov za košarkarski klub Bor. Namesto cvetja na grob drage Vojke Uk-mar daruje prijateljica Berta 50,00 evrov za Godbeno društvo Prosek. V isti namen darujeta Desi in Silvio 20,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na drago Marico Ukmar daruje Nives De Lorenzi 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa. V spomin na Brunota Bajta daruje družina Hervat 100,00 evrov za vzdrževanje cerkvice na Jezeru. Ob 25. obletnici smrti drage mame Milke Rupel daruje Slava Starc z družino 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB na Kontovelu. V spomin na Angela Škerka darujeta Frančko in Renata 20,00 evrov za God-beno društvo Nabrežina. Namesto cvetja na grob drage Nerine Fur-lan por. Dugulin darujejo prijatelji Gi-gi, Milko, Ninko, Ivan, Milan, Kristjan, Marica in Ivanka z družinami 160,00 evrov za CRO v Avianu. V spomin na Angela Škerka darujeta De-sanka in Ivo 30,00 evrov za vaško skupnost Praprot in 30,00 evrov za cerkveni pevski zbor iz Šempolaja. V spomin na Alberta Derganca daruje Jurko 30,00 evrov za Kulturno društvo Slavec - Ricmanje. 1 0 Četrtek, 12. aprila 2012 TRST / salež - Priznani kantavtor v osmici Vesne in Igorja Miliča Francesco Guccini je zelo cenil »sešivnik s pinco« Umetnik je preživel velikonočne praznike v naših krajih - Obiskal je tudi Štanjel in morjem trnovca Razstava Igra barv med Krasom Levo Francesco Guccini s prijateljem Riccardom (levo) in z lastnikom osmice Igorjem Miličem, na sliki desno pa med družabnostjo v osmici v Saležu veronika milic Francesco Guccini, eden najbolj znanih in priznanih italijanskih kantav-torjev, je velikonočne praznike preživel na Tržaškem, obiskal pa je tudi Štanjel. Guccini, ki je tudi dober pisatelj (njego- krut - Izlet za velikonočne praznike Po dalmatinskih mestih Izletniki so obiskali Zadar, Šibenik, Split in Dubrovnik ter dolino Neretve in Mostar va zadnja knjiga Dizionario delle cose perdute je na vrhu najbolj prodanih knjig v Italiji), je med drugim obiskal osmico Vesne in Igorja Miliča v Saležu, kjer so mu postregli s tipičnimi slovenskimi velikonočnimi jedmi. Najbolj je cenil »sešivnik s pinco«, seveda pa tudi dobro domače vino. Guccini v osmici ni pel, pač pa so mu peli in igrali prijatelji iz glasbene skupine Alfreda Lacosegliaza. Po začetni zadregi se je umetnik vživel v prijetno družbo v kraški osmici, ki mu jo v krajšem razgovoru predstavil Igor Milič. Guccinija sta v naše kraje povabila prijatelja, novinar Paolo Rumiz in glasbenik Alfredo Lacosegliaz. Rumiz mu je prve tri dni razkazal zgodovinske in druge znamenitosti Trsta, nakar je avtorja nesmrtnih L'avvelenata, La locomotiva, Auschwitz (seznam je zelo dolg) »prevzel« Lacosegliaz, ki ga je peljal v Salež. »Guccini je prišel v Trst kot navaden velikonočni turist, ker je javna in zelo znana osebnost pa njegov obisk seveda ni ostal neopazen,« pravi Laco-segliaz. Tudi v osmici v Saležu je bil kantavtor v začetku videti v zadregi in začuden nad takšno pozornostjo, potem pa se je vživel v veselo družbo in v glasbeno-pevski program, ki so ga improvizirali Lacosegliaz in njegovi glasbeniki. Guccini ni pel, je pa pozorno poslušal glasbo in petje. Kantavtor je vojaški rok služil pri Banih, »Salež pa mu bo gotovo ostal v lepšem spominu,« je prepričan Laco-segliaz. Najbrž tudi Guccini. S.T. Tudi letošnja pomlad bo prinesla otrokom in odraslim razstavo ilustracij, ki bo ponudila priložnost tako malim kot odraščajočim priložnost, da se na najpristnejši način soočijo z likovno umetnostjo. Od sobote, 14. aprila, pa vse do polovice meseca junija bo v prostorih Umetniškega in kulturnega centra Skerk v Trnovci na ogled razstava z naslovom Igra barv med Krasom in morjem. Živahnost barv bo s svojo komunikativnostjo in pripovedno močjo pritegnila obiskovalca že v vhodu, zagotavljajo organizatorji. Svetova fantazije in pravljičnosti se bosta na razstavi prepletala v interpretaciji umetniške izpovedi petih letošnjih razstavljavcev. Adriano Gon je doma iz Šta-rancana. Objavil je preko 100 publikacij pri najpomembnejših italijanskih in angleških založbah, razstavljal pa je skoraj po vsem svetu. Ljubljančanka Ana Košir se po enoletnem premoru vrača z najnovejšimi deli, ki potrjujejo njeno kreativnost, dopolnjeno tehniko in izredno umetniško moč. Z vzhodnim Krasom sta povezani Živa Pahor in Katerina Kalc. Živa Pahor je sicer rojena v Trstu, kjer je zaposlena na Radiu Trst A, vendar živi in ustvarja na Krasu. Redno sodeluje z otroško revijo Galeb, ilustrirala pa je tudi več knjig. Katerina Kalc, ki je v Ljubljani dokončala Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje, prav tako redno sodeluje z Galebom, pred nedavnim pa je poslikala stene Cici-knjižnice v Trebčah. V peterici razstavljavcev je še Liviana Poropat, doma iz Milj. Najraje ustvarja kolaže in pri tem uporablja dragocene barvne papirje, čipke, trakove in najrazličnejše materiale. Doživljanje barv, tehnika obdelave, stil in umetniški čut, vse to se od ilustratorja do ilustratorke razlikuje, vendar je povsod prisotna tista pristna, velika ljubezen, ki naj ob ilustraciji vzbudi otrokovo fantazijo. Razstavo bodo odprli jutri, v petek, 13. aprila, ob 18. uri z glasbeno točko in zdravico. Odprta bo do 15. junija ob sobotah, nedeljah in praznikih (10.30-13.00 in 16.3019.00), ob delavnikih pa za šole po dogovoru (tel. 345.6407888 ali info@skerkcenter.it). Krut je za svoje članstvo priredil ob velikonočnih praznikih izlet po dalmatinski obali, ki je udeležence popeljal skozi najzanimivejša mesta ob vzhodni obali Jadrana in vse do Mostarja. Program štiridnevnega potovanja vzdolž dalmatinske obale ob velikonočnih praznikih je veliko obetal. Udeleženci, člani krožka Krut in njihovi prijatelji vedo povedati, da so bila vsa pričakovanja več kot uresničena. Z lokalnimi vodiči so se sprehodili po najstarejših predelih Zadra, Šibenika, Mo-starja, Dubrovnika in Splita in prisluhnili razlagi o zgodovinskem nastanku in razcvetu mest ter o njihovih arhitekturnih značilnostih in znamenitostih. Ob pogledu na palače, obzidja in trdnjave, katedrale in vodnjake so izletniki v duhu podoživljali delo in življenje dalmatinskih ljudstev skozi stoletja. Celotno sliko je dopolnjevala vožnja po dolini Neretve z nasadi po-marančevcev, oljk, mandarin, limon, kiwija in drugega sadnega drevja, ki na tem delu bujno raste in bogato obrodi. Sicer pa med vožnjami od enega do drugega mesta vzdolž obale so bili vsi pogledi uprti izmenoma v modrino Jadrana in gričevnato razgibano pokrajino, ki se je lesketala v belini kamna in odtenkih zelenega goščavja in grmov, ki so proti Dubrovniku rumeno zacveteli. nsš sv. cirila in metoda - Zapoznela a zanimiva Prešernova proslava Vili Prinčič dijakom spregovoril o letalskih podvigih bratov Josipa in Edvarda Rusjana Svetoivanska nižja srednja šola sv. Cirila in Metoda je svojo Prešernovo proslavo prestavila na 29. marec in jo izvedla v dvoranici društva Slavko Škamperle na Stadionu 1. maja. Likovna mentorica prof. Nadja Do-ljak je poskrbela za zanimiv dogodek in v goste povabila izvedenca, Vilija Prinčiča, ki je učencem prikazal izjemne podvige bratov Rusjan. Šolska referentka prof. Alenia Zobec je poskrbela za predstavitev gosta, dijaki pa so pozorno prisluhnili njegovim besedam in si ogledali slikovno gradivo. Prinčič je namreč prepričljivo pripovedoval o navdušenju in trdni volji Josipa in Edvarda Rusjana, ki sta si upala in dosegla to, kar so pred sto leti počeli samo najbolj smeli zrakoplovci v svetu. Nekaj let za brati Wright sta si Rusjana zamislila svojo Edo in po več poizkusih dosegla zavidljive rezultate in rušila rekorde. Srečanje na Stadionu 1. maja je bilo za dijake izjemna lekcija o pogumu, zaupanju vase in trdni volji, ki je potrebna za dosego zastavljenega cilja. Prinčič je sicer omenil nerazumevanje današnjih oblasti, ki ne znajo izkoristiti enkratnih podvigov svojih krajanov oziroma sonarodnjakov, ta omemba pa je lahko le spodbudila najstnike v iskanju lastne življenjske poti. Prešernov duh se namreč zrcali v podiranju stereotipov oz. pogumnem uvajanju novega in temu je bilo tokrat popolnoma zadoščeno. Vili Prinčič je učencem spregovoril o izjemnih podvigih bratov Rusjan /— GLEDALIŠČE glasba - Pred turnejo, ki bo imela etapo tudi v Trstu Antonacci z novo zbirko V ponedeljek premierna predstavitev v neposrednem prenosu v 35 kinodvoranah Biagio Antonacci predstavlja te dni najnovejši album in se pripravlja na turnejo, ki ga bo 22. maja pripeljala tudi v Trst Kantavtor Biagio Antonacci v teh tednih intenzivno promovira svoj najnovejši album Sapessi dire di no, ki bo v prodaji od 17. aprila. Kmalu bo Antonacci začel turnejo, ki bo imela dve etapi v severnovzhodni Italiji, 20. maja v Tre-visu in 22. maja v Trstu. Pevčevi privrženci so v zadnjem mesecu lahko že prisluhnili nekaterim novim skladbam: pesem Ti dedico tutto preko radijskih postaj, drugi dve - Con infinito onore in Qui - sta dostopni preko spleta, od torka pa se jim je pridružila še pesem Dimenticarti e poco, ki jo je mogoče kupiti na iTunes. V ponedeljek, 16. aprila, pa bo v Milanu predstavitev celotnega albuma, ki ji bo mogoče slediti v neposrednem prenosu iz 35 kinodvoran po Italiji. Med temi bo tudi tržaški Ci-necity v trgovskem centru Torri d'Europa. Vstopnice stanejo 14 evrov in jih je mogoče kupiti pri blagajni, na spletu (www.thespacecinema.it) ali na tel. št. 892111. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK Il Rossetti Dvorana Generali V torek, 17. aprila, ob 20.30 / Davide Calabrese in Lorenzo Scuda: »Oblivion Show 2.0 - Il sussidiario« / Režija: Gioe-le Dix. / Ponovitve: v sredo, 18. ob 16.00, od četrtka, 19. do sobote, 21. ob 20.30 ter v nedeljo, 22. aprila, ob 16.00. Dvorana Bartoli V soboto, 14. aprila, ob 21.00 / Giovanni Antonucci: »Intervista con Marinetti« / Režija: Francesco Branchetti / Ponovitev: v nedeljo, 15. aprila, ob 17.00. V torek, 17. aprila, ob 21.00 / Galileo Galilei, Lucrezio, Francesca Bonici, Giovanni Renzo: »La musica e le stelle«. / Nastopata: Maria Serrao, Mauri-zio Marchetti / Ponovitve: od srede, 18., do sobote, 21. ob 21.00 ter v nedeljo, 22. aprila, ob 17.00. Gledališče De Banfield - La Contrada Jutri, 13. aprila, ob 20.30 / Francis Ve-ber: »L'apparenza inganna«. / Režija: Tullio Solenghi / Nastopata: Maurizio Micheli in Tullio Solenghi / Ponovitve: v soboto, 14. ob 20.30, v nedeljo, 15. in v torek, 17. ob 16.30,od srede, 17. do sobote, 21. ob 20.30 ter v nedeljo, 22. aprila, ob 16.30. VIDEM Novo gledališče Giovanni da Udine V ponedeljek, 16. aprila, ob 20.45 / Carlo Goldoni: »Il ventaglio«. / Režija: Damiano Michieletto. / Ponovitve: od torka, 17., do četrtka, 19. aprila, ob 20.45. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Nova Gorica Veliki oder V soboto, 14. aprila, ob 10.30 in ob 16.00 / Predstava za otroke / Svetlana Makarovič: »Pekarna Mišmaš« / Gostovanje Mini teatra Ljubljana. LJUBLJANA Cankarjev dom Klub CD Jutri, 13. aprila ob 20.00 / komedija / Tone Partljič: »SPRAVA« / Režija: Boris Kobal / Nastopata: Janez Hočevar Rifle in Sandi Pavlin. Štihova dvorana Danes, 12. aprila, ob 19.30 / Heiner Müller: »Macbeth po Shakespearu«. / Režija: Ivica Buljan. / koprodukcija: Mini teater, Novo kazalište Zagreb, ZKM, CD. SNG Drama Veliki oder Danes, 12. aprila, ob 17.00 / Matjaž Zupančič: »Padec Evrope«. / Ponovitve: v petek, 13., v soboto, 14. in v petek, 20. aprila, ob 19.30. V ponedeljek, 16. aprila, ob 18.00 / Miroslav Krleža: »Gospoda Glembajevi«. / Ponovitve: od torka, 17. do četrtka, 19. aprila, ob 18.00. Mala dvorana V soboto, 14. aprila, ob 20.00 / Via Negativa, Via Nova 2011: »MandicStroj«. / Ponovitev: Slovensko mladinsko gledališče Spodnja dvorana Danes, 12. aprila, ob 20.00 / Henrich Boll - Blažka Müller Pograjc: »Izgubljena čast Katharine Blum« / Režija: »Matjaž Pograjc«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Jutri, 13. aprila, ob 20.30 / Balet / Gia-como Puccini: »La Boheme«. / Ponovitve: v nedeljo, 15. aprila, ob 16.00, od torka, 17. aprila, do petka, 20. ob 20.30, v soboto, 21. ob 17.00, v nedeljo, 22. ob 16.00 ter v torek, 24. in v četrtek, 26. aprila, ob 20.30. GORICA Kulturni dom Jutri, 13. aprila, ob 20.45 / koncert / »Poklon Augustu Daoliju«. Nastopa skupina Emfaber Band. kupino sestavljajo: Mario Marcolin - bobni, Adolfo Melilli - kitara, Andrea Baracchino - kitara, Azzurra Miotto - glas, Enrico Milanesi - kitara, Gianfranco Gui-dolin - bas, Giorgio Dell'Agnese - glas, Giuliano Novello - klaviature, Giulia-no Peressini - klaviature in Paolo Forte - harmonika. / Vstop prost. VIDEM Novo gledališče Giovanni da Udine Danes, 12. aprila, ob 20.45 / balet / »Ballet de L'Opéra National de Bordeaux« / Glasba: Igor Stravinskij in George Gershwin. V soboto, 14. aprila, ob 20.45 / Koncert / »Orchestra del Maggio Musicale Fio-rentino« / Dirigent: Zubin Mehta. _SLOVENIJA_ KOPER ■ 3. Mednarodni bienale sodobne glasbe Koper Gimanzija Koper - Atrij Danes, 12. aprila, ob 19.00 / koncert / Nastopa Michael Schmidt - flavta (Nemčija / Belgija). Gledališče Koper Jutri, 12. aprila, ob 20.00 / kopncert / Nastopa Michele Marelli - klarinet pantomima (Italija). Pokrajinski muzej Koper V soboto, 14. aprila, ob 19.00 / koncert / Nastopa slovenska skupina Slowind. NOVA GORICA Kulturni dom Nova Gorica Velika dvorana Jutri, 13. aprila, ob 20.15 / Koncert / »Etnoploč in Accordion Orchestra 48 8-16«, nastopajo: Aleksander Ipavec, harmonika; Piero Purini, saksofoni, du-duk; Matej Špacapan, trobenta, didži-ridu. LJUBLJANA Cankarjev dom Gallusova dvorana Danes, 12. aprila ob 19.30 / Koncert / Orkester Slovenske Filharmonije / Dirigent: Giancarlo Guerrero / Solist: Andrew von Oeyen - klavir. / Ponovitev: v petek, 13. aprila, ob 19.30. Štihova dvorana V soboto, 14. aprila, ob 18.00 / koncert / »Terrafolk: (p)osvojimo pesem drugega naroda« / Nastopajo: Danijel Černe - kitara; Janez Dovč - harmonika, kontrabas; Matija Krečič - violina. Klub CD V torek, 17. aprila, ob 20.30 / koncert / »Tigran Hamasjan, Armenija«. Nastopa: Tigran Hamasjan - klavir. V torek, 24. aprila, ob 20.30 / koncert / »Hanne Hukkelberg, Norveška«. Nastopajo: Hanne Hukkelberg -vodilni vokal, kitara, sintetizator; Ivar Grydeland - kitara, notesnik; Mai Elise Solberg -vokal, kitara, sintetizator. SNG Opera in balet Ljubljana Danes, 12. aprila, ob 17.00 / Balet / Adolphe Adam in David Coleman: »Giselle«. / Ponovitve: v petek, 13. aprila, ob 19.30. V soboto, 14. aprila, ob 19.30 / Koncert / Folklorna Skupina Tina Rožanc: »Čudežne goslice«. / Ponovitev: v nedeljo, 15. aprila, ob 18.00. V ponedeljek, 16. aprila, ob 17.00 in ob 20.00 / Koncert / »Melodije za srce«. / Nastopa: Slovenski oktet. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1):na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od PRIREDITVE torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Gio-vannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. Krožek uslužbencev podjetja Generali (trg Duca degli Abruzzi št.1): do 20. aprila bo na ogled razstava slikarja Wal-terja Starza z naslovom: »Fantastico diario«. / Urnik: v četrtek, 12. od 9.30 do 12.30 in od 15.30 do 18.00; v petek, 13. od 9.30 do 12.30; v ponedeljek, 16. od 9.30 do 12.30 in od 15.30 do 18.00; v torek, 17. od 9.30 do 12.30; v sredo, 18. in v četrtek, 19. od 9.30 do 12.30 in od 15.30 do 18.00 in v petek, 20. aprila, od 9.30 do 12.30. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. LIPICA Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mito- logiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. TIC Štanjel: stalna razstava o življenju in delu arhitekta in urbanista Maksa Fa-bianija. Galerija pri Valetovih: do 15. aprila je na ogled razstava pirhov. Štanjel, Kobdiljski stolp (Stolp na vratih): do konca aprila, je na ogled razstava slikarja Borisa Tarmana / za več informacij: tel.: 05 7690 018. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. DOBROVO Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Do-brovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, Četrtek, 12. aprila 2012 sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00. BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Ma-kuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Galerija Svetovnega kongresa: je na ogled slikarska razstava beneške slikarke Lorette Dorbolo. Galerija CD: do 30. junija bo na ogled razstava: »Razprta obzorja - tržaški slovenski slikarji 1945-60« Milko Bambič (1905-91), Jože Cesar (1907-80), Avgust Černigoj (1898-1985), Bogdan Grom (1918- ), Robert Hlavaty (18971982), Avrelij Lukežič (1912-80), Lojze Spacal (1907-2000) in Rudolf Sak-sida (1913-85). prireditve kje in kdaj na www.primorski.eu GLASBA 12 Četrtek, 12. aprila 2012 KULTURA ^^ naš intervju - Igor Pison, avtor dramatizacije in režiser uprizoritve Saj razumete »Želel sem ustvariti predstavo za gledalce z odprtimi očmi« S »polifonsko« interpretacijo dela soglaša tudi avtor teksta Claudio Magris - Pison se posveča tudi operi in prozi Boris Pison (desno) je avtor dramatizacije in režiser Magrisovega dela Saj razumete, ki bo premiero doživelo drevi v mali dvorani SSG v Trstu; spodaj posnetek prizora iz nove produkcije kroma ssg Igor Pison je prijeten sogovornik. Besede izbira premišljeno, ker je "beseda danes onesnažena', banalizirana, zlorabljena. Za pogovor si vzame potreben čas. Tako tudi v praksi uveljavlja enega od "napotkov" Magrisovega dela Lei dunque capira - Saj razumete: potreben je tudi čas čakanja, mirovanja, ni treba vsega podrediti čim hitrejši dosegi cilja. Trenutno se je Pison "potopil" v to Magrisovo delo, saj je avtor dramatizacije in režiser uprizoritve, ki bo krstno izvedbo doživela drevi v mali dvorani tržaškega Kulturnega doma. Pred leti ste v Slovenskem stalnem gledališču nastopali kot igralec, sedaj se vanj vračate kot režiser. In to s tekstom sodobnega tržaškega avtorja, vašega bivšega profesorja Magrisa. V slovenskem teatru sem odkrival svojo ljubezen do gledališča in preizkušal samega sebe. V višji srednji šoli sem kar hotel pisati in režirati, pa mi je Marko Sosič modro svetoval, naj se raje približam gledališču kot igralec. Naj vsaj preverim, če mi je res všeč. Ze takrat, ko sem igral svoje prve vloge, sem najraje opazoval igralce, kako doživljajo to, kar igrajo, rad sem svoje tedanje kolege gledal iz dvorane. Veliko sem se naučil, kar mi sedaj pri režijah izredno koristi. Tedaj sem tudi obiskoval gledališko šolo, na kateri so - med drugimi - poučevali Boris Ko-bal, Anton Petje in Adrijan Rustja. Vrnitev v ta teater je bila zame prijetna, vrnil sem se med stare znance. Z nekaterimi igralci, ki nastopajo v Magrisovem delu, sem nekoč igral, npr. z Niklo Petruško Panizon (zaznaven je bil njun "mlad" nastop v Su-permarketu Biljane Srbljanovic, op. ur.). Sicer pa sem kot dramaturg in asistent režiserja Marka Sosiča sodeloval pri postavitvi priredbe romana Scipia Slataperia Moj Kras. Zame pa je posebej pomembno dejstvo, da me je vodstvo SSG povabilo k sodelovanju in to s konkretnim predlogom. Boris Kobal in Jaša Jamnik sta prišla k meni v München (v tem nemškem mestu namreč Pison študira) in mi predlagala, da bi režiral neko Ma-grisovo delo. Ta predlog je bilo skoraj nemogoče zavrniti ... Preizkusiti se v okolju, iz katerega izhajaš, je poseben izziv. Pomembno se mi zdi, da SSG odpira vrata mladim. Osebno mi je bilo lahko delati v tem teatru, če ga primerjam z nemškimi, že zaradi jezika, ob tem pa sem imel močno podporo hiše. Magris pa me spremlja že vseskozi, saj sem bil z njegovo Razstavo tudi sprejet na državno akademijo August Everding v Munch-nu. Prijav je bilo veliko, sprejeta pa sva bila samo dva. Glede tega Magrisove-ga dela lahko rečem, da gre za zahteven in dober tekst. Kot luksuz sem doživljal odločitev vodstva SSG, da mi da proste roke. Pravijo namreč, da moja generacija ne more narediti nič res novega, ker smo prišli po koncu vsega. Zi-vimo v času, ko se na področju vseh umetnosti nič ne dogaja, vse še samo traja. Razmišljamo samo o danes in jutri, bodočnosti ni. Povsem smo pono-tranjili binarni sistem. Če se vrneva k Magrisu: kako in kdaj je padla odločitev, da bo na malem odru zaživela priredba njegove kratke pripovedi Lei dunque capira? Pravzaprav ne vem, kdo je izbral. Vsekakor je delo "izpolnjevalo" številne pogoje: bilo je že prevedeno (prevedla ga je Veronika Brecelj, op. ur.), ni zahtevalo veliko nastopajočih in meni je dajalo možnost, da sem soavtor, kajti delo ni bilo pisano za gledališče. Osebno se najraje lotevam takih gledaliških projektov, za katere naredim tudi odrsko priredbo, ne samo režijo. In Saj razumete mi je nudilo to možnost: dober tekst v primernem prevodu je odlično izhodišče, "lahko pelje samo gor" V tem tekstu je veliko tega, o čemer sva prej govorila: o trajanju, medtem ko danes vlada bežnost trenutka; o praznini, ki jo danes zmeraj hočemo nujno zapolniti; o čakanju v nasprotju z današnjo vsiljeno hitrostjo. Odločili ste se za drugačno, "polifonsko" interpretacijo Magrisovega dela, ki se je do sedaj oglašalo samo z ženskim glasom. Ona je pripovedovala svojo zgodbo. Magri-sa je vaše branje njegove zgodbe prepričalo, še več navdušilo, kot je povedal na predstavitveni konferenci uprizoritve. Ze prej, v osebnem pogovoru, ko sem mu predstavil svojo vizijo, jo je navdušeno sprejel. Povedal mi je, da je že med pisanjem videl Njo (Ona je osrednja junakinja, op. ur.) v skupini. Saj me razumete je prvoosebna izpoved, ni monolog. V pripovedi je veliko "antiparalelov": ljubezen - sovraštvo, spomin - pozaba, vzvišeni prebliski - vsakodnevne primerjave. Nujno je bilo treba izluščiti njeno zgodbo ob manjših, ki ustvarjajo večplastnost. Besedi, ki na odru ne more in ne sme povedati vsega, če hočemo ustvariti predstavo za gledalce "z odprtimi očmi", sem dodal gibe in glasbo. Samo tako res lahko ostaneš zvest tekstu in avtorju. Sta si z Magrisom tudi drugače blizu? Vaju npr. že povezuje ljubezen do germanistike oziroma nemške kulture. Bil je vaš profesor na tržaški filozofski fakulteti, na kateri ste diplomirali iz germanistike. Zal nisem zagovarjal diplomske pri njem, ker se je prej upokojil, vsekakor pa je mojo nalogo o Kafki prebral. Vendar si nisva blizu samo zaradi vsega tega: Magris je (intelektualno) zelo radoveden in to naju druži. Nadvse ljubi umetniško ustvarjanje in če impulz pride z njegove strani, če širše, timsko ustvarjalno delo sproži njegov tekst, je še posebej zadovoljen. Nadalje naju veže ljubezen do pripovedovanja. V gledališki govorici pripovedujete v slovenščini, prozno delo ste izdali v italijanščini, z opero se ukvarjate v nemško govorečem svetu. Je vaše pripovedovanje žanrsko vezano na določen jezik? Naneslo je tako. Napisal sem več tekstov, zaenkrat pa izdal samo eno knjigo v italijanščini. Gre za izbor kratkih pripovedi, ki sem jih pisal od svojega 19. do 25. leta (knjiga z naslovom Suarci je izšla novembra lani pri založbi Ibiscos Editrice Risolo, op. ur.). Pripravljene imam druge tekste, v italijanščini in slovenščini. Upam, da bodo kratke zgodbe v slovenščini izšle v kratkem, morda naslednje leto. Umetniške izrazne zvrsti ne vežem na jezik, določene tematike pa. Tako npr. ne bi mogel o Trstu pisati v italijanščini, o njem lahko pišem samo v slovenščini. V nemščini pa ne pišem, čeprav bi bilo z določenega vidika veliko bolj enostavno pisati v tujem jeziku, ki ga ne obvladaš do potankosti, "pisati v tujem jeziku je kot imeti zlikane srajce". Sicer pa cilj pisanja ni izdajanje knjig, temveč ...pisanje zgodb. Vaša umetniško-študijska pot je nekoliko neobičajna: začetki v tržaškem slovenskem gledališču, nato diploma na germanistiki in pri 26 letih vpis na gledališko akademijo v Nemčiji. Študij boste zaključili junija letos z režijo opere Luigija Dallapiccole II volo di notte, vmes se je zgodil še prozni prvenec v italijanščini. Kam pelje vse to? V več smeri. Mislim, da bom po diplomi ostal v Nemčiji, kjer se prvenstveno posvečam glasbi, konkretneje operi. Tudi v Trstu bi želel predstaviti svoje zamisli, nekaj se dogovarjam z gledališčem Verdi, bomo videli ... V glasbi, v branju glasbenih del sem morda bolj kreativen, "odpiram metafore". Vendar je italijansko občinstvo bolj tradicionalno in tudi operne hiše ne uvajajo novosti. Na gledališkem področju pa se v Italiji že 50 let ni zgodilo nič prelomnega, novih, izstopajočih tekstov ni. V Trst in v slovensko gledališče bi se rad vračal in uresničil nekaj projektov. Potem bom pisal, vendar ne za gledališče, morda za knjižno objavo. "Če delaš zunaj, se jemlješ manj resno, obstajata ti in delo in vedno moraš narediti najboljše, če si doma, se večkrat zgodi, da se usedeš." Pogovarjala se je Breda Pahor ssg - Nova produkcija za najmlajše gledalce Andersenova pravljica z ljudskim duhom Na sporedu dolg niz ponovitev kratke igre za otroke Kakor napravi stari, je vedno prav - Vse vloge igrata Romeo Grebenšek in Luka Cimprič Slovensko stalno gledališče v Trstu se ta teden predstavlja svojim najmlajšim gledalcem z odrsko postavitvijo pripovedke Hansa Christiana Andersena Kakor napravi stari, je vedno prav - gre za kratko igro, primerno za prav male otroke, ki jo je mogoče uprizoriti skoraj kjerkoli. Mimogrede povedano, v sporedu, ki ga tržaški teater namenja otrokom, se je letos ime danskega pravljičarja velikokrat ponovilo, saj so prikazali Cesarjeva nova oblačila v prikupni verziji Milana Jesiha v verzih in Igralca Romeo Grebenšek in Luka Cimprič v pogovoru z malimi gledalci po predstavi kroma v postavitvi Celjskega gledališča, medtem ko so v lastni produkciji postavili Desetega račka, v katerem je isti Milan Jesih ustvaril preobrnjeno sodobno odčitavo slovitega Grdega račka. Kakorkoli že, z ljudskim izročilom in humorjem prepojena pripovedka Kakor napravi stari, je vedno prav, se povsem razlikuje od ostalih dveh, od katerih ima prva bolj svetovljanski prizvok, medtem ko je v Grdem račku čutiti pridih avtorjeve izpovedi o občutkih glede lastnega na začetku nepriznanega talenta. V pripovedki o starem kmečkem paru, ki hoče konja, ki ga ne potrebuje, zamenjati za koristnejšo dobrino, je Andersen prikazal idilično sliko preprostega kmečkega življenja, v katerem sreča temelji na skromnosti in medsebojni ljubezni, ki sta na koncu pravično nagrajeni. Sicer je prikupno zabavna tudi veriga zamenjav za vse manjšo vrednost, od konja do krave, nato do ovce, gosi in kokoši, tako da staremu na koncu ostane le vreča obtolčenih jabolk, ki pa se jih z ženo nadvse veselita. Režiser Sergej Verč in avtor dramatizacije Jaša Jamnik sta ohranila naivno pravljično podobo, s katerim se v današnjem kolektivnem imaginarnem svetu kaže življenje na kmetih v starih časih kljub kopici zgodovinskih dokumentarnih in literarnih virov, po katerih vemo, da je resnica povsem drugačna. Na isti kolektivni imaginarij se navezujejo tudi kostumi Silve Gregorčič, medtem ko je stilizirana scenografija Petra Furlana funkcionalno prirejena za žepno predstavo, ki se mora seliti na različna, marsikdaj tudi neprimerna prizorišča. V igri nastopata Romeo Grebenšek, ki je obenem pripovedovalec in stari dedek, in Luka Cimprič v vseh ostalih vlogah. Najprej je dedkova ljubeča žena, nato kmet s kravo, pastir z ovco, lastnik gosi, kmetica s kokošjo in hlapec z vrečo obtolčenih jabolk za svinje ter, skoraj simultano, posmehljivi krčmar in veseli trgovec. Prijetno zveni v predstavi ponavljajoča se pripoved o verigi zamenjav in naštevanje razlogov, ki so narekovali dedkovo odločitev. Igra terja od malih gledalcev veliko domišljije, saj igralca vodita po prizorišču nevidne živali, katerih podoba je le narisana na navpični strani v vrsto postavljenih škatel, ki s svojo vedno manjšo višino nakazujejo padanje vrednosti zamenjave. Vsekakor ta nevidnost živali ni delala težav malim iz vrtca na Colu, kjer je bila včeraj dopoldne prva od dolgega niza ponovitev; veliko bolj jih je zanimalo vedeti, kakšna so jabolka v vreči, kot je na koncu vprašal eden od otrok, in s pravim zadovoljstvom so si jih ogledali. »Plastična,« je s strokovnim tonom ugotovil prvi radovednež, čemur je sledil prikupen pogovor z nastopajočima. (bov) / KULTURA Četrtek, 12. aprila 2012 13 ljubljana - Na Kongresnem trgu od 16. do 20. aprila Na Slovenskih dnevih knjige rekordno število založnikov Ob prodajnem sejmu še pester spremljevalni program za vse starosti Društvo slovenskih pisateljev (DSP) bo med od 16. do 20. aprilom v Ljubljani organiziralo 17. slovenske dneve knjige. Osrednje prizorišče knjižnega sejma bo letos ponovno Kongresni trg. Kot je včeraj povedala programska vodja Nina Kokelj, sejem ob prodajnem ponuja še komunikativen spremljevalni program za vse starosti. Na odprtju dnevov knjige bodo zbrane med drugimi nagovorili podpredsednik DSP Ivo Svetina, direktor Javne agencije za knjigo RS Slavko Pregl in predsednik republike Danilo Türk. Na ta dan bodo že tradicionalno razglasili nagrajenca natečaja revije Sodobnost in DSP za najboljšo kratko zgodbo in esej. Vsak dopoldan se bodo v sklopu dnevov otroci s Kongresnega trga lahko podali na literarni sprehod s profesorjem Zmedo, ki ga bo utelesil igralec in profesor Tomaž Gubenšek. Sledili bodo nastopi srednjih glasbenih šol, na odprtem odru pa bodo predstavljali novitete po izboru založb. Dogajanje na Kongresnem in Prešernovem trgu bodo popestrili re-citatorji poezije, poimenovani Pručkar- ji, ljubljanski Kinodvor pa bo postavil Ki-nobalonovo Hišo pravljic, v kateri bodo mladi bralci lahko listali po slikanicah in spoznavali svet filma. Program dnevov knjige bo vsak dan zaznamoval drug tematski okvir, ki bo zaznamoval tudi izbor gostov. V ponedeljek bo razpoloženje narekovala tema Prihodnji teden bo Kongresni trg v Ljubljani povsem v znamenju knjige arhiv Ljubljana, sledili pa bodo tematski okviri pomlad, raznoterost, spomin in obilje. Popoldnevi bodo namenjeni programski novosti Avtor in njegov bralec - pogovorom med Juretom Koširjem in Goranom Vojnovicem, Milanom Jesi-hom in Mileno Zupančič, Ferijem Lainščkom in Simono Kopinšek, Nežo piran - Do 23. aprila v Pečaričevi galeriji Ilustracije Štefana Turka za knjigo pravljic in legend od Učke do Dubrovnika V Pečaričevi galeriji v Piranu si lahko do 23. aprila ogledamo originale prelepih ilustracij slikarja Štefana Turka nastalih za knjigo pravljic in legend od Učke do Dubrovnika, ki jih je zbral in uredil Giacomo Scotti z naslovom »Le scale della Madonna. Favole e leg-gende dal Monte Maggiore a Ragusa« v založbi Antony iz Trsta. Tržaški ustvarjalec se v zadnjih letih vzporedno s slikarstvom in grafiko intenzivno posveča tej izrazni zvrsti, kjer prav tako kot v njegovih likovnih delih odseva pretanjena umetniška občutljivost. Svoj prirojeni likovni temperament je iz umetniškega vidika izoblikoval pod mentorstvom Nina Perizija ter nadalje nadgradil svoje izkušnje v smeri ilustracije z obiskovanjem tečajev priznanega ilustratorja Svetlana Junako-viča na mednarodni šoli v kraju Sar-mede pri Trevisu. Za vsako pripoved je nastala celostranska ilustracija, skupno jih je 47, ki jih je ustvaril lani in se predstavljajo tudi s slikarskega vidika kot enovit likovni ciklus. Čeprav je opazna kontinuiteta z dosedanjimi ilustriranimi knjigami, izpričujejo te ilustracije določen razvoj v značilnem izraznem stilu. Barvni nanos zaznamuje bolj opazna snovnost, ki mestoma prehaja preko prozornejših plasti do niansi-ranja tonov. Prenovo organske slikarske obdelave omogoča obenem tudi podlaga s kolažnimi vložki kot tudi izpraskane šrafure, s katerimi soustvarjajo teksturno obdelavo likovnega polja. Barva ostaja vselej osrednji protagonist Turkovih ilustracij, vsaka od njegovih knjig pa se stilno odziva na določen tekst. Tokrat je bilo v ospredju prizadevanje povezave s tradicijo slovenske likovne umetnosti v obdobju sedemdesetih let izhajajoč iz principa, da približuje ilustracija bralcu obenem svet umetnosti bolj splošno ter predstavlja zato spodbudo tudi na ustvarjalni ravni. Štefan Turk je kot umetnostni zgodovinar toliko bolj pozoren na prvine iz specifičnih obdobij. Tokrat se je preko motivike kmetov in delavcev pri vsakdanjih opravilih navezoval na socrealizem. Navdihoval se je tudi po slovenskem slikarstvu iz sedemdesetih let, predvsem po značilnih stilizacijah Vladimirja Makuca ali po pripovedni moči ilustracij Nikolaja Pirnata. Mini-malistično osredotočanje na ključne pripovedne elemente in na postkubi-stično poenostavljanje oblik vodita Turka v zasledovanje bistvenih označevalcev pripovedi. Ko si ogledamo zaporedje ilustracij, in to na razstavi še posebej opazimo, se nam ponujajo pogledi iz različnih zornih kotov na prizorišča dogajanja, kar posebej dinamično razgiba sosledje podob tudi zaradi specifičnih kompozicijskih izsekov. Mo-nokromno prevladujoči topli barvni odtenki rdeče in oranžne barve ustvarjajo posebno atmosfero, stilizirane in mestoma deformirane podobe figur pa prispevajo k izpovednosti ilustracij. Razstavo je predstavila umetnostna zgodovinarka Nives Marvin, ki je posebej izpostavila Turkovo raziskovanje in eksperimentiranje v različnih zvrsteh slikarstva, risbe, grafike in ilustracije, saj se medsebojno oplajajo in vodijo Štefana Turka do subjektivne avtorske interpretacije tekstov v prepletanju resničnega z izmišljenim, kot beremo v spremnem katalogu, v soočanju preteklega z vsakodnevnim. Poudarek je predvsem na človeških likih in živalih, ki postanejo osrednji nosilci emocionalnih doživetij, ki nam jih pripoved vzbuja. Likovni razvoj Štefana Turka smemo povezati tudi s ciklusom iz leta 2008 »Portae aureae« prav tako na ogled v Pečaričevi galeriji, ko je prišla do izraza transcendentalna moč podobe z mističnim pridihom. Tudi novejše ilustracije hranijo preko arhetipov in asociativne moči simbolične govorice pridobijo dodatno evokativno moč, ki daje posameznim podobam poseben sij. Ob razstavi potekajo v galeriji Hermana Pečariča tudi delavnice za otroke. Jasna Merku Maurer in Moniko Tavčar ter Natašo Kramberger in Andrejem Blatnikom. V programskem sklopu Knjige so svetovi bodo potekali pogovori lutkari-ce in igralke Tine Oman z zanimivimi gosti, saj želijo po besedah Kokljeve sporočiti, da poleg leposlovja obstajajo še številne druge knjige. Tako bodo svoja razmišljanja o knjigah, zgodbah in branju predstavili popotnik in profesor Bogomil Ferfila, filozof in načelnik oddelka za kulturo MOL Uroš Grilc, ekotoksikolog Boris Kolar, inovatorka in podjetnica Violeta Bulc ter vrtnarka in ultramaratonka Ruth Podgornik Reš. Petdnevni sejem vključuje tudi prodajni program. Knjige bo na 45 stojnicah predstavilo 40 malih, srednjih in velikih založnikov, kar je rekordno število. Pester knjižni in spremljevalni program se tudi letos obeta v Mariboru, Kopru in Novem mestu, kjer bodo med 16. in 24. aprilom knjige in veselje do branja širili med najrazličnejše obiskovalce vseh starosti in zanimanj. ptuj Začel se je festival komornega gledališča Z gostovanjem ruskega gledališča iz Tobolska, ki je nastopilo s predstavo Razred slovenskega avtorja Matjaža Zupančiča, se je včeraj na Ptuju začel 7. slovenski festival komornega gledališča SKUP 2012. Festival, ki tudi tokrat poteka v Mestnem gledališču Ptuj, se bo s podelitvijo nagrad sklenil prihodnjo nedeljo. Selektor festivala Simon Šerbinek je za tekmovalni program izbral devet predstav iz devetih različnih gledaliških in produkcijskih hiš. Letošnji izbor ponuja veliko samoironije, zato se je odločil, da bo to moto festivala ter hkrati kompas, saj bo treba znotraj tega določila iskati enake možnosti za nagrade. Letošnjo festivalsko komisijo sestavljajo Anica Kumer, Tone Partljič in Michael G. Alujevic, ki bodo odločali o nagradah za režijo, najboljšo vlogo, scenografijo ali luč, kostumografijo ali masko, izvirno glasbo ali zvočno opremo ter nagrado v obliki kipca Satir za najboljšo komorno uprizoritev v celoti. Obiskovalci festivala bodo prav glasovali za najboljšo predstavo festivala - veliko nagrado občinstva. prevodi - Pogrebna maškarada Verčeva kriminalka v finskem prevodu Te dni je iz tiskarne Raamatutruki-koda v Tallinu izšel finski prevod krimi-nalke Sergeja Verča »Pogrebna maškara-da«, ki jo je prevedel Kari IKemela, velik ljubiteljev slovenske književnosti in slovenstva nasploh. Finski naslov romana »Hautajai-silveily« je skoraj dobeseden prevod slovenskega naslova , čeprav beseda »ilveily« zveni malo bolj groteskno, ker bi bila finska variacija za slovensko »maškarado« po mnenju prevajalca preveč trivialna. V Verčevem romanu »Pogrebna maškarada«, ki je izšel leta 2003 pri Cankarjevi založbi v Ljubljani, ponovno nastopa komisar Benjamin Perko. Ta se spusti v neobičajno preiskavo, ko se mora zaradi čudnih okoliščin umora v nekem luksuznem tržaškem stanovanju nasloniti pred- vsem na lastne detektivske sposobnosti. Preiskava, ki jo vodi skoraj zasebno, ga pripelje tudi na slovenski Kras, na obrobje mlade države, ki se je še do včeraj zdela odporna na okužbe z zahoda. Pod na videz mirnim in urejenim svetom se vrtinčijo labirinti, v katere kaj radi zaidejo po materialnih in drugih podobnih dobrinah hrepeneči blodniki. Dogajanje torej, kot je zapisala kritika, na komaj zaznavni meji med lažjo in resnico je najmanj opazno, a zato toliko nevarnejše. Prevod Verčevega romana so prvič predstavili 31. marca na knjižnem večeru društva slovensko-finskega prijateljstva »Slovenia-seura«, to soboto pa se bodo o knjigi pogovarjali na knjižnem sejmu v Tampereju na Finskem. 1 4 Četrtek, 12. aprila 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu dol - Ob državni cesti št. 55 Plačilo služnosti naprtili tudi Doljanom Podjetje ANAS naj bi v kratkem pisalo tudi sovodenjskim občanom Služnost za prehod z zasebnih zemljišč na državno cesto št. 55 bodo odslej plačevali tudi v Dolu. Potem ko so v prejšnjih dneh številni Jameljci prejeli pismo cestnega podjetja ANAS z zahtevo po plačilo na novo uvedene služnosti, je zdaj podobna usoda doletela tudi Doljane. Prebivalci raznih doljanskih zaselkov so tako v poštnih nabiralnikih dobili pisma, enaka tistim, ki so jih v prejšnjih tednih prejeli prebivalci Jamelj. V dopisih je bilo pojasnjeno, da doljanski naslovniki nimajo dovoljenja za dostop z glavne ceste do svojih hiš in dvorišč, kot določa 22. člen prometnega zakonika. Zaradi tega je cestno podjetje ANAS pozvalo prejemnike pisem iz Dola, naj v roku tridesetih dni izpolnijo priloženi obrazec in naj poravnajo zahtevani znesek. V primeru, da tega ne bodo storili, je podjetje ANAS tudi Doljanom zagrozilo, da jim bo zaprlo vhode in nato zahtevalo poravnavo stroškov za opravljena gradbena dela. V pismih, ki so jih Doljani prejeli, je zapisan tudi letni znesek, ki ga bodo morali plačevati za novo služnost in je odvisen od velikosti prehoda z zasebnih zemljišč na glavno cesto. Podobno kot je veljalo v Jamljah, je podjetje ANAS od Doljanov zahtevalo tudi zaostala plačila za zadnjih pet let, kar pomeni, da je treba omenjene vsote pomnožiti krat pet. Tako izračunani znesek je v marsikaterem primer kar visok, zaradi tega pa je v prejšnjih dneh direktor deželnega oddelka podjetja ANAS Giuseppe Ferrara napovedal, da bo plačilo mogoče poravnati na obroke. Prejem pisem je seveda Doljane zelo razburil; to še posebej velja za domačinko, ki jo je podjetje ANAS opozorila, da naj bi bila njena hiša nezakonito zgrajena preblizu ceste. Glede zahteve po plačevanju nove služnosti smo za mnenje povprašali do-berdobskega župana Paola Vizintina, ki sledi zadevi, saj ga za pojasnila sprašujejo številni domačini. »Številne občine in pokrajine ne zahtevajo plačila omenjene služnosti; tudi mi ne zahtevamo plačila tega davka, ker smo prepričani, da so davkoplačevalci že itak preobremenjeni z davki,« pravi Vizintin. Po njegovih besedah pa ima podjetje ANAS glede na obstoječo zakonodajo vso pravico, da uvede plačilo nove služnosti, za čemer se ned- vomno skriva tudi želja po polnjenju blagajne s svežim denarjem. Potem ko je podjetje ANAS zahtevalo plačilo služnosti za dostop z dvorišč na državno cesto št. 55 v Jamljah in Dolu, gre pričakovati, da bodo v kratkem pismo z neprijetnim presenečenjem dobili v poštnem nabiralniku tudi ostali prebivalci Gabrij in Rupe. (dr) gabrje - Vse dražja služnost Od 18.644 lir leta 1988 do sedanjih 203 evrov Državna cesta št. 55 na Palkišču foto d.r. gorica - Čezmejno sodelovanje na področju zdravstva Po izmenjavi znanja izmenjava bolnikov V teku povezave na področju kardiologije, nefrologije, stomatologije in pediatrije - Bertoli: »Leta 2013 prost pretok pacientov, izvajanje še neznanka« »Ko sem pred dvema letoma prišel v Gorico, me je presenetilo, da pravih čez-mejnih izmenjav na zdravstvenem področju ni bilo. Poskusi, ki so bili narejeni v preteklosti, so bili opuščeni, kar je bilo v mojih očeh pomanjkljivost. Danes lahko rečemo, da se je sodelovanje na področju zdravstva premaknilo z mrtve točke: imamo nekaj projektov, ki predvidevajo izmenjavo znanja in metodologij med osebjem goriške in šempetrske bolnišnice. Naslednji korak bo izmenjava pacientov, ki bodo lahko imeli konkretno korist od tega sodelovanja.« Tako je povedal Marco Bertoli, direktor goriškega zdravstvenega podjetja, ki je včeraj priredilo posvet o dosedanjih projektih in perspektivah čezmejnega zdravstva na Goriškem. Med udeleženci srečanja v palači Della Torre je bili zdravniki goriške in šempe-trske bolnišnice, prišli pa so tudi direktorica VDC Stara Gora Tea Leban, goriški župan Ettore Romoli, občinska odborni-ca Silvana Romano, pokrajinska odbor-nica Sara Vito, član skupščine EZTS Bernard Spazzapan in levosredinski župan- ski kandidat Giuseppe Cingolani. Direktorja šempetrske bolnišnice Silvana Sak-side ni bilo, Bertoli pa se bo z njim srečal že prihodnji teden. »V teku so štirje projekti izmenjave, ki potekajo na področjih kardiologije, ne-frologije, stomatologije in pediatrije. Šem-petrskim zdravnikom so naši kardiologi prikazali tehnike za vstavljanje pacema-kerja, slovenski kolegi pa bodo našim nudili pomoč pri koronarografijah. Na področju nefrologije bo Gorica nudila svoje znanje o izvajanju ledvičnih biopsij, Šempeter pa izkušnjo pri zdravljenju nekaterih ledvičnih infekcij. Dragoceno je dalje delo goriškega oddelka za stomatologijo, ki ga vodi zdravnik Giulio Tam-burlini: le-ta je specializiran na področju zobozdravstvenih težav pri pacientih s hudimi patologijami, v tem okviru pa nudi pomoč prizadetim otrokom, ki jih zdravijo v Stari gori. Zanimiv je tudi projekt izmenjave znanj in izkušenj pri uporabi ekografij za diagnosticiranje pljučnice pri otrocih,« je povedal Bertoli, ki upa, da se bodo te izmenjave znanja med zdrav- niškim osebjem čim prej spremenile v konkretne priložnosti za paciente. »Leta 2013 bo postala operativna evropska direktiva, ki bo omogočala evropskim državljanom, da se svobodno gibljejo po Evropi in izberejo kraj, kjer bodo dobili najboljšo zdravniško pomoč. Nova pravila bodo zelo pomemben izziv za nas, problem pa je, da še ne vemo, kako se bo iz upravnega vidika vse to izvajalo.« O delovanju VDC Stara gora je spregovorila Lebanova, ki je povedala, da skrbi njihova ustanova v Solkanu in v Stari gori tako za bolnike, ki so prizadeti od rojstva, kot za ljudi, pri katerih so možganske poškodbe posledica nesreč, kapi, itd. Lebanova je poudarila, da potrebujejo njihovi pacienti celovito zdravstveno obravnavo, zato je možnost sodelovanja s Tam-burlinijevo zdravniško ekipo pomembna. »Največji problem imamo pri zobozdravstveni oskrbi nepokretnih. Nekateri izmed njih so še nezavestni in jim je treba zobe popravljati v splošni anesteziji. Tak poseg potrebuje okrog 25 naših pacientov: za operacijo v kliničnem centru v Ljubljani je Služnost za prehod s svojega dvorišča na državno cesto plačuje od leta 1988, v zadnjih letih pa je zahtevana vsota poskočila na 203 evre, kar v današnjem obdobju suhih krav ni ravno malo. Bivši sovodenjski župan Vid Primožič živi v Gabrjah, tik ob državni cesti št. 55. Leta 1985 je vložil prošnjo na pristojni urad cestnega podjetja ANAS za postavitev ograje in gradnjo zidu pred svojo gabrsko hišo. »Na odgovor sem dolgo čakal, preko dve leti; ko sem ograjo postavil, pa je podjetje ANAS zahtevalo, naj poravnam služnost za dostop na državno cesto. Tako sem 17. avgusta leta 1988 plačal 18.644 lir služnosti,« pravi Primožič in pojasnjuje, da se je z leti zahtevani znesek postopoma zvišal, zato pa zdaj za služnost plačuje 203 evre na leto. Primožič razlaga, da služnosti ob državni cesti št. 55 ne plačuje skoraj nihče drug; tudi sam bi je verjetno ne plačeval, če bi se pred leti ne odločil za postavitev ograje in gradnje zidu. »Takrat sem hotel narediti vse, kot je treba, tako da sem podjetju ANAS predstavil tudi cel kup dokumentov, njihovi tehniki pa so nato natančno premerili dolžino treh dostopov z mojega dvorišča na cesto,« pravi Primožič in pojasnjuje, da podjetje ANAS zahteva plačilo služnosti, po drugi strani pa zelo slabo vzdržuje državno cesto št. 55, kar trdijo tudi številni Jameljci in Doljani. Obcestni jarki so tako skoraj vedno polni listja in gramoza, robovi cest pa so zaraščeni in posejani z najrazličnejšimi odpadki. Kot smo že poročali prejšnji teden, so domačini nezadovoljni tudi z odnosom, ki ga podjetje ANAS ima do vidne dvojezičnosti. Table, ki jih je ob državni cesti št. 55 postavilo podjetje ANAS, so namreč izključno v italijanščini. (dr) čakalna doba približno dve leti, temu pa je treba prišteti še vrsto drugih težav, kot je prevoz bolnikov, spremstvo, ipd. V goriški bolnišnici, ki je zelo blizu, lahko naši pacienti dobijo iste storitve kot v Ljubljani, zato je z naše strani možnost sodelovanja zelo dobrodošla,« je poudaril vodja negovalne službe VDC David Vrban. Da je treba pri čezmejnem zdravstvu preiti z besed h konkretnim dejanjem, je poudaril župan Ettore Romoli, ki meni, da bo lahko k ustvarjanju čim boljših pogojev in infrastruktur za sodelovanje pripomoglo tudi Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje med Gorico, Novo Gorico in Šempetrom. Srečanje se je nadaljevalo s poročili odgovorne za čez-mejne projekte pri goriškem zdravstvenem podjetju Adriane Monzani, prima-rija oddelka za nefrologijo Giuliana Bos-cuttija, odgovornega za stomatološki oddelek Giulia Tamburlinija, odgovornih za goriški in tržiški oddelek za prvo pomoč Giuseppeja Giagnoria in Alfreda Barilla-rija ter zdravnika goriškega oddelka za kardiologijo Luca Perazze. (Ale) Natočil in odšel Novogoriški policisti so zopet obravnavali krajo goriva na bencinskem servisu: v torek je voznik na bencinski črpalki v Rožni Dolini v avtomobil z italijanskimi registrskimi tablicami natočil za 82,35 evrov dizel goriva. Takoj potem se je odpeljal, ne da bi poravnal plačila. (km) Kdo ga je ubil? V občinski knjižnici v Tržiču bo danes ob 18. uri predstavitev knjige »Chi ha ucciso Gigi Oca?«. Avtor Roberto Covaz raziskuje ozadje umora prodajalca sladoledov iz Tržiča, ki so ga ubili konec šestdesetih let prejšnjega stoletja. Občina kupuje železnico Tržiška občina se je začela dogovarjati z družbo Fincantieri za nakup dveh kilometrov železnice, ki je speljana med Ronkami in ladjedelnico. Na občini razmišljajo, da bi odstranili tire, ki ovirajo promet, in namesto železnice zgradili kolesarsko stezo. Prvi pogovori o nakupu železnice so stekli že leta 2002, ko se je za gradnjo kolesarske steze zavzel takratni župan Gianfranco Pizzolitto. Predavanje o modi V prvem nadstropju Eda centra v Novi Gorici bo v jutri ob 18. uri predavanje o zgodovini mode - od Egipčanov do Diorja. Predavatelj Tomi Vugrinec bo orisal zanimivosti o nastanku oblačil, materialov in modnih dodatkov, jih povezal z umetnostjo, predvsem od 19. stoletja dalje, in na koncu dodal še nekaj misli o modernem pojmovanju mode, oblačenju, lastnem stilu in tendencah. V živo si bo moč ogledati srednjeveška oblačila in modne trende pomlad/poletje 2012, ki jih bodo predstavili modni strokovnjaki novogoriške trgovine Tika. Vstopnina je 20 evrov, prijave zbirajo na 00386-59013 508 ali preko spletne strani www.eventio.si. (km) Oblikovanje osebnosti V Goriški knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici bo danes ob 18. uri predstavitev knjige Vilijema Ščuke Država v megli: Oblikovanje osebnosti šolarjev. Knjigo bo poleg avtorja predstavil urednik Dragan Pi-jevac. Ščuka v knjigi obravnava obdobja razvoja mladostnikov, obravnava ozaveščenost, odgovornost, spolnost, strpnost in druge kompe-tence za osebnostni razvoj na znanstven in antropološki način. (km) Uto Ughi v Gorici V goriškem gledališču Verdi bo v soboto, 14. aprila, ob 20.45 nastopil violinist Uto Ughi. Informacije nudijo na telefonski številki 0481383602. Kulturni center Lojze Bratuž Dekanija Štandrež Skupnost družin Sončnica vljudno vabijo na predavanje ZA UTRJCVANJe DUHA KRISTUS DA! -C€RK€V N€!? Predavatelj dr. Oskar Simčič Kulturni center Lojze Bratuž danes, 12. aprila 2012 ob 20.30 / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 12. aprila 2012 15 gorica - V galeriji v Ulici Diaz odprli dvojezično razstavo Neskončna noč Pretresljiv prikaz mnogokrat zamolčanih grozodejstev Največ fotografij je iz arhiva garibaldinca Erminia Delfabra - Občina ni dala dovoljenja za postavitev razstave v veži županstva Fotografija mučenega in nato ustreljenega partizana (levo); udeleženci odprtja (desno); Mirko Primožič nagovarja prisotne (spodaj) bumbaca gorica Uradi niso olajšali dela pravobranilki Rastoči stroški za odpadke, problem kolesarskih stez, moteči hrup iz lokalov, dodeljevanje olajšav in ukinjanje brezplačnih parkirnih prostorov v mestnem centru so bile nekatere izmed tem, ki jih je v zadnjem letu obravnavala goriška občinska pravobranilka Elena Grossi, ki je včeraj v dvorani občinskega sveta predstavila obračun svojega delovanja. Po statutu goriške občine ima pravobranilec vlogo zaščitnika interesov občanov, ustanov in združenj v odnosu do občinske uprave, poseže pa lahko tudi na lastno iniciativo. Grossijeva je v zadnjem letu obravnavala 98 primerov, pri tem pa je pogosto naletela na pomanjkanje sodelovanja s strani občinskih uradov, ki večkrat niso odgovorili na njene zahteve, čeprav jih k temu obvezuje občinski pravilnik, ali so za odgovor poskrbeli z veliko zamudo. Grossijeva je vprašanje davka za odvoz odpadkov TIA obravnavala iz različnih vidikov. Nekateri občani so se nanjo obrnili zaradi rastočih stroškov, drugi pa zato, ker so v enem samem letu morali plačati račune za dveletno obdobje. Občani, pravi Grossi-jeva, sploh niso občutili učinka razsodbe ustavnega sodišča št. 238/2009, po kateri v računih za odpadke ni bil več vključen DDV. Pravobranilka je tudi opazila nekatera protislovja v pravilniku za plačevanje davka TIA. »Za nekatere kategorije delavcev, ki večji del leta ne preživijo v svojem bivališču, so predvidene olajšave pri plačevanju davka za odvoz odpadkov samo v primeru, da družinsko jedro šteje več članov,« pravi Grossijeva. Dela pravobranilke v zadnjem letu niso olajšali uradi socialne službe, ki so ji z zamudo posredovali dokumente, s katerimi je hotela preverjati upravičenost dodelitve olajšave staršu, ki mu je bilo zaupano varstvo otroka po ločitvi. Grossijeva je tudi obžalovala, da uradi niso omogočili afganskemu političnemu beguncu, da bi živel skupaj z ženo in sinovi v centru Polivalente. Namesto sicer zelo zadetega naslova Neskončna noč, bi lahko razstavo, ki so jo v torek popoldne odprli v galeriji goriške pokrajinske uprave v Ulici Diaz, poimenovali Pravilna poteza. Takoj zapišimo, da bo odprta do 20. aprila, in sicer vsak dan (razen nedelje) od 17. do 19. ure, se pravi do predvečera odkritja nove plošče na Južni železniški postaji, posvečene spopadu v času Goriške fronte septembra leta 1943. Razstavljeno gradivo, ki ga je pripravil in na razstavnih stenah razobesil obsoški raziskovalni center za zgodovinsko in družbeno dokumentacijo Leopoldo Ga-sparini iz Gradišča, prikazuje del grozovi-tosti, ki so jih med drugo svetovno vojno izvajale različne okupacijske sile in slovenski kolaboracionisti. Morda bodo obiskovalci, zlasti mlajših let, v naslednjih dneh med ogledovanjem našli vzroke za zapletena in prav tako tragična dogajanja ob in po koncu vojnih spopadov maja leta 1945. Na primerno velikih panojih so natisnjeni z dvojezičnimi napisi opremljeni posnetki, ki so jih partizanski borci na- šli v žepih zajetih sovražnikovih vojakov, največ pa je fotografij iz (sprva) osebnega arhiva, ki si ga je omislil fotografski mojster - aktivist - partizan/garibaldinec Erminio Delfabro iz Gradišča. Več kot petdeset udeležencev odprtja razstave - galerijski prostori so bili pretesni, da bi sprejeli vse - je nagovoril predsednik mestne sekcije Vsedržavne zveze partizanov Mirko Primožič. Opravičil je odsotnost soprireditelja pobude predsednika Združenja prostovoljcev za svobodo Maria Mernija in opisal, s kakšnimi težavami se je prireditev rojevala, saj je prvotna zamisel, da bi razstavo prikazali v veži goriškega županstva, propadla, ker ni občinska uprava dala dovoljenja, češ da se tam odvijajo samo izjemni dogodki, kar naj bi ta razstava pač ne bila. Za razliko, seveda, od pobude v organizaciji veteranov kolaboracionistične enote X MAS, ki pa je za svojo razstavo dovoljenje prejela. Nadaljeval je z razlago o namenih razstave, ki se osredotočajo na prikazovanje resnice, ki jo mnogi tudi v Gorici vse prevečkrat zamolčujejo in celo sprevračajo, da bi ne prišlo v zavest novih generacij, kje in katere so bile korenine zla v drugi svetovni vojni in tudi pred njo. Pieteta do vseh mrtvih ne more in ne sme zakriti vzrokov in posledic, povzročiteljev in žrtev, ki so jih soborci naknadno v pravičnem odporu maščevali ali v boju sovražnika premagali in tako same sebe obvarovali. V posegu se je tudi zavzel, da bi razstavo obiskali dijaki višjih šol in tudi študenti čez cesto nameščene Vi-demske univerze. Enako si nadeja pokrajinski odbornik Federico Portelli, ki je prisotnim posredoval pozdrav svoje uprave in dejal, da so galerijski prostori odprti mestu in v njem vsem, ki imajo karkoli povedati ali prikazati brez sprenevedanj. Galerija je prostor soočanja in preverjanja različnih kulturnih izrazov in duš. Tako so pač bile zastavljene smernice dejavnosti in prostorskih možnosti sicer novejšega datuma, ki so mestu na razpolago. Podrobno vsebino razstave je prikazal prof. Dario Mattiussi, ki se je osre- dotočil na izjemni lik fotografskega obrtnika in reporterja, ki ga omenjamo v začetku prispevka. Izjemen za današnji čas, ko se nam vojna dogajanja (na srečo) kažejo kot v sanjah, tedaj pa je takšnih ljudi bilo na stotine, saj bi sicer upor ne mogel biti tako uspešen, kot je stvarno tudi bil. Erminio Delfabro je bil za vajenca v fotografskem studiu v Gradišču, kamor so nemški častniki tamkajšnje SS enote prinašali razvijat filme s posnetki, ki so jih napravili med hajkami v širšem goriškem zaledju, ko so skupaj s fašisti in domobranci požigali, morili in sekali glave (sic!). Bil je član furlanskega odpora, ki bi bil šel takoj po razpadu Italije v operativne enote, a mu je bilo naročeno, naj ostane na svojem delovnem mestu, kjer je bil obveščevalno bolj koristen. Filme nemških vojakov je namreč razvijal, a napravil je tudi kopijo več. Nekaj tega gradiva so odnašale partizanske kurirke z Vrha in Dola do Renč, kjer so ga proučevali in ohranjali. Zaradi osebne varnosti se je nato moral le umakniti s tako izpostavljenega mesta; odšel je za reporterja v IX. Korpus. Po vojni ga je kot številne druge doletelo preganjanje zahodnih Zaveznikov, ki so raje prijateljevali z nekdanjimi fašisti, kot z vojnimi soborci, zato se je umaknil v Ljubljano, kjer je nadaljeval s poklicem. V Gradišče se je vrnil nekaj let kasneje. Pripis. Skoraj vsi razstavljeni posnetki (nekateri se sicer nanašajo na ga-ribaldinske skupine GAP) in mnogi drugi s podobno vsebino so objavljeni v dokumentarni knjigi »Mučeniška pot k svobodi«, ki je izšla leta 1946 in je tudi v fondu ljudske knjižnice Damir Fiegel. Gradivo v njej je zelo primerno za objavo na Dan spomina 10. februarja. Morda kdaj v naslednjih letih. Aldo Rupel boneti - V nedeljo 15. aprila Odpravljajo se na ogled jarkov in kavern na koti 208 Pohod Po sledeh prve svetovne vojne prireja društvo Vipava s Peči Kulturno društvo Vipava s Peči prireja v nedeljo, 15. aprila, deveti pohod Po sledeh prve svetovne vojne. Pohodniki se bodo zbrali ob 08.45 pri Bonetih, od koder se bodo povzpeli na koto 208 - Var-do, vzpetino, ki se dviga nad Doberdob-skim jezerom. Sprehodili se bodo mimo spomenika posvečenega 65. regimentu brigade Valtellina in mimo istoimenskega povezovalnega jarka ter dospeli do serije kavern, ki so med vojno služile kot sedež poveljstva enot, ki so se tam bojevale. Pot jih bo nato peljala do avstro-ogr-skega jarka. Tam bodo zavili desno in po nekaj sto metrih zagledali napis na strelskem jarku, ki opozarja, da je bila leta 1916 tam italijanska utrjena postojanka. Po stari stezi se bodo pohodniki podali do sedeža italijanskega topničarskega položaja, ki stoji pod vojaško opazovalnico, med vojno imenovano Osservatorio Napoli. Pohodnikom se bo odprl razgled na Do-berdobsko jezero, Gorjupo kupo, Jamlje, Kremenjak, Devinski grad, vse tja do Grmade. Nato se bodo po stezi podali do trigonometrične kote 208 jug in do vhoda dveh kavern, kjer so se vrstili vsi regimenti, ki so se na tem delu bojišča bojevali. Zanimivo je, da vsak od teh je zabeležil svojo prisotnost na Krasu tako, da je vpisal številko polka na oboke kavern. Po ogledu teh rovov se bodo pohodniki podali do kraškega brezna nad Boneti, ki ga domačini poznajo z imenom Prhavčeva jama, in je do leta 1916 služil avstro-ogr-skim vojakom kot zaklonišče pred italijanskimi granatami. Ogledali si bodo tudi dolino, kjer na vhodu v avstro-ogrsko kaverno stoji napis Kreuzer kaverne. Udeleženci se bodo nato po urejeni gozdni cesti vrnili do Bonetov, kjer si bodo ogledali še ostanke italijanskega vojaškega naselja in razne napise, vklesane v skalo. Po triurnem pohodu bodo člani društva Vipava pripravili »paštašuto« na društvenem sedežu ob kotalkališču na Peči. Zainteresirani naj se javijo na startu pohoda pri Bonetih v nedeljo, 15. aprila; za informacije lahko v večerni urah kličejo na telefonsko številko 328-2180158. Napis italijanskih vojakov na skali in kaverna pri Bonetih (zgoraj); vojaška topovska karta, ki je vojakom služila za orientacijo po koti 208 (desno) foto m.juren 16 Četrtek, 12. aprila 2012 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Pri Hitu nižji poslovni rezultat od lanskega Občutijo posledice italijanskega stiskanja pasu Februarja jih je oškodovalo slabo vreme - Konkurenca naj bi se spopadala še z večjim padcem prometa »Poslovni rezultati prvih dveh letošnjih mesecev, predvsem dosežena bruto realizacija, ki je za 11,9 odstotkov manjša od lanske v istem obdobju, ponovno kažejo na to, da se razmere na primarnem - italijanskem - trgu drastično zaostrujejo,« ugotavljajo v novogoriškem Hitu, kjer so v prvih dveh mesecih letošnjega leta ustvarili 24,4 milijona evrov bruto realizacije, njihove igralnice je obiskalo 205 tisoč gostov, hoteli pa so ustvarili 22.463 nočitev. Dobiček iz poslovanja Hita je v prvih dveh letošnjih mesecih znašal 0,25 milijona evrov, poslovni izid pred davki pa prikazuje izgubo v višini 0,5 milijona evrov. Družba je letos plačala že skoraj 6,3 milijona igralniških davkov. Takšne poslovne rezultate so v Hitu predvideli že v drugi polovici prejšnjega leta. »Zato je vodstvo družbe sprožilo val poslovnih in še posebej prodajno-pro-mocijskih aktivnosti, ki so družbi Hit pomagale, da je padec realizacije bistveno manjši od padca realizacije pri konkurenci,« ugotavljajo v tej novogoriški družbi, kjer še dodajajo, da je na vse to vplivalo še kup drugih dejavnikov: poleg dejstva, da se kažejo posledice poglabljanja gospodarske krize in da so vidne tudi konkretne posledice sistematičnega uvajanja nove igralniške ponudbe v Italiji, kot na primer nameščanje VLT avtomatov, liberalizacija spletnih iger na srečo, legalizacija turnirjev v pokru in davčne olajšave za italijanske prireditelje iger na srečo, je k rezultatu poslovanja prispevalo ekstremno slabo vreme v prvi polovici februarja, ko so izredne razmere v prometu dobesedno blokirale dostope do Hitovih zabaviščnih centrov, tako igralnic kot hotelov. »Pomembno ostaja, da družba Hit posluje bistveno bolje od konkurence, ki se srečuje s povprečno 25-odstotnim, mestoma celo 40-odstotnim padcem realizacije. Ču- nova gorica Spet soglasje za vetrno elektrarno Iz novogoriške družbe Elektro Primorska so včeraj sporočili, da so s strani Agencije Republike Slovenije za okolje prejeli odločbo, s katero se okoljevarstveno soglasje za izgradnjo vetrnih elektrarn na Vo-lovji rebri, ki je bilo izdano dne 26. junija 2006, pusti v veljavi. »V družbi smo zadovoljni, saj je investicija v vetrne elektrarne na Volovji rebri nedvomno strateškega pomena za družbo Elektro Primorska, lokalno okolje in tudi za državo. Pri zastavitvi tako zahtevnega projekta smo temeljito proučili vse vidike, aktivno vključevali stroko, državne institucije, izvedli številne študije, analize, meritve in različna posvetovanja z vsemi ostalimi deležniki,« so sporočili iz Elek-tro Primorska, kjer dodajajo še, da so se v preteklih letih srečevali s številnimi ovirami, ki so preprečevale realizacijo projekta, a so bili kljub vsemu vedno prepričani v smotrnost in upravičenost projekta. Omenjena novogoriška družba je pri Ilirski Bistrici pred par meseci začela graditi izkope za novi daljnovod, ki naj bi ga speljali z levega brega pri Ilirski Bistrici ob cesti proti Podgradu, kjer stoji razde-lilno-transformacijska postaja, kjer nameravajo zgraditi še 20-kilovolt-no kabelsko povezavo RTP Volov-ja reber in postaviti 33 vetrnih turbin. Na potezo Elektra Primorska se je tedaj odzvalo društvo za opazovanje in proučevanje ptic, ki opozarja, da družba nima zahtevanega okoljevarstvenega soglasja, ki ga je sicer dobila leta 2006, a je bilo leta 2011 razveljavljeno. (km) Igralniška miza foto k. m. titi je tudi poudarjen vpliv ukrepov italijanske vlade, zaradi katerih gostje občutijo splošno negotovost, strah in vedno težje zagotovijo gotovino za igro. Zaradi vsega navedenega je nastop Hitove neposredne konkurence, tudi v Sloveniji, vse agresivnejši,« pojasnjujejo v Hitu, kjer so sprejeli niz dodatnih ukrepov, ki že in še bodo pomagali omiliti vplive krize in alarmantnega stanja na trgu. »Dobro se zavedamo, da ima nabor ukrepov svoje meje, preko katerih kljub vsem prizadevanjem za boljše rezultate ne smemo, da se nam ne bi zgodila negativna spirala in povzročila dodaten padec prihodkov in padec ka- kovosti naših storitev,« pravi Drago Podobnik, predsednik uprave družbe Hit, ki opozarja še, da je v teh razmerah nuja po ustreznejši igralniški zakonodaji toliko večja. Po zgledu reševanja krize v italijanskih igralnicah vidi realno možnost v skupnem znižanju efektivne davčne stopnje igral-niških dajatev na 20 odstotkov, pomagale bi jim še druge spremembe, in sicer zakona o igrah na srečo, zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, pravilnika o nadzornem informacijskem sistemu ter pravilnika o tehničnih zahtevah za igralne naprave za izvajanje iger na srečo in postopku ugotavljanja skladnosti. Na torkovi seji nadzornega sveta družbe Hit so se nadzorniki seznanili z gradivi za pripojitev družbe Hit Šentilj k matični družbi, do katere bo prišlo predvidoma v juniju letos. Predlog za pripojitev temelji na oceni poslovanja družbe Hit Šentilj kot tudi na primerjavi s poslovanjem najbližje konkurenčne igralnice v Gradcu in izračunih ter simulaciji poslovanja igralniško-zabaviščnega centra Mond v naslednjih letih. Po strokovni presoji Hitovih finančnih strokovnjakov bi se s tem izognili slabitvam in nujno potrebni do-kapitalizaciji.(km) ajdovščina - V Primorju zanikali govorice Mercedesa in dveh audijev niso skrivali na pokopališču Iz ajdovskega Primorja so včeraj zanikali objave v nekaterih slovenskih medijih v zvezi z luksuznimi službenimi vozili družbe - Mercedesa S in dva Audija 6 naj bi s snetimi registrskimi tablicami pred rubežniki skrivali na parkirišču ob ajdovskem pokopališču. Iz Primorja skrivanje avtomobilov zanikajo, vsekakor pa pojasnjujejo, da je v sredo, 4. aprila, na sedežu družbe Primorje na zahtevo izvršilnega upnika Filc d.d. Mengeš potekala javna dražba za prodajo službenih vozil, med njimi dva Audija, Mercedes, VW Passat in kamion. »Gre za izterjavo v višini nekaj manj kot 26.000 evrov,« pojasnjuje Ivana Bratož, odgovorna za odnose z javnostmi v Primorju. Ker dražba v celoti ni bila uspešna, so bila ostala vozila na zahtevo upnika odpeljana v hrambo k sodnemu izvršitelju. Ponovna dražba bo potekala jutri na lokaciji, ki jo je določil izvršitelj, sporočajo s Primorja, kjer pojasnjujejo, da so bila vozila na voljo za dražbo v garažni hiši upravne stavbe Primor-ja in jih zaposleni v Primorju nikakor niso skrivali. »Na zahtevo upnika je izvršitelj po končani dražbi odločil, da bo neprodana osebna vozila prevzel v hrambo. Predaja vozil, ključev ter prometnih dovoljenj je bila uradno opravljena s strani direktorja Primorje Mehanizacije, kar je zapisano tudi v potrdilu o hrambi vozil. V dogovoru s sodnim izvršiteljem so bila vozila iz garaže prepeljana na kraj, ki ga je ocenil za primernega zaradi lažjega dostopa kamionov ter nakladanja vozil. Zgodaj popoldan 4. aprila so bila vozila tako predana izvršitelju in so od takrat dalje v njegovi posesti in pristojnosti. Registrske tablice na avto- mobilih so odstranili pooblaščenci izvršitelja,« dodaja Bratuževa, ki še pojasnjuje, da so navedbe, da se je z Mer-cedesom še vozil nekdanji predsednik upravnega odbora Primorja Dušan Črnigoj, kot so navajali nekateri mediji, neresnične. Ta omenjenega vozila ni uporabljal od svojega odstopa s funkcije predsednika upravnega odbora, torej od začetka oktobra lani. Danes pa bo skupščina delničarjev Primorja Holdinga odločala o do-kapitalizaciji družbe, kar je odločilno za preživetje Primorja. Od izida je namreč odvisno, ali bodo banke upnice Primorje še reševale.(km) podgora - Delavci podjetja Sever Ob Soči čistijo naplavljeno vejevje Na soškem bregu pod podgorskim spomenikom padlim v narodnoosvobodilnem boju čistijo robido-vje in odstranjujejo naplavljeno vejevje. V okviru posega so delavci podjetja Sever iz Vidma podrli le nekaj dreves, svoje delo pa so opravili na način, ki je do okolja zelo spoštljiv. Z bagerjem čistijo zaraščeni breg bumbaca Za čiščenje brega se je svojčas predsednik podgorskega rajonskega sveta Walter Bandelj dogovoril z deželno direkcijo za okolje, civilne infrastrukture in gorata območja. Za poseg so uporabili sredstva, ki so ostala na razpolago od sanacijskih del na podgorskem potoku Štoprca. gorica - Rajoni »Za propad sklepa krivi svetniki večine« Levosredinski županski kandidat Giuseppe Cingolani in pokrajinski tajnik Slovenske skupnosti Julijan Čavdek ugovarjata trditvam goriškega župana Ettoreja Romoli-ja glede ukinitve rajonov. »Ni res, kot pravi župan, da je predlog o znižanju števila rajonov propadel, ker je opozicija zapustila dvorano,« pravi Cingolani, Čavdek pa dodaja, da so nekateri opozicijski svetniki na občinskem svetu, ki je potekal marca, res zapustili dvorano, vendar je v njej ostalo 26 svetnikov, kar bi bilo dovolj za odobritev sklepa. »V resnici pa je 19 svetnikov podprlo združevanje rajonov, sedem pa jih je bilo proti, kar pomeni, da je sklep propadel, ker je bila za njegovo izglasovanje potrebna kvalificirana večina 21 glasov. Pri tem bi se župan moral vprašati, kje je bilo pet njegovih svetnikov, saj šteje večina celih 26 svetnikov, kar bi bilo še kako dovolj za odobritev sklepa,« poudarja Čav-dek. Odhajajočemu županu, ki ga je pozval, naj prepriča SSk k umiku pritožbe na upravnem sodišču, ki ogroža majske volitve, Cingolani tudi odgovarja, da tega ne namerava narediti. »Za pritožbo na sodišču se je odločila skupina občanov, ki menijo, da je ukinitev rajonov kršila pravice manjšine. Če je do tega res prišlo, je stvar huda in vanjo ne more posegati politika, kot od mene zahteva odhajajoči župan,« pravi Cin-golani, ki sicer upa, da bodo 6. maja v Gorici lahko potekale volitve. Kaj pa pri SSk menijo o županovi izjavi o tem, da Gorica zaradi vložitve pritožbe na sodišče tvega komisarsko upravo? »Župan pravi, da tvegamo komisarsko upravo. Opozoril bi ga, da do imenovanja komisarske uprave pride, ko uprava ni sposobna opravljati svojih zadolžitev oz. ko svoje zadolžitev opravlja protizakonito,« zaključuje Čavdek. Tondo o zdravstvu »Za goriško zdravstvo ni treba biti v skrbeh, saj mu bodo zagotovljena potrebna sredstva. Gorica ima strateško lego in bo sedež enotnega teritorialnega zdravstvenega podjetja.« Tako je povedal Renzo Tondo, predsednik dežele Furlanije-Julijske krajine, ki je včeraj prišel v gorico podpret desnosredinskega županskega kandidata in odhajajočega župana Ettoreja Romolija. Tondo je ocenil, da je Romoliju uspel »čudež« poenotenja vseh desnosredin-skih sil, ki ga bodo podprle na majskih volitvah, ob tem pa je izrazil upanje, da bo desni sredini isto uspelo tudi na deželnih volitvah leta 2013. Casini jutri v Gorici Kandidate za goriški občinski svet stranke UDC bo jutri prišel podpret njihov državni vodja Pierferdinando Casini. S kandidati in simpatizerji stranke se bo srečal ob 18. uri v hotelu Entourage. Več storitev za družine Storitve, stanovanje, delo. To je recept, ki ga goriški občinski tajnik Demokratske stranke Enzo DallOsto ponuja za zaustavitev demografskega padca in ponoven gospodarski zagon Gorice. »Občani si od politike pričakujejo predloge. Mesto brez prebivalcev ne more živeti in ne more obdržati ravni storitev in kakovostnih življenjskih pogojev, ki si jih njegovi občani zaslužijo,« pravi Dall'Osto, po katerem je treba družinam nuditi storitve - jasli, vrtce, šole in pošolske ustanove -, ki omogočajo staršem usklajevanje dela in družine, ob tem pa je treba družinam glede na število otrok nuditi več olajšav. Dall'Osto predlaga tudi pobude za zniževanje cen najemnin in zmanjšanje občinske birokracije, ki je ovir za podjetnike in občane. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 12. aprila 2012 17 gorica - Zborovanje 600 delegatov iz 15 škofij V Gradežu in Ogleju razmislek o veri in Cerkvi Dino De Antoni Na goriški nadškofiji so včeraj predstavili cerkveno zborovanje Oglej 2, ki se ga bo konec tedna v Gradežu in Ogleju udeležilo več kot 600 delegatov iz 15 škofij iz severovzhodne Italije. Goriški nadškof Dino De Antoni v vlogi gostitelja in kot predsednik škofovske konference Trive-neta ter msgr. Antonio Mattiazzo, škof iz Padove, sta pojasnila, da bo cerkveno zborovanje Oglej 2 potekalo pod naslovom Kristusovi pričevalci, v poslušanju. Oba sta naglasila, da je zborovanje krajevnih Cerkva iz severo-vzhoda Italije sad dveletnih priprav, ki so bile opravljene v posameznih škofijah; povedala sta tudi, da bodo v Oglej in v Gradež, kjer bo cerkveno zborovanje potekalo od petka do nedelje, prišli samo delegati, ki so že vrsto let vključeni v vsakdanje življenje Cerkve. »Oglej 2 prirejamo po 22 letih, odkar smo v Ogleju imeli cerkveno zborovanje in med tem časom smo se vsi spremenili, spremenila pa se je tudi Cerkev sama, še najbolj pa družba, v kateri kristjani delujemo in je zato prav, da tudi Cerkev razmisli samo sebe in pogleda, kako naprej,« je dejal msgr. Antonio Mattiazzo, ki je tudi povedal, da bo cerkveno zborovanje v Ogleju namenjeno razmisleku o treh velikih temah, in sicer o tako imenovani novi evangelizaciji, o dialogu z različnimi kulturami in o skupnem dobru. »V času krize, v kateri živimo, pa naj gre za gospodarsko, družbeno ali politično, se moramo vprašati, kje se je izgubil občutek za skupno dobro,« je povedal msgr. Mattiazzo in pojasnil, da je pri pripravi cerkvenega zborovanja Oglej 2 sodelovala vrsta uglednih znanstvenikov, raziskovalcev, laikov in seveda dušnih pastirjev. Cerkev mora po njegovem mnenju danes samo sebe razmisliti in najti v evangeliju spet tisti vir, ki bo služil za prenovo Cerkve same in seveda družbe, v katero je treba vrniti veselje, upanje, vero v prihodnost. V gradeškem kongresnem središču se bo cerkveno zborovanje Oglej 2 začelo v petek, 13. aprila, ob 15.15, ko bo prisotne nagovoril goriški nadškof msgr. Dino De Antoni, prisoten pa bo tudi predsednik deželne vlade Renzo Tondo. Po uradnem začetku cerkvenega zborovanja bodo delegati v petek prisluhnili pričevanju kardinala Marca Ceja, ki je vodil zborovanje Oglej 1 pred 22 leti. V soboto, 14. aprila, bodo delegati, razdeljeni v deset delovnih komisij, razčlenili doslej opravljeno delo in strnili skupne zaključke. V nedeljo, 15. aprila, bo v Gradežu zaključna skupščina vseh delegatov, vrhunec dogajanja pa bo ob 15.30 na cerkvenem zborovanju v Ogleju, ko bo z več kot dvajsetimi škofi v sta-rokrščanski baziliki mašno daritev daroval predsednik italijanske škofovske konference kardinal Angelo Bagnasco. Slovenijo bosta zastopala nekdanji ljubljanski nadškof msgr. Alojz Uran in koprski pomožni Škof Jurij Bizjak, v Oglej pa bodo prišli škofje iz vseh dežel nekdanjega oglejskega patriarhata. EI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 048140497. DEŽURNA LEKARNA V ŠPETRU OB SOČI VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135. »24ur«; informacije na blagaj-na.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. U Kino ~M Gledališče FESTIVAL KOMIGO 2012 V KULTURNEM DOMU V GORICI: v petek, 20. aprila, ob 20.30 »Cecchelin... una poltrona al Filodrammatico« (v tržaškem narečju), igra Alessio Colautti z orkestrom Auditorium iz Trsta; v sredo, 9. maja, ob 20.30 Vlado Kreslin in Mau-rizio Tatalo (v slovenščini in furlanšči-ni), glasbeni večer v okviru festivala »Across the Border 2012«; v torek, 22. maja, ob 20.30 »Venti di risate« (v fur-lanščini) Mare Bergamasco in Maura Fontaninija, produkcija I Trigeminus, na odru Mara in Bruno Bergamasco in orkester Beach Band; v sredo, 30. maja, ob 20.30 »Čistilka in predsednik uprave« (v slovenščini), igra Mojca Partljič, poklon pesniku, pisatelju in prijatelju Tonetu Partljiču; v sredo, 31. oktobra, ob 20.30 »Presenečenje Komigo 2012« v režiji goriške gledališke skupine Roberta Cotiča; informacije in pred-prodaja v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288). GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD: v Kulturnem domu v Gorici: v soboto, 14. aprila, ob 20.30 »Accen-diamo la lampada« (Garinei & Gio-vannini), nastopa gledališka skupina Le formiche iz Lucce; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). OPERA V KINU: v tržiškem Kinemaxu bodo preko satelita predvajali lirične in baletne predstave z najbolj prestižnih svetovnih odrov: 17. aprila ob 19. uri Verdijeva »Traviata« iz newyorškega Metropolitana; informacije in rezervacija po tel. 0481-712020. V DVORANI KD SKALA V GABRJAH bo v soboto, 14. aprila, ob 20.30 gostovalo Beneško gledališče z veseloigro »Mož naše žene«. V KULTURNEM DOMU V SOVODNJAH bo v petek, 13. aprila, ob 20. uri ponovitev igre »Limonada Slovenica« dramske družine SKPD F.B. Sedej iz Štever-jana. Večer bo popestril nastop vokalne skupine Bodeča Neža; več o gledališki predstavi na www.sedej.org/dram-ska-druzina/. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 12. aprila, ob 20. uri (Simona Semenič) DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.30 »Pirati! Briganti da strapazzo«; 20.00 -22.00 »The Raven«. Dvorana 2: 17.00 - 20.30 »Titanic« (digital 3D). Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Bian-caneve«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.00 »Biancaneve« (digitalna projekcija). Dvorana 2: 17.45 »Buona giornata« (digitalna projekcija); 19.45 - 21.45 »La furia dei Titani« (digital 3D). Dvorana 3: 17.00 - 20.30 »Titanic« (digital 3D). Dvorana 4: 16.45 - 18.15 »Pirati! Bri-ganti da strapazzo«; 20.00 - 22.00 »Quasi amici«. Dvorana 5: 17.20 - 19.50 »Romanzo di una strage«; 22.10 »The Raven«. fl Razstave FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE prireja v petek, 20. aprila, ob 17.30 v palači Della Torre v Gosposki ulici 2 (Ul. Carducci) v Gorici odprtje dokumentarne razstave o zgodovini goriške zastavljalnice v obdobju 1831-1929 ob 180. obletnici odprtja zastavljalnice in ob 20-letnici svoje ustanovitve; na ogled bo do 30. septembra od torka do petka 16.00-19.00, ob sobotah in nedeljah 10.00-19.00; vstop prost. RAZSTAVA PIRHOV NA SVETI GORI je odprta do 13. aprila od 14. do 18. ure, od 16. do 20. aprila po dogovoru. V GRADU DOBROVO bo predvidoma do konca aprila na ogled potujoča razstava o dosežkih ameriških Slovencev, ki sta jo uredila Joe Valenčič in Mirjam Milharčič. V PILONOVI GALERIJI V AJDOVŠČINI bo do 15. aprila na ogled razstava grafičnih del Tince Stegovec. V GALERIJI KOSIČ (Raštel 5-7/Travnik 62) v Gorici (vhod skozi trgovino obutev Kosič) bo v soboto, 14. aprila, ob 18. uri odprtje skupinske slikarske razstave. Slikarke Lauro Ormas, Dorino Braini in Rito Spina bo predstavil umetnosti kritik Juan Arias Gonano; na ogled bo do 28. aprila od torka do sobote 9.00-12.30, 15.30-19.00. V KULTURNEM CENTRU MOSTO-VNA v Solkanu je v Galeriji TIR na ogled razstava z naslovom »Moja krila segajo do tal. Abiti di argilla« Tee Curk Sorta; do 14. aprila v četrtek 19.00-20.00, v petek in soboto 21.0023.00, za najave izven urnika tel. 03865-3300912, e-mail info@mosto-vna.com, tir@mostovna.com. V RAZSTAVNIH PROSTORIH POKRAJINSKIH MUZEJEV v goriškem grajskem naselju je na ogled multimedijska razstava »Življenje drugih - Glasovi in ~M Koncerti ve in vsakodnevni izzivi« psihologinja in psihoterapevtka Valentina Ferluga; psihologinja Marilena Francioso bo predstavila službo »Doba odraščanja -UOEEPH. Srečanja so javna, zagotovljeno je varstvo otrok, po predhodni najavi (tel. 0481-533495, info@dijaski-dom.it). M Izleti AKŠD VIPAVA vabi na pohod na južno koto 208 (Varda) po sledeh prve svetovne vojne v nedeljo, 15. aprila. Zbirališče ob 8.45 v zaselku Boneti v Dolu; organizatorji priporočajo primerno obutev, fizično kondicijo in žepno svetilko. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja 4-dnevni izlet od 24. do 27. maja samo z enim avtobusom na Dunaj in v Bratislavo za ogled največjih zanimivosti. Vpisovanje na društvenem sedežu v Gorici, Kor-zo Verdi 51/int., v dneh 18. in 19. aprila od 10. do 12. ure. Na račun 200 evrov. EKSKURZIJO Z E'STORIABUSOM bo 22. aprila vodila zgodovinarka Lucia Pillon in bo posvečena briškemu območju; informacije in rezervacije po tel. 0481-539210 in na eventi@leg.it. ¿j Čestitke pogledi krajev spomina in spominov na kraje«; razstava, ki je prikazana z av-diovizualnimi in interaktivnimi instalacijami bo na ogled do 15. aprila od torka do nedelje 9.00-19.00; vstop prost. V DRŽAVNEM ARHIVU V GORICI (Ul. Ospitale, 2) je na ogled dokumentarna razstava z naslovom »Psihiastrična bolnišnica v Gorici«; do 20. aprila s prostim vstopom ob ponedeljkih in sredah 10.00-15.00, ob torkih, četrtkih in petkih 10.00-13.00. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA na Trgu Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici (tel. 003865-3354017, mestnagaleri-ja@kulturnidom-ng.si) je na ogled razstave z naslovom »Onkraj zasedenih podob«. Razstavljajo General Idea, Laibach, George Maciunas, Marina Naprushkina, Guillaume Paris, Agnieszka Polska, Arcangelo Sassolino, Isabel Schmiga, Orson Welles; do 20. aprila od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro ter med 15. in 19. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro, ob nedeljah in praznikih zaprto. V GALERIJI FRNAŽA na Erjavčevi 4 v Novi Gorici je do 26. aprila na ogled razstava utrinki iz življenja v Trstu rojenega akademskega slikarja, pesnika, prevajalca in satirika Ivana Roba. Danes jih ROBERT 40 slavi, od Poljan do Ronk naj se ti danes nič ne mudi. Vse najboljše za tvoj rojstni dan, vedno bodi tako angažiran in nasmejan. Letniki '72 iz Doberdoba. □ Obvestila SNOVANJA 2012: v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici v petek, 13. aprila, ob 18. uri »Mi smo pomlad«, pojejo in igrajo učenci glasbenih šol V. Vodopivca iz Ajdovščine in S. Gan-dino iz Porcie ter učenci Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Ko-mel iz Gorice. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v petek, 13. aprila, ob 20.15 koncert skupin Etnoploč in Accordion Orchestra 4-8 8-16; v ponedeljek, 16. aprila, ob 20.15 bosta nastopila pianista Vladimir Viard in Aleksandra Pavlo-vič; več na www.kulturnidom-ng.si ali na blagajna@kulturnidom-ng.si. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: v petek, 13. marca, ob 20.45 koncert orkestra iz Padove in Veneta, dirigira Anton Nanut; informacije po tel. 0481-494369, na teatro@comune.mon-falcone.go.it in na spletni strani www.teatromonfalcone.it. PD VRH SV. MIHAELA v sodelovanju z Združenjem cerkvenih pevskih zborov prireja 12. revijo Zlata grla - Srečanje slovenskih otroških in mladinskih zborov v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: revijski del v soboto, 14. aprila, ob 18. uri, tekmovalni del v nedeljo, 15. aprila, ob 16. uri. PRIMORSKA POJE: v petek, 20. aprila, ob 20.30 bo koncert na sedežu društva Briški grič na Bukovju 6 v Števerjanu. H Šolske vesti ŠOLA ZA STARŠE V DIJAŠKEM DOMU: v četrtek, 19. aprila, ob 18. uri bo predavala na temo »Otrok v šoli: teža- KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) je odprta od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro. OBČINA SOVODNJE obvešča, da je so-vodenjska knjižnica odprta ob ponedeljkih od 16. do 18. ure, ob torkih od 9. do 12. ure, ob sredah od 15. do 18. ure in ob četrtkih od 10. do 12. ure. PET PROMIL DAVKA IRPEF se lahko ob pripravi davčne prijave nameni delovanju ZSKD in ljubiteljski kulturi z navedbo davčne številke ZSKD (80003310317) v ustreznem polju davčne prijave in podpisom. OBČINA SOVODNJE je razpisala javno dražbo za prodajo občinskega prevoznega sredstva piaggio ape car (tricikel za prevoz blaga) z evidenčno tablico AB-75238, 218 kubičnih cm, letnik 1998, potreben popravil; informacije in prodajni pogoji na razpisu dražbe v občinskem tehničnem uradu ali na spletni strani www.al-bopretorio.regione.fvg.it/savogna-disonzo. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 46. redni občni zbor v četrtek, 19. aprila, (prvi sklic ob 19.30 in drugi ob 20. uri) na sedežu AŠKD Kremenjak v Jamljah, Prvomajska ul. 20. Občni zbor bo potekal po naslednjem dnevnem redu: otvoritev občnega zbora, predsedniško poročilo, blagajniško poročilo ter predstavitev finančnega obračuna in predračuna, poročilo nadzornega odbora, razprava, odobritev bilanc, razno. SZSO - SLOVENSKI GORIŠKI SKAVTI IN SKAVTINJE sporočajo, da si člani lahko nabavijo kroje danes, 12. aprila, od 17. do 19. ure v KC Lojze Bratuž v Gorici. KROŽEK KRUT vabi na spomladanski ciklus skupinske vadbe in plavanja v termalnih bazenih v Gradežu in Stru-njanu. Ponudba vključuje vodeno vadbo v bazenu, avtobusni prevoz in spremstvo. Datumi: 18. april, 2., 9., 16., 23. in 30. maj; organizatorji vabijo stalne in nove člane. Vpisovanje in informacije nudijo na sedežu goriškega Kruta, vsak torek in četrtek od 9. do 12. ure in po tel. 0481-530927 ali na krut.go@tiscali.it. VZPI IN AVLG GORICA vabita pred goriško južno železniško postajo v soboto, 21. aprila, ob 10. uri na slovesnost ob odkritju spominskega obeležja padlim partizanom na Goriški fronti v septembru 1943. FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE je objavila razpis za financiranje dejavnosti v letošnjem letu. Obrazci, ki so na voljo na spletni strani strani www.fon-dazionecarigo.it, je letos mogoče izpolniti in odposlati samo preko spleta do 30. aprila. Ob zahtevani dokumen- taciji morata prošnjo spremljati izpolnjeni informativni vprašalnik in predstavitev projekta. Vsak prosilec lahko vloži samo eno prošnjo za leto 2012, izjemo predstavljajo šole in vzgojne ustanove, ki lahko vložijo dve prošnji. Za šole zapade rok za vložitev prošenj kasneje, in sicer 29. junija; informacije na uradu Fundacije Goriške hranilnice v Ulici Carducci v Gorici od ponedeljka do petka med 8.15 in 13.15 (tel. 0481-537111). KD BRIŠKI GRIČ IZ ŠTEVERJANA v sodelovanju z ZSŠDI in ZSKD prireja orientacijsko vožnjo z avtomobili »Brdaut 2012« v nedeljo, 6. maja, ob 12.30 na Bukovju pri turistični tabli v Števerjanu, start ob 13. uri, cilj ob 18. uri. Prijave na spletni strani društva na facebooku ter na naslov brdaut@gmail.com do 1. maja, tudi še na Prvomajskem slavju v Števerjanu; informacije po tel. 334-2294517. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb prireja otroške poletne delavnice »Mala ustvarjalna akademija« od 27. avgusta do 1. septembra na Livku pri Kobaridu v Sloveniji. Delavnice bodo vodili mentorji Jelka Bogatec (plesna delavnica), Jana Drassich (glasbeno-pevska delavnica), Jana Pečar (likovna delavnica), Mirna Viola (fotografska delavnica) in Marko Gavriloski (pravljična delavnica). Rok prijave zapade 10. maja, informacije in prijave po tel. 040-635626 (tržaški urad ZSKD) oz. 0481-531495 (goriški urad ZSKD). Razpis s prijavnico je na voljo tudi na spletni strani www.zskd.org. SS Prireditve DELAVNICA DRUŽINSKIH POSTAVITEV z dr. Silvio Miclavez (več o tera-pevtki na spletni strani www.alcico-stellazioni.it) bo v soboto, 14. aprila, od 15. do 18.30 v Tumovi dvorani KB Centra na Korzu Verdi, 51 v Gorici. Prijave na naslovu gorica@zskd.org ali po tel. 327-0340677. KNJIGA OB 18.03: v dvorani APT v goriški železniški postaji: danes, 12. aprila, bo predstavitev knjige »Son stufa-diza« Barbare Grubissa. Z avtorico se bo pogovarjal Andrea Bellavite. V KC LOJZE BRATUŽ v Gorici bo v organizaciji dekanije Štandrež, Skupnosti družin Sončnica in Kulturnega centra Lojze Bratuž danes, 12. aprila, ob 20.30 predavanje Oskarja Simčiča za utrjevanje duha z naslovom »Kristus da! - Cerkev ne!?«. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo v petek, 13. aprila, Nataša Cvijanovič predstavila svojo knjigo »La dama e l'aquila«. DELAVNICE ZA OTROKE V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) za otroke med 5. in 11. letom starosti: v nedeljo, 15. aprila, ob 11. uri »Allegra fattoria« in v nedeljo, 13. maja, ob 11. uri »Il tesoro piu grande del mondo«. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA prireja predstavitev knjige »Ma useglih je blo lepo. Zgodbe s Trnovega, od Ri-javcev, Nemcev, Voglarjev in iz Zavr-ha« Bože Hvala v torek, 17. aprila, ob 20. uri v gradu Kromberk. PRVOMAJSKO PRAZNOVANJE KD BRIŠKI GRIČ v Števerjanu: v torek, 1. maja, ob 17. uri govor, nastop folklorne skupine Vuk Karadžic iz Trsta, ples z Navihankami; v soboto, 5. maja, ob 21. uri ples s skupino Happy Day; v nedeljo, 6. maja, od 13. do 17. ure orientacijska vožnja z avtomobili »Brdaut«, ob 19. uri koncert »Parni Valjak Tribute«. Pogrebi DANES V GRADIŠČU: 11.30, Nevio Bressan (iz goriške bolnišnice) v cerkvi Sv. Valeriana in na pokopališču; 11.00, Regina Rosa Masini por. Pirro (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Valeriana in na pokopališču. DANES V FOLJANU: 14.00, Giuseppe Vittori (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 11.00, Antonio Perrone (iz Trsta) v cerkvi Sv. Odrešenika, sledila bo upepe-litev. DANES V PIERISU: 11.00, Enzo Russi (iz Palmanove) v cerkvi, sledila bo upepelitev. 18 Sreda, 11. aprila 2012 MNENJA, RUBRIKE / GLOSA Bosanska tragedija Jo2e Pirjevec Pred dvajsetimi leti se je 5. aprila v središču Sarajeva zbrala velika množica ljudi, ki je nameravala izraziti svojo podporo celovitosti Bosne in Hercegovine. O tej naj bi naslednjega dne v Luksemburgu razpravljali Evropska unija pa tudi ameriška administracija. (Obe sta priznali suverenost republike v upanju, da bosta s tem preprečili državljansko vojno). Ker so Srbi, ki jih je vodil »nori« psihiater Radovan Karadžic, hoteli dokazati, kako se požvižgajo na mednarodno skupnost, so na množico s hotela Holliday Inn odprli ogenj in pri tem ranili šestnajst ljudi, nekaj smrtno. Naslednji dan, ko se je manifestacija nadaljevala, je prišlo do novega pokola. To je bil znak za začetek obleganja Sarajeva, ki se je zavleklo do konca oktobra 1995 in je zahtevalo na tisoče smrtnih žrtev. Prejšnji teden se je kulturna oddaja Fahrenheit, ki je na sporedu vsako popoldne razen ob sobotah in nedeljah na tretji mreži italijanskega državnega radia z velikim poudarkom spomnila tega dogodka. Vodja programa Marino Sinibaldi me je s časnikarjem Paolom Rumizom povabil, naj se je udeležim s kratkim posegom. Naš telefonski pogovor v troje je trajal samo pol ure ali še manj, kar pomeni, da v tako kratkem času ni bilo mogoče razjasniti razloge za izbruh bosanske tragedije. Sogovornika pa si tega verjetno nista niti želela, saj sta dala pogovoru poudarjeno sentimentalen ton, s katerim si pač zgodovine ni mogoče razlagati. Rumiz, ki je sicer odličen časnikar, je z ene strani trdil, da je bila vojna v Bosni in Hercegovini »evropska« (kar mi po pravici povedano ne pove dosti), z druge pa, da je bil napad na Sarajevo posledica tradicionalnega konflikta med mestom in vasjo, med kozmopolitskim središčem in zaostalim, nevoščljivim podeželjem, zaprtim v svoje patriarhalne vrednote. V podporo tej tezi je navajal med drugim, na kako rafiniran način so v Sarajevu pili kavo. Tako, da so na jezik položili košček sladkorja in nato tekočino počasi srebali ter pri tem občutili vse njene odtenke: od začetne grenkobe do sladkosti. Verjetno ne ve, da na Balkanu pa tudi na Srednjem vzhodu to ni meščanska navada, temveč tradicionalen način pitja kave. Tak pristop k bosanski tragediji je lahko privlačen za neukega poslušalca, ne more pa pojasniti, zakaj je do nje prišlo. Če ne upoštevaš etnične raznolikosti Bosne in Hercegovine in njene stoletne verske in kulturne razcepljenosti, ne moreš razumeti tega, kar se je v republiki zgodilo. Če ne veš, da je julija 1875 v Nevesinju blizu Mostarja izbruhnila največja kmečka vstaja 19. stoletja v Evropi, v kateri so sodelovali srbski »se-ljaci« proti muslimanskim fevdalcem in da sta vanjo posegli Srbija in Črna gora, ki sta smatrali Bosno in Hercegovino za svojo, ti ni jasno, zakaj so v Beogradu podpirali sona-rodnjake v državljanski vojni pred dvajsetimi leti. Če se ne spomniš, da so Hrvati z navdušenem pozdravili odločitev velikih sil leta 1878, da poverijo upravo Bosne in Hercegovine habsburški monarhiji, ker so imeli za svoje ne samo katoliške temveč tudi muslimanske prebivalce te osmanske pokrajine, ne moreš razumeti, zakaj se je Tudman z Mi-loševicem pogovarjal o njeni delitvi. Če ti ni znano, da je avstro-ogrski minister Benjamin Kallaj, po rodu madžarski grof, v zadnjih desetletjih 19. stoletja podpiral uveljavitev »bošnjaške« narodne zavesti med muslimani, ker se je bal Srbov in Hrvatov, si krčevitega odpora Alije Izetbegovica in njegovih ne moreš razlagati. Še bi lahko nadaljeval z navajanjem podatkov iz Jugoslavije Ka-radordevicev in iz Titove Jugoslavije, pa mi zmanjkuje prostora. Želim le poudariti, da je bosanska državljanska vojna posledica zapletenega, rekel bi enkratnega, zgodovinskega razvoja, ki ga je treba poznati, če jo hočeš razumeti in razlagati. VREME OB KONCU TEDNA Iznad Atlantika prihajajo pogoste padavine Darko Bradassi Težišče vremenske slike se je že v preteklem koncu tedna po pričakovanjih pomaknilo nad Atlantik, vztrajni večmesečni anticiklon pa je odtlej le spomin. Vremenske razmere so se občutno spremenile in nas popeljale na trdna tla. Po večmesečni suši in občasnih zelo visokih temperaturah smo se povrnili v večjo normalnost. V dobrem in predvsem slabem pa bo na vremensko sliko v bližnji prihodnosti vztrajno vplival atlantski oz. severnoatlantski zrak. Pred nami je več dni z oblačnim in deževnim vremenom z ne ravno visokimi temperaturami. Atlantska višinska dolina se že poglablja nad zahodnim Sredozemljem, od koder bo najprej od jugozahoda pritekal vlažen zrak. Nato se bo pomaknila nad osrednje Sredozemlje, kjer se bo poglobila in bo nad južnimi in osrednjimi predeli Italije nastalo globoko ciklonsko območje, eno najglobljih od lanske jeseni, morda tudi dlje. V središču se bo zračni tlak spustil do okrog 980 hek-topaskalov, kar je v tem času zgovorna vrednost. Danes in jutri bodo na vreme pri nas vplivali predvsem vlažni jugozahodni tokovi, od jutrišnjega popoldneva do vključno nedelje pa globok prizemni ciklon, ki se najbolj približal našim krajem bo predvidoma v soboto. Vse te dni, do vključno nedelje, bo prevladovalo oblačno in vlažno vreme z občasnimi padavinami, povečini šibkimi do zmernimi in občasno, ko bo ciklon najbližji našim krajem, tudi močnimi. Najmanj dežja bo po vsej verjetnosti padlo danes, ko se bo vreme predvsem ob morju in v južnejših predelih prehodno nekoliko izboljšalo. Vremenska slika pa bo tudi jutri zelo različna v posameznih območjih. V prvi fazi poglobitve ciklonskega območja nad južnimi predeli Italije bodo namreč prevladovali južni vetrovi, zato bo poslabšanje najbolj izrazito v alpskih in predalpskih predelih, kjer pričakujemo precejšnje količine padavin, medtem ko bo ob morju, kot se pogostoma dogaja, ko prevladujejo okrepljeni južni vetrovi, občutno manj dežja in bodo možna tudi vmesna obdobja spremenljivega vremena z morebitnimi delnimi razjasnitvami. Meja sneženja bo nad okrog 1300-1500 metrov, ponekod v gorah bo možno obilno sneženje. V soboto se bo ciklon približal našim krajem, padavine se bodo povsod okrepile. Deževalo bo večji del dneva, tudi količine ne bodo ravno zanemarljive. Možne bodo tudi posamezne vmesne plohe ali nevihte. Ozračje se bo postopno ohladilo, meja sneženja se bo v gorah še nekoliko spustila. Tudi v nedeljo se bo nadaljevalo podobno vreme, vetrovi bodo obrnili od severovzhoda, zapihala bo burja, temperature pa bodo še nekoliko padle. Tudi v ponedeljek, kot kaže, ne bo večjih vremenskih sprememb. Po dolgotrajni suši končno vendarle prihajajo padavine. Predvsem v gorskem svetu bodo količine precejšnje, kar bo nedvomno ugodno vplivalo na vodnatost rek, ki so bile doslej povečini skoraj povsem suhe. Najmanjše pa bodo predvidoma ob morju. Kakorkoli že do ponedeljka povečini pričakujemo od 40 do 80 litrov dežja na kvadratni meter, kar bo nedvomno dobro vplivalo na sedanjo globoko negativno vodno bilanco, predvsem če upoštevamo, da šele prihajajo najtoplejši meseci v letu. Vodna bilanca se bo, kot kaže, še vsaj nekoliko izboljšala tudi v prihodnjem tednu, saj bodo naši kraji še pod vsaj občasnim udarom atlantskih tokov. O solidnejšem anticiklonu, ki bo morda prinesel stanovitnejše in toplejše vreme pa bomo morda govorili šele čez kaka dva tedna. Na sliki: proti nam bo pritekal vse bolj vlažen atlantski zrak pliskovica - Prvo predavanje v soboto Tečaj za vzgajanje kraških dišavnic Posnetek iz nagrajenega Pepinega vrta Vsi poznamo žajbelj, rožmarin, sivko, timijan ...vsi pa najbrž ne vemo, kako uspešno vzgojiti tovrstne rastline oziroma dišavnice. Vzgajanju tipičnih kraških dišavnic je posvečen tokratni tečaj, ki ga spletni portal či-bo.si prireja v sodelovanju z zavodom za trajnostni razvoj Pepa s Krasa. Prvo teoretično predavanje bo v soboto, 14. aprila, v Mladinskem hotelu v Pliskovici (od 9. do 13. ure). Udeležba na prvem srečanju je brezplačna, tečaj pa bo potekal v italijanskem in slovenskem jeziku. Mentorja bosta Tanja Godnič in Borut Benedejčič, strokovnjaka s področja kraške krajine in hortikulture ter velika ljubitelja Krasa in njegovih rastlin. Benedejčič je leta 2009 na pomembnem mednarodnem tekmovanju v oblikovanju vrtov (Hampton Court Palace Flower Show) prejel zlato medaljo, njegov Pepin kraški vrt pa tudi nagrado za najboljši vrt. Tečaj Zeliščni vrt bo potekal od srede aprila do srede oktobra. Vsaka skupina tečajnikov bo obdelovala sto kvadratnih metrov površine in se s pomočjo mentorjev naučila osnov vzgajanja zeliščnih rastlin; možni pa so tudi posamični vpisi. Na zadnjem srečanju bo tudi govor o tem, kako lahko posamezne rastline uporabimo v kuhinji, zdravljenju, kozmetiki ... Vse informacije in cene so na voljo na spletni strani www.cibo.si, ali na telefonskih številkah 338 4410243 in 00386 41961943. (pd) do sobote - Jutri eden od vrhuncev Že tretjič mednarodni bienale sodobne glasbe v Kopru evropska turneja - Med 3. in 23. novembrom Slovenski filharmoniki na pot s sopranistko Anno Netrebko V Slovenski filharmoniji se z mednarodno priznano operno pevko Anno Netrebko dogovarjajo za sodelovanje. Na novembrski turneji naj bi jo po poročanju včerajšnjega Dela spremljal Simfonični orkester Slovenske filharmonije s slovenskim komornim zborom. Iz filharmonije bodo več informacij posredovali, ko bodo podpisane vse po-godbe.Ruska sopranistka naj bi s simfoničnim orkestrom Slovenske filharmonije, Slovenskim komornim zborom in opernimi solisti pod taktirko Emmanuela Villauma med 3. in 23. novembrom nastopila v Stuttgartu, Munchnu, Amsterdamu, Parizu, Berlinu, Frankfurtu, Nurnbergu in Pragi, koncert v Ljubljani pa je še vprašljiv. Informacija se pojavlja tudi na različnih spletnih straneh posameznih dvoran in organizator- jev, ki vstopnice prodajajo že dalj časa. Prve informacije pa so se, kot piše Delo, pojavile kar na spletni strani Netrebkove, saj pevka rada sodeluje v pogovorih s svojimi oboževalci ter jim odgovarja na javna vprašanja. Na koncertih naj bi izvajali romantično opero v enem dejanju Jolanta Petra Iljiča Čajkovskega, za katero je besedilo napisal Modest Čajkovski po igri Hči kralja Reneja Henrika Hertza. Netrebkova je v Jolanti že nastopila na odru v Sankt Peterburgu in Baden Badnu v koproduk-ciji med Marijinim gledališčem in Festspielhausom pod dirigentskim vodstvom Valerija Gergijeva, v koncertni izvedbi pa lani dvakrat na Salzburškem poletnem festivalu pod taktirko Ivora Boltona, še poroča Delo. (STA) V torek so s koncertom slovenskega ansambla Neofonia odprli tretji Mednarodni bienale sodobne glasbe v Kopru, ki ga glasbena šola Koper prireja v sodelovanju z Društvom prijateljev glasbe. Koncept prireditve obsega koncerte priznanih izvajalcev, predavanja, natečaj za skladatelje in predstavitev sodobnih glasbenih del ter novosti na področju elektronske glasbe v mednarodni razsežnosti. Med vrhunci letošnje izvedbe bo jutrišnji performans priznanega klarinetista Micheleja Marellija z glasbeno pantomimo Harlekin Karlheinza Stock-hausna. Skladba iz leta 1975 bo prvič izvedena v Sloveniji. Organizatorji festivala so si od ustanovitve zastavili cilj, da k sodelovanju povabijo študente glasbe različnih akademij, da bi spodbujali kulturno-glasbena srečanja in kreativno ustvarjanje ter poustvarjanje. Letos so se povezali s študenti elektronike z Royal Conservatory iz Haaga (Nizozemska) in s študenti s Konservato-rija Giuseppe Tartini iz Trsta, ki bodo oblikovali v soboto popoldansko srečanje v atriju središča Rotunda. Tudi učenci umetniške gimnazije in glasbene šole Koper se bodo aktivno vključili v dogajanje s sodelovanjem na nocojšnjem koncertu nemškega flavtista Michaela Schmida. Poleg koncertov bodo festival obogatila tudi predavanja: jutri bosta Jakob Leben in Pietro Polotti vodila okroglo mizo o elektroniki, Michael Schmid pa bo mentor delavnice za flavtiste. V soboto bodo člani pihalnega kvinteta Slowind na zaključnem koncertu izvedli nagrajene skladbe kompozicijskega natečaja, ki so jih izbrali člani strokovne komisije: skladatelj Vinko Globokar (Slovenija/Francija, predsednik žirije), Fabio Nieder (Italija/Nemčija), Larisa Vrhunc (Slovenija) in dirigent Steven Loy (ZDA/Slovenija). Podrobne informacije so na voljo na spletni strani www.bienaleko-per.com. (ROP) / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 12. aprila 2012 19 indijski ocean - Sever otoka dosegli le trije manjši popotresni valovi Pred obalo Sumatre potres z magnitudo 8,6, a brez cunamija Kljub paniki potres ni povzročil večje gmotne škode, prav tako ni zahteval smrtnih žrtev LOS ANGELES/DŽAKARTA -Ameriški center za cunamije je sinoči preklical nevarnost cunamijev za celotno območje Indijskega oceana, ki ga je razglasil po včerajšnjem silovitem potresu z ma-gnitudo 8,6, ki je imel žarišče blizu indonezijskega otoka Sumatra. Nevarnost pred cunamiji so nato že odpravili v vrsti držav, od Indonezije do Šrilanke. Kot so sporočili iz Tihomorskega centra za cunamije na Havajih, raven gladine morja kaže na to, da se je grožnja zmanjšala, zato so opozorilo pred cuna-mijem preklicali za celotno območje. Pred tem so nevarnost razglasili v 26 državah od Maldivov do Malezije, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V Keniji, kjer so prav tako razglasili nevarnost cuna-mijev, so opozorilo tako kot drugod kasneje preklicali. Sumatro je po potresu z magnitudo 8,6, prizadelo še več močnejših po-potresnih sunkov, eden je imel magnitudo 8,2. Kljub temu so sever otoka dosegli le trije manjši popotresni valovi, od katerih je bil najvišji 80 centimetrov. Cunamiji so dosegli tudi indijsko obalo, dosegli pa so višino le med 0,1 in 0,3 metra. Manjši cunamiji so dosegli tudi Tajsko. Potres je sicer na območju, kjer so ga čutili - v tajski prestolnici Bangkok so se majale stolpnice, čutili pa so ga tudi v Šrilanki in na vzhodni obali Indije -, povzročil veliko paniko med ljudmi, ki so zapuščali svoje domove. Še posebej so bili panični prebivalci prestolnice Aceha, Banda Aceh, ki jo je leta 2004 prizadel katastrofalni cunami. Ponekod so se zaradi nevarnosti cunamija zatekli na višje ležeča območja. Iz bolnišnic so evakuirali bolnike, nekatere kar na premičnih posteljah. Izpraznile so se tudi ceste. Kljub paniki pa potres ni povzročil večje gmotne škode, prav tako ni zahteval smrtnih žrtev. Tudi o poškodovanih ne poročajo. Strokovnjakinja pri britanskem geološkem inštitutu Susanne Sargeant je za AFP dejala, da so bili cunamiji tako majhni zato, ker je bilo gibanje potresa horizontalno in ne vertikalno. Žarišče včerajšnjega potresa je bilo 33 kilometrov v globini Indijskega ocena in 495 kilometrov daleč od prestolnice province Aceh, Banda Aceh. Območje je 26. decembra 2004 prizadel uničujoč potres z magnitudo 9,1, ki je v Indijskem oceanu sprožil cunami. V 13 državah na območju je zahteval življenja 230.000 ljudi, od tega skoraj tri četrtine v provinci Aceh. (STA) Panični prebivalci prestolnice Aceha, Banda Aceh, zapuščajo mesto ansa severna koreja - Imenovan tudi novi obrambni minister Kim Jong Un imenovan za prvega sekretarja partije PJONGJANG - Severna Koreja je tik pred napovedano izstrelitvijo nosilne rakete z opazovalnim satelitom imenovala novega ministra za obrambo. Kot so v torek poročali severnokorejski mediji, je ministrstvo za obrambo prevzel Kim Jong Gak, ki je bil doslej pristojen za vojaško administracijo in organizacijo. Gak je na ministrskem položaju zamenjal Kim Jong Chuna, ki je služboval v vojski od leta 1956. Po oceni analitikov so zamenjave v vrhu severnokorejskega obrambnega ministrstva znak, da novi severnokorejski voditelj Kim Jung Un na ključne položaje imenuje svoje tesne zaupnike, da bi tako dokončno zakoličil svoj prevzem oblasti. " Odstop Kim Jong Chuna, zaupnika pokojnega voditelja Kim Jong Ila, kaže, da Jung Un na ključne položaje imenuje svoje tesne zaupnike. Imenovanja uradno niso spo- Kim Jong Un ansa ročili, a bo Kim Jong Gak igral pomembno vlogo pri tem, da si bo Jung Un zagotovil trden nadzor nad voj- sko," je ocenil analitik južnokorej-skega think-tanka Sejong, Cheong Seong Chang. Severna Koreja je hkrati sporočila, da je začela polniti rezervoarje za gorivo na nosilni raketi, ki naj bi jo izstrelili med četrtkom in ponedeljkom. Z izstrelitvijo bodo obeležili 100. obletnico rojstva ustanovitelja Severne Koreje Kim Il Sunga. ZDA in številne druge države izstrelitev vidijo kot krinko za preizkus tehnologije balističnih raket, kar ni v skladu z resolucijo Združenih narodov. Kim Jong Un je bil sicer včeraj imenovan za prvega sekretarja vladajoče komunistične partije, njegov pokojni oče Kim Jong Il pa za "večnega" generalnega sekretarja Delavske stranke. Delavska stranka je odločitev sprejela na posebnem zasedanju, ki je bil namenjen predvsem utrjevanju položaja novega voditelja Kim Jong Una. (STA) Predčasne parlamentarne volitve v Grčiji bodo 6. maja ATENE - Grški premier Lukas Papademos je včeraj predsedniku Karolosu Pa-puliasu izročil svojo odstopno izjavo, s čimer je odprl pot do predčasnih parlamentarnih volitev, ki bodo 6. maja. V skladu z ustavo mora predsednik zdaj razpustiti parlament in v 30 dneh razpisati volitve. Papademos je pred tem na seji vlade dejal, da so volitve 6. maja nujne za izvedbo reform, ki bodo v Grčijo vrnile gospodarsko rast in zagotovile njen obstoj v evroobmočju. "Ti izzivi predstavljajo nacionalno vprašanje, ki se ga bo morala lotiti nova vlada. Predsedniku bom predlagal, naj razpusti parlament in razpiše volitve 6. maja," je dejal Papademos. Sirija zagotovila, da bo končala vojaške akcije ŽENEVA - Sirija je posebnemu odposlancu Združenih narodov in Arabske lige za Sirijo Kofiju Annanu včeraj zagotovila, da bo prekinila vse vojaške operacije do 6. ure v četrtek zjutraj po lokalnem času, ko se v skladu z Annano-vim mirovnim načrtom izteče rok za prekinitev vseh spopadov. Sirsko zunanje ministrstvo je Annanu v pismu zatrdilo, da bo Damask spoštoval rok za prekinitev vseh spopadov. Hkrati pa je opozorilo, da si pridržuje pravico do "sorazmernega ukrepanja" v primeru morebitnih napadov upornikov, je včeraj sporočil Annanov tiskovni predstavnik Ahmad Favzi. Romunija in Bolgarija v sporu zaradi 17 km morske meje BUKAREŠTA - Romunija in Bolgarija se še vedno nista dogovorili za okoli 17 kilometrov morske meje ali 350 kvadratnih kilometrov veliko območje na Črnem morju, ki je za obe državi pomembno tako s strateškega kot gospodarskega vidika. Pri sporu, ki sega v leto 1994, pa gre tudi za vprašanja zalog nafte in plina ter potek plinovodov Južni tok in Nabucco. Tako romunski kot bolgarski diplomati spora sicer ne označujejo kot ozemeljskega. Bolgarski predsednik Rosen Plev-neljev se je že zavzel, da bi spor rešili v "evropskem duhu", romunska vlada pa naj bi razmišljala o tem, da bi se obrnila na Meddržavno sodišče v Haagu. Romuniji je leta 2009 uspelo, da je na tak način sebi v prid razrešila spor z Ukrajino glede 12.000 kvadratnih kilometrov območja v Črnem morju. Romuniji so priznali pravico do 80 odstotkov območja in s tem tudi dostop do zalog plina in nafte. Ocenjuje se, da naj bi tam bilo okoli 70 milijard kubičnih metrov plina in 12 milijonov ton nafte. Metoda izračuna, ki jo je v tem sporu uporabilo sodišče, pa naj bi bila po mnenju predstavnikov romunske vlade ugodna za državo tudi v primeru spora z Bolgarijo. (STA) zda - Verjetni republikanski izzivalec ameriškega predsednika napadel, češ da je šibek voditelj Po torkovem umiku Santoruma iz tekme za republikansko nominacijo Romney in Obama v oster obojestranski spopad WASHINGTON - Mitt Romney, ki je s torkovim odstopom Ricka Santoruma ostal brez resnega tekmeca v boju za predsedniško nominacijo republikanske stranke, je včeraj ostro napadel predsednika ZDA Ba-racka Obamo. S tem je napovedal ostro kampanjo do novembrskih predsedniških volitev, na katerih se bo pomeril z Obamo. Romney, bivši guverner Massachu-settsa in multimilijonar, ki se drugič poteguje za republikansko predsedniško nominacijo, je po odhodu Santoruma še okrepil napade na Obamo, ki se bo kot kandidat demokratov novembra znova potegoval za položaj. Med kampanjo v Pensilvaniji, zvezni državi Santoruma, je Romney Obamo označil za šibkega voditelja, ki se opravičuje za veličino ZDA in ima raje socializem evropskega stila kot svobodno podjetništvo. "Prava smer za Ameriko ni njena delitev," je dejal Romney na večerji v okviru kampanje blizu Philadelphie. "To je tisto, kar dela narobe. V kampanji samo skuša kriviti in napadati Američane, skuša najti koga, ki bi ga lahko še obdavčil," je dejal. Obama, ki se v okviru kampanje mu- Mitt Romney ansa di na Floridi, pa je ocenil, da bo novembra odločitev tako nedvoumna, kot je bila leta 1964 med demokratom Lyndonom Johnso-nom in republikancem Barryjem Goldwa-terjem, ki se je končala z eno največjih zmag demokratov. Goldwater je takrat med drugim podprl "ekstremizem v obrambi svobode", objavljen pa je bil tudi televizijski oglas, ki je namigoval, da bi Goldwater lahko kot predsednik privedel do jedrske vojne. Obama pri tem ni omenil Romneyja, zato pa so bili njegovi svetovalci bolj brez dlake na jeziku. Vodja Obamove kampanje Jim Messina je po odstopu Santoruma dejal, da "ni presenečenje, da je Romney končno uspel zdrobiti svoje tekmece pod plazom negativnih oglasov". Drugi predstavniki Obamove kampanje pa so Romneyja znova obtožili, da kot bogataš nima stika s povprečnimi Američani. Na vprašanje Fox Newsa, kako bo odgovoril na tovrstne stalne napade demokratov, je Romney včeraj dejal, da "se je začela kampanja za splošne volitve" in da je še prezgodaj za odgovor. Romney in njegovi zavezniki so se sicer pokazali kot zelo spretni pri zbiranju milijonov dolarjev za učinkovite negativne oglase v okviru kampanje, ki so ohromili tako Santoruma kot Newta Gingricha na primarnih volitvah. Romney je v torek dal jasno vedeti, da bo napadal tudi značaj Obame. Po njegovih besedah predsednik ni nesposoben na področju gospodarske politike, da pa "dejansko ne mara posla". Romney je podobno izjavljal že minuli mesec. Po odstopu Santoruma, ko nekdanji predsednik predstavniškega doma zveznega kongresa Gingrich in zvezni kongres- nik iz Teksasa Ron Paul zanj nista prava tekmeca, sedaj znotraj stranke ni drugih vprašanj, ki bi zvodenela tovrstne komentarje. Obama je medtem med kampanjo na Floridi v torek znova pozval k spremembi davčne zakonodaje, po kateri sedaj bogati pogosto plačajo manj davkov kot srednji razred. Predlog ima le malo možnosti za sprejetje v kongresu, vendar jasno izraža razliko med njim in Romneyjem. "Izbrati moramo, v katero smer želimo, da gre država," je dejal Oba-ma študentom Univerze Florida Atlantic. "Ali bomo še naprej dajali davčne olajšave takšnim, kot sem jaz, ki jih ne potrebujemo," je dodal, pri tem pa mislil na svoje premoženje, ki je ocenjeno na med 1,8 milijona in 12 milijonov dolarjev. Romneyjevo premoženje naj bi znašalo okoli 250 milijonov dolarjev. Po besedah Obame bodo demokrati zagotovili, da bodo bogati plačali svoj pravični delež, ob tem pa se bodo osredotočili na vlaganja v izobraževanje, znanost in raziskovanje ter na skrb za najbolj ranljive skupine. Republikanci pa bodo uničili izobraževanje in programe za čisto energijo, tako da bi lahko boga- tim dali še več davčnih olajšav, je dejal. Nekdanji zvezni senator iz Pensilvani-je, skrajni konservativec Santorum je dolgo veljal za glavnega tekmeca Romneyja v boju za republikansko predsedniško nominacijo. Po njegovem torkovem odstopu, za katerega se je odločil po porazu na primarnih volitvah v Wisconsinu in Marylandu ter prestolnici Washington minuli teden, pa je Romney vse bliže predsedniški nominaciji stranke, tako da se bo 6. novembra najverjetneje pomeril z Obamo za Belo hišo. Santorum je na novinarski konferenci v Gettysburgu v svoji domači Pensilvani-ji v torek sicer dejal, da je odločitev z družino sprejel minuli konec tedna, potem ko je bila njegova triletna hčerka Bella, ki ima redko genetsko bolezen, znova v bolnišnici. Poudaril pa je, da ne bo končal boja, da bi premagali Obamo. Romenyju ni namenil nobenih besed. Izrazil mu ni niti podpore, poudaril je le, da je v kampanji sodeloval veliko dlje, kot je kdorkoli pričakoval. Je pa že prej dal vedeti, da bi sprejel tudi podpredsedniško kandidaturo. (STA) 20 Četrtek, 12. aprila 2012 APrimorski r dnevnik REGATE IN DEMONSTRACIJA NEAPELJ - Zaradi jakosti vetra, ki je dosegel tudi 25 vozlov, so v Neaplju izvedli samo dve od treh predvidenih regat World Series jadralnega Pokala Amerike. Prvo je dobil Spithill z Oraclom, v drugem pa je bil boljši Barker s katamaranom Emirates New Zealand, ki je po prvem dnevu tudi prevzel vodstvo, saj je dosegel najboljši čas. Luna Rossa je obe regati zaključila na zadnjih mestih. Otvoritev jadralnega spektakla je včeraj spremljala tudi demonstracija pre-kernih delavcev, ki jih je varoval poseben oddelek policije (na fotografiji ANSA). ABIDAL USPEŠNO OKREVA BARCELONA - Obrambni igralec Barcelone Eric Abidal po torkovi presaditvi jeter uspešno okreva v bolnišnici v Barceloni. Abidalove zdravstvene težave so se začele leta 2011, ko so mu najprej odstranili tumor na jetrih. Po nekajmesečnem okrevanju je Francoz znova stopil na zelenice in z Barcelono maja lani dvignil pokal za zmagovalca v ligi prvakov in španskem prvenstvu. Žal okrevanje ni šlo po načrtu. Bolezen je znova terjala svoj davek in branilec je moral zdaj na presaditev jeter. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu FORMULA 1: BAHRAJN ŠE POD VPRAŠAJEM MANAMA - Dirka formule 1 v Ba-hrajnu, ki je na sporedu v nedeljo, 22. aprila, je še pod vprašajem zaradi nemirov v državi. Po vodji formule 1 Bernieju Eccle-stonu je tudi združenje moštev (Fota) opozorilo na nevarnosti v tej nemirni arabski državi in od Fie zahteva, da prevzame odgovornost v zvezi z organizacijo oziroma odpovedjo dirke. Čeprav so nekatera moštva po poročanju BBC proti izvedbi dirke, jo lahko odpovejo samo Fia ali pa prireditelji v Bahrajnu. Če bi se ekipe enostransko odločile za nenastopanje v Bahrajnu, bi kršile veljavno pogodbo z vodstvom tekmovanja. nogomet - V A-ligi po zmagi proti Laziu Edyja Reje Juventus ostaja na vrhu TURIN/RIM - Alex Del Piero je na najlepši način praznoval 700. tekmo v dresu Juventusa. Proti trdoživemu Laziu je dosegel odločilni gol in belo-črni so potrdili prvo mesto na lestvici. Milan je namreč že v torek zvečer v Veroni premagal Chievo z golom Muntarija. Juventus je v prvem polčasu igral zelo dobro in zapravil dve stoodstotni priložnosti. »Bil bi pravi samomor, ko bi izgubili to tekmo, saj smo gospodarili na igrišču,« je po tekmi izjavil kapetan Del Piero. Za presenečenje je poskrbela Atalanta, ki je v Neaplju zmagala kar s 3:1. Domačim igralcem je zmanjkalo bencina. Bili so izčrpani, brez energije. Gostje so zmagali brez večjega odpora. Napoli v prihodnji sezoni skoraj gotovo ne bo videl lige prvakov. Če so se Mazzarijevi varovanci oddaljili od tretjega mesta, so se mu približali nogometaši Interja, ki so z 2:1 premagali Sieno. Za črno-modre je bil odločilen Milito, ki je sicer drugi gol dosegel iz najstrožje kazni. Inter je z novim trenerjem Stramac-cionijem v zadnjih treh krogih zbral sedem točk. Poraza Lazia v Turinu ni izkoristil videmski Udinese, ki je moral priznati premoč Rome. Rdeče-rumene je iz zagate v zadnjem delu tekme potegnil Totti, ki mu je uspelo premagati tudi tokrat zanesljivega Handa-noviča. Slovenski vratar je pred tem spretno ubranil nevaren strel Osval-da. Roma se tako lahko še poteguje za mesto v predkrogu lige prvakov. Guidolinov Udinese se tokrat resnici na ljubo ni izkazal. Tretje mesto ostaja sicer še naprej v dometu vi-demskega prvoligaša, ki bo v prihodnjem krogu v Vidmu (že v soboto) gostil Inter. V spodnjem delu lestvice je Par- Alessandro Del Piero (desno) je z golom iz prostega strela v 82. minuti zagotovil zmago Juventusa, ki je tako obdržal prvo mesto na lestvici ansa ma z 2:0 (oba gola sta padla v prvem polčasu) premagala Tesserjevo No-varo. Fiorentini pa ni uspelo premagati Palerma. Amauriju je sodnik razveljavil gol. V Genovi sta se domača Genoa in zadnjeuvrščena Cesena razšli z nedoločenim izidom 1:1. Danes se bosta v Bologni srečali še Bologna in Cagliari. Vstopnice za tekmo Cagliari - Catania na Roccu v Trstu TRST - Za tekmo 33. kroga A-lige Cagliari - Catania, ki bo v ponedeljek ob 20.45 na stadionu Nereo Rocco v Trstu, so že na voljo vstopnice, ki jih dobite v Ticket Pointu na Korzu Italia 6/c v Trstu. tenis - Slovenija v Pokalu Fed Za obstanek se bo borila tudi Kolarjeva Slovenska ženska teniška reprezentanca se bo konec naslednjega tedna borila za obstanek v drugi ja-kostni svetovni skupini pokala Fed. V soboto, 21. in v nedeljo, 22. aprila, se bodo pomerile s Francozinjami. Po vsej verjetnosti bo Slovenija nastopila v najmočnejši postavi s Polono Her-cog, Katarino Srebotnik, Petro Ram-pre ter Nastjo Kolar. Slednja, ki je kot debitantka prvič nastopila februarja meseca roti Japonski, je v sezoni 2010 nastopala tudi s gropajsko-padriško Gajo v italijanski A2-ligi. Mlada Ce-ljanka, ki bo letos julija dopolnila 18 let, zaseda na lestvici WTA 270. mesto, med Slovenkami sta boljši le Polona Hercog (36.) in Petra Rampre (153.). Za francosko izbrano vrsto bodo poleg najboljše francoske igralke Marion Bartoli (7.) igrale še Virgine Razzano (98.) in Pauline Parmentier (58.) ter mlada 18-letna igralka srbskega rodu Kristina Mladenovic (161.) Lestvica Juventus 32 18 14 0 52:17 68 Milan 32 20 7 5 62:26 67 Lazio 32 16 6 10 48:40 54 Udinese 32 14 9 9 44:32 51 Roma 32 15 5 12 52:42 50 Napoli 32 12 12 8 56:41 48 Inter 32 14 6 12 47:45 48 Catania 32 10 13 9 42:43 43 Chievo 32 11 9 12 30:40 42 Atalanta (-6) 32 11 13 8 37:34 40 Palermo 32 11 7 14 44:49 40 Siena 32 10 9 13 37:34 39 Cagliari 31 9 11 11 33:38 38 Parma 32 9 11 12 41:50 38 Bologna 31 9 10 12 32:38 37 Fiorentina 32 9 10 13 32:38 37 Genoa 32 9 9 14 43:58 36 Lecce 32 8 10 14 37:48 34 Novara 32 5 10 17 27:54 25 Cesena 32 4 9 19 19:48 21 PRIHODNJI KROG v soboto ob 18.00 Milan - Genoa, ob 20.45 Udinese - Inter, v nedeljo ob 12.30 Novara Lazio, 15.00 Atalanta - Chievo, Cesena - Juventus, Lecce - Napoli, Palermo - Parma, Siena - Bologna, 20.45 Roma - Fiorentina, v ponedeljek ob 20.45 v Trstu Cagliari - Catania 3 na absolutni lestvici odigranih tekem v A-ligi, skupaj z nekda-^ft njim vratarjem ^^ Dinom Zoffom. Interjev kapetan Javier Zanetti je sinoči odigral 570. tekmo v A-ligi. Pred njim sta le prvouvrščeni Paolo Maldini (647 tekem) in Gian-luca Pagliuca (592 tekem) v najvišji državni ligi. kolesarstvo Voecklerju Brabantska puščica LEUVEN - Francoski kolesar Thomas Voeckler je zmagovalec 52. klasične kolesarske dirke za Brabantsko puščico v Belgiji. Kolesar ekipe Europcar si je prvo letošnjo zmago in tudi prvo za svojo ekipo priboril s samostojnim pobegom približno 30 kilometrov pred ciljem. V dežju in ob koncu tudi toči je drugo mesto zasedel trikratni zmagovalec dirke in tudi trikratni svetovni prvak Španec Oscar Freire, ki je zaostal minuto in 11 sekund, z istim zaostankom pa je bil tretji Belgijec Pieter Serry. »Na spolzki cesti je bilo danes težko tekmovati. Imel sem močne noge, kar pa ne pomeni, da sem zdaj med favoriti dirke Amstel Gold Race. Tam bo konkurenca mnogo močnejša,« je po zmagi dejal Voeckler. Slovenskih predstavnikov ni bilo na startu. SLOVENIJA ŠE 28. - Svetovni in evropski prvaki Španci so tudi v aprilu na vrhu lestvice Mednarodne nogometne zveze (Fifa). Na drugo mesto je s tretjega napredovala Nemčija, na tretje Urugvaj, Nizozemci pa so z drugega zdrsnili na četrto. Slovenija je obdržala marčevsko pozicijo in je 28. EP V KOŠARKI - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je občini Jesenice izdalo gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo objekta Športna dvorana Pod-mežakla, kjer naj bi leta 2013 igrala ena izmed predtekmovalnih skupin EP v košarki. Izvajalca del naj bi izbrali konec maja ali v začetku junija. ROKOMET - 1. SRL: Maribor Branik - Cimos Koper 33:34. KOŠARKA - Promocijska liga: Bor NLB - Sokol 75:59 (Galocchio 30; Vitez 22). Kam konec tedna L.JUÜJ JAHA Izidi 32. kroga Catania - Lecce 1:2 (0:0) Strelca: 52. Bergessio (C), 88. Corvia, 90. (+1) Di Michele Fiorentina - Palermo 0:0 Genoa - Cesena 1:1 (1:0) Strelca: 41. Rosi (G), 76. Mutu Inter - Siena 2:1 (1:1) Strelca: 42. Milito, 52. D'Agostino (S), 83. Milito iz 11-m Juventus - Lazio 2:1 (1:1) Strelci: 30. Pepe, 45. Mauri (L), 82. Del Piero Napoli - Atalanta 1:3 (1:1) Strelci: 10. Bonaventura, 13. Lavezzi (N), 58. Bellini, 68. Carmona Parma - Novara 2:0 (2:0) Strelca: 27. Giovinco, 40. Jonathan Roma - Udinese 3:1 (1:1) Strelci: 8. Osvaldo, 43. Fernandes (U), 86. Totti, 90. (+2) Marquinho Chievo - Milan 0:1 (v torek) Bologna - Cagliari danes ob 20.45 Nedelja, 15. aprila, ob 20.00 dvorana Stožice v Ljubljani HOKEJ - SVETOVNO PRVENSTVO DIVIZIJE I Gremoña izlet Slovenija - Velika Britaniua V Ljubljano na ogled prvega nastopa slovenske hokejske reprezentance na SP divizije I se lahko odpeljete še iz dveh razlogov: hokej si boste prvič lahko ogledali v stožiški dvorani, pred tekmo pa si lahko ogledate razstavo tržaških slikarjev Razprta obzorja (Cankarjev dom, od 10. do 19. ure). V naslonjaču pred TV Nedelja, 15. aprila 2012, ob 15.05 po Rai 3 KOLESARSTVO Amstel Gold Race Po nedeljski »klasični« Pariz - Roubabc bodo ljubitelji kolesarstva konec tedna prišli znova na svoj račun z 256,5 kilometra dolgo nizozemsko preizkušnjo Amstel Gold Race, na kateri zaradi poškodbe ne bo favorita Toma Boonena. mo za »nase« Nedelja, 15. aprila 2012, ob 16.00 v Repnu NOGOMETNA ELITNA LIGA Kras Repen - San Luigi Tržaški pokrajinski derbi v najvišji deželni ligi bo tokrat odločal o prvem mestu na lestvici. Obe ekipi imata 45 točk na lestvici. Do konca prvenstva pa manjka še šest tekem. Kras, ki želi napredovati v D-ligo, potrebuje vse tri točke. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 12. aprila 2012 21 NASTOPIL Z RIMSKO STELLO AZZURRO Igralec Jadrana Samuel Zidarič (letnik 1998) je velikonočne praznike preživel v Turinu. Z ekipo iz Rima Stella Azzurra je nastopil na štirindnevnem turnirju La colomba fa canestro. V rimsko ekipo so visokega jadranovca vpoklicali potem, ko so ga opazili na treningu najboljših igralcev severne Italije. Na turnirju je Samuel igral samo tri tekme, ker si je nato lažje zvil gleženj. Na prvih dveh srečanjih je dosegel 8 in 9 točk, proti ekip Blu Oro-bica pa kar 28 točk. Stella Azzurra je bila na koncu sedma med 16 ekipami. ROBERTA GRECO DVAKRAT NA ZMAGOVALNEM ODRU Roberta Greco, Slovenka iz Slivnega, je pred kratkim nastopila na dveh državnih preizkušnjah v konjskih športih na hipodromu v Trevisu. Članica kluba Le Torri di Slivia je na dva tisoč metrov dolgi preizkušnji osvojila absolutno drugo mesto s konjem Nicolosom Sprendom. Na 400 metrov krajši progi (1600 m) je Grecova končala dirko na prvem mestu. Zmago je osvojila z novim konjem Exotic Horseom. Roberta bo v nedeljo znova tekmovala v Trevisu. TUDI »NASI« S SELEKCIJAMI Z današnjima dvobojema med Vidmom in Gorico v Korenu (20.30) ter Tolme-čem in Červinjanom v Klu-žah se bo začel tradicionalni Turnir pokrajin 2012 v kategoriji mladincev. Na-raščajniki in najmlajši pa so stopili na igrišče že včeraj. S tržaško izbrano vrsto mladincev bosta nastopila Bregova igralca Nigris in Romano. Za naraščajnike igrata nogometaša združene ekipe Krasa Ni-kolovski in Krizman ter Vesnina igralca Bubnic in Kerpan, za najmlajše pa Endrit Dedaj in Luca Gregori (Kras) ter David Colja (Sistiana). alpsko smučanje - Pogovor s trenerjem SK Brdine Lovrencem Gregorcem Kvantiteto so nadomestili s kvaliteto Trener je uvedel vadbo z demonstratorjem, zato je bil napredek vseh tekmovalcev v tehniki viden - Prednosti in slabosti maloštevilne ekipe sk devin En državni finalist, ostalim pa je spodletelo V starejših mladinskih kategorijah dečkov in na-raščajnikov je tekmovala tudi ekipa Devina. Šestčlansko ekipo je vodil trener Matej Štolfa, ki je bil z opravljenim delom zadovoljen: »Opravili smo vse, kar sem načrtoval, in tudi z rezultati sem zadovoljen. Težava je bila le ta, da nismo bili konstantni: ali so moji varovanci dosegli rezultat - uvrstitev v prvo deseterico - ali pa odstopili.« Ravno odstopi so bili letos odločilni za perspektivno tekmovalko Andreo Craievich, ki je bila v prejšnji sezoni med najboljšimi v deželi. Deklica, ki je v letošnji sezoni prestopila kategorijo, se je med leto starejšimi tekmovalkami hitro znašla in dosegla več uvrstitev v prvo deseterico, velikokrat pa je tudi odstopila. Zato ji je zmanjkalo točk za nastop na deželnih kvalifikacijah za trofejo Topolino, slab nastop pa ji je preprečil tudi kvalifikacijo na državno fazo Ostržka na smučeh. Uvrstitev na državni finale pa je med tekmovalci Devina uspela samo Rudiju Škerku, ki je bil tudi v drugem delu sezone najbolj konstanten. Njegov napredek je bil letos viden tudi rezultatsko, je pojasnil trener Štolfa, saj je zbral tudi več uvrstitev med deseterico, kar je bil tudi letošnji cilj. Med na-raščajniki je Tommaso Pilat tudi zbral nekaj dobrih uvrstitev, odstopov pa je bilo veliko, veliko truda pa je vložila Petra Basezzi, ki je napredovala in se umestila med dvajseterico. Z ekipo so trenirali še Enrico Rožič, Samuel Purič in Pa-trizia Zarotti, ki pa vidnejših rezultatov niso dosegli. »Ekipo je sicer sestavljalo 11 tekmovalcev, redno pa jih je treniralo le šest. Verjamem, da še posebej Andrea Craievich, Rudy Škerk in Tom-maso Pilat lahko še napredujejo, če bodo redno trenirali,« je še zaključil trener Štolfa, ki je z letošnjo sezono zaključil triletni projekt. Ali bo ekipo vodil še naslednje leto, pa še ne ve. (V.S.) □ Obvestila SK DEVIN prireja štiridnevni tečaj plezanja od 14. aprila do 1. maja v Glinščici in na Napoleonski cesti in tečaj plezanja po zavarovanih poteh, ki bo potekal 22., 25. in 29. aprila in se bo odvijal v Glinščici in v Vipavski dolini. Informacije in vpisovanja na info@skdevin.it ali na 335 8416657. TPK SIRENA organizira tečaj športnega ribolova za mlade od 9. do 15. leta starosti. Tečaj vključuje štiri lekcije, ki bodo na sedežu kluba v Barkovljah ob sobotah med 15. in 18. uro. V ceni bo vključen ves potrebni material, včlanitev v Zvezo za obvezno zavarovanje, vabe in končno tekmovanje. Vpisovanje bo mogoče do 12. aprila, prvo srečanje pa bo v soboto 14. aprila. Informacije in vpisovanja na 3358034912 ali 3466424907 ali info@tpkcntsirena.it. Najuspešnejšo smučarsko letošnjo sezone Katrin Don, tekmovalko SK Brdine, je tudi letos vodil trener Lovrenc Gre-gorc iz Ajdovščine. Pod njegovim vodstvom je 14-letnica dosegla zavidljive rezultate. Med leto starejšimi tekmovalkami ji je uspel preboj na prestižno državno fazo Topolino (kjer je bila med smučarkami iz cele Italije 24. v slalomu in 34. v veleslalomu), v naši deželi pa je bila med naraščajnicami v veleslalomu, njeni paradni disciplini, vedno med sedmerico, dvakrat pa je stopila tudi na stopničke. Ob koncu sezone je nastopila tudi na državnem prvenstvu, sicer kot rezerva. Pod vodstvom Lovrenca Gregorca, s katerim smo se pogovorili, sta v starejših mladinskih kategorijah tekmovala še Matej Kalc in smučar Mladine Jan Sedmak. Če se najprej osredotočiva na sezono Katrin Don, rezultati vas najbrž niso presenetili, saj ste jih že pred sezono napovedali, kljub temu, da je leto mlajša od ostalih? Na teningih, kjer smo se primerjali z ostalimi, smo že opazili, da je Katrin Katrin Don na državni fazi prestižne trofeje Topolino hitrejša od tistih tekmovalk, ki so bile v prejšnjih sezonah hitrejše. Zakaj ji je uspel ta napredek? Za celotno ekipo velja, da je bilo letos delo zelo individualno, saj Matej Kalc, Lovrenc Gregorc, Rudy Škerk in Matej Štolfa smo bili samo v treh, kar je po eni strani lahko tudi pozitivno. Vadba je bila posledično tudi zelo intenzivna kot še nikoli, ob tem pa smo vpeljali vadbo tehnike z demonstratorjem. Prav zato je bil pri vseh tekmovalcih napredek velik. Obenem pa smo želeli dokazati, da smo lahko tudi s tremi tekmovalci uspešni. Zakaj ste uvedli delo z demonstratorjem? Glede na to, da ne treniramo toliko kot konkurenca, je bila rešitev ta, da je vadba kvalitetnejša in da nadoknadimo zaostanek v tehniki. Temu smo namenili poletni in jesenski del treninga, ko smo v prvi fazi zelo veliko smučali na prosto, in šele nato začeli s postavitvami. Kljub maloštevilčni ekipi ste dosegli dobre rezultate: ste torej pristaš tiste struje, da je boljše delo v ekipi kot posamično? Sem pristaš dela v ekipi. Take sezone pa ne bi ponovil, rad bi imel številnejšo ekipo. V tako majhni ekipi pri- haja namreč tudi do prenasičenosti, težav v odnosih. Poleg odnosov pa je tudi primerjava med tekmovalci tista, ki v tako maloštevilni ekipi zmanjka? Seveda. Na treningu te konkurenca žene naprej, tako da na vsaki vožnji želiš doseči kaj več in zmagati. To je potem podlaga, da lahko zmaguješ tudi na tekmah. Letos so nam te primerjave uspele, ko smo trenirali s tržaškim CAI-jem in Sci clubom 70. Po nastopih na Topolinu ste napovedali, da je napredek Donove še možen, vendar bi bilo potrebno povečati količino treningov, da bi postali konkurenčni tudi na vsedržavnem nivoju. Bo to mogoče v danih razmerah? To bom predlagal, povečati pa bi morali trening v jesenskem delu. Vsekakor če je to možno s finančnega vidika, bodo odločali starši in klub. Kaj pa odlikuje Brdinino tekmovalko? Pohvalil bi njeno delavnost, doslednost in točnost, se trudi in želi uspeti, včasih pa je mogoče preveč trmasta. Zelo zadovoljen pa sem tudi z napredkom ostalih. Matej Kalc je letos dosegel rezultate, ki jih ni nikoli prej (uvrstil se je na državno fazo Ostržka na smučeh, op.a.). Z večjo samozavestjo bi bil lahko še bolj konstanten. Tudi pri Janu Sedmaku, ki je letos prvič tekmoval na tekmah FISI, je bil napredek viden. V slalomu, kjer se je prvič preizkusil januarja, je bil stalno boljši in tudi imel željo, da se dokaže. Kje pa boste trenirali naslednjo sezono? Še ne vem, je več možnosti. (V.S.) prej do novice www.primorski.eu1 PLANINSKI SVET V nedeljo 25. jubilejni memorial Mirko Škabar Planinski odsek SK Devin bo v nedeljo, 15. aprila, organiziral jubilejni 25. memorial »Mirko Škabar«. Pohod iz Praprota v Repen je lahka tura po kraških gričih, vzdolž slo-vensko-italijanske meje z majhno višinsko razliko, ki jo bomo prehodili v približno 4 urah. Odhod je prost po dobro označeni stezi (trasi) iz Praprota do križišča pri Trnovci, nato zavijemo levo mimo trnovskega ka-la na trnovski hrib, od tam se spustimo po gozdni poti, kjer za vasjo Trnovca zavijemo levo po poti do borovega gozdiča, kjer zavijemo desno po borovem gozdu ob samatorskem kamnolomu (tu so do leta 1959 kopali rdeči marmor), na hrib Sv. Lenart, kjer je krasen razgled na vse strani. Tam so ostanki gradišča, prazgodovinske utrdbe iz bronaste dobe. Na vrhu hriba so tudi razvaline cerkve poimenovane Sv. Lenart, po katerem je hrib dobil ime. Cerkev je bila opuščena v obdobju cerkvenih reform ob koncu 18. stoletja. Pohod bomo nadaljevali po označeni stezi do Jarovcev, kjer bo, približno na polpo-ti, postanek za čaj. Pohod se nadaljuje tudi delno čez mejo po grani-čarski stezi mimo Volnika na Golc, od tu se spustimo v Repen v kočo pod Rupo, kjer bo kosilo in nagrajevanje. Start pohoda bo od 8.30 do 10.00 v Praprotu. Za povratek nazaj bodo na razpolago društveni kombiji. Informacije na tel. +39-040200782 - SK Devin (Frančko). Potepanje po Bolgariji Slovensko planinsko društvo Trst načrtuje v poletnih mesecih, točneje od 26. julija do 5. avgusta, enaj-stdnevno potepanje po Bolgariji. Program načrtovanega izleta bomo predstavili v sredo, 18. aprila ob 20.30 v društveni postojanki v Bo-ljuncu, hišna številka 44. Vabljeni vsi, ki jih pobuda zanima. Pomladanski izlet Pomladanski izlet, ki ga Slovensko planinsko društvo tradicionalno prireja na velikonočni ponedeljek, je bil letos skoraj zimski. Takega je skupina planincev (na sliki desno) občutila predvsem zjutraj, ko se je zbirala v Boljuncu in ji je leden veter rezal v lica. Kljub mrazu se je skupina podala do Marezig, lepega istrskega naselja z enkratnim razgledom na morje, na koprski in tržaški zaliv pa tja do zasneženih gorskih vrhov. Tu je planince že čakal vodič Darko. Po ogledu vasi in spomenika posvečenega Marežanskemu uporu, prav tu je namreč prišlo 15. maja 1921 do prvega upora proti fašizmu, se je skupina spustila po kolovozu v dolino rečice Rokave. Ob zaselku Ro- kavci je prišla do struge, ki je bila v tem obdobju sicer suha, ter ob njej nadaljevala pot v smeri proti zaselku Bernetiči. Med potjo pa je imela priliko videti, kolika lahko postane sila deroče vode v tej navidez skromni rečici ob povodnjih, saj je zadnja povodenj odplavila tudi zidan most pod Bernetiči. Skupina se je nato povzpela ob lepo urejenih oljčnih nasadih in vinogradih do vasi Lopar, kjer si je ogledala zelo zanimivo krajevno etnološko zbirko v Hiši od Bar-dinca in cerkev sv. Jerufa. Po kolovozni poti, ki se vzpenja skozi gozd, je nato nadaljevala pot do cilja, do zaselka Zabavlje. Pomladanski izlet po deželi refoška se je sklenil v prijetnem druženju v vinski kleti pri Kocjanči-ču, ob uživanju velikonočnih dobrot in ob pokušnji lanske letine refoška. Za uspeh izleta gre posebna zahvala gospodu Darku Butinarju, članu Obalnega planinskega društva Koper. Z mladinskim odsekom SPDT na Slavnik Mladinski odsek Slovenskega Planinskega Društva Trst prireja 22. aprila družinski izlet na Slavnik. Zbrali se bomo v nedeljo, 22. aprila, ob 9. uri na mejnem prehodu na Pesku. Prihod na zbirno mesto predvidoma ob 17. uri. Dodatne informacije in pojasnila lahko dobite pri Katji (3385953515) ali Lauri (3487757442) ob večernih urah ali na mladinski@spdt.org. Obvezna prijava do četrtka, 19. aprila. 22 Četrtek, 12. aprila 2012 AVTOMOBILI / seat - V svojem razredu bo imela zelo ostro konkurenco Nova ibiza doživela omejene spremembe uspeh Korejci na Slovaškem povečujejo Vrsta varčnih bencinskih in dizelskih motorjev - Na voljo tudi menjalnik DSG proizvodnjo Prvo ibizo so predstavili v daljnem letu 1984, od takrat pa je doživela veliko sprememb, predvsem pa je postala eden od akterjev v razredu, kjer kraljujejo polo, clio, fiesta in corsa. Že ta ugotovitev pove, da španski avto ne bo imel lahkega življenja in da se bo za vsak prodan primerek moral krepko boriti. Sicer pa je treba tudi povedati, da so v skoraj 30-letnem obstoju prodali kar 4,65 milijona ibiz, kar je zavidanja vreden uspeh. Pri Seatu so se za posodobitev ibize odločili 5 minut pred 12. Pri novi Španki boste dobili nov odbijač, nov pokrov motorja, znižano masko, pri dražjih različicah pa tudi prednja in zadnja LED svetila, da o zadnjem odbijaču niti ne govorimo. Spremembe gre beležiti tudi v notranjosti. Spremenili so volan in plastiko ob stikalih klimatske naprave, sedeži imajo nove prevleke, prostornina predala pred sovoznikom pa je s 4,7-litra povečana na 10,7. Ibiza ima zdaj serijsko sistem ESC, kot opcija pa je na voljo Hill Hold Assist za speljevanje na klancu. Gre omeniti, da je aktualna generacija ibize na testu NCAP dobila 5 zvezdic. Ibiza ni izrazito športna, a dobro usklajuje dinamičen značaj z udobjem. Vsi pogonski agregati so v povprečju nekoliko varčnejši, kupci pa bodo imeli več svobode tudi pri oblikovanju posameznih različic. Med dodatki najdemo zdaj Multi-medijski prenosni sistem z navigacijo, ki ga je mogoče odnesti iz vozila, v osnovi pa gre za Navigonovo navigacijo, ki razen tega, da vas zna pripeljati na cilj po pravi poti, zna upravljati tudi s potovalnim računalnikom in radiom. Dodatek bo na voljo letošnjo jesen. Paleto bencinskih motorjev sestavljajo 3-valjni 1.2 litrski motor s 66 KM, atmosferska 1,2-litrski in 1,4-litrski štirivalj-nik s 70 in 85 KM, tri različice 1.2 TSI s 7105 KM, običajna, z DSG menjalnikom in Ecomotive. V paketu FR je na voljo tudi 1,4-litrski TSI s 150 KM. Dizelskih motorjev je pet: 1,2-litrski trivaljnik s 75 KM je na voljo v E-Ecomotive različici s porabo samo 3,4 litra na 100 km in 89 g CO2 emisij. 1,6-litrski TDI razvija 90 ali 105 KM, 2-litrski TDI pa je na voljo za FR in premore 143 KM. Ecomotive prinaša tudi start-stop sistem, ki je okolju še prijaznejši. Za zdaj so na voljo trije (prej štirje) paketi opreme, reference, style in FR, od prihodnjega leta pa bo ibiza na voljo tudi s cupra paketom. Cena bencinskih ibiz se začenja pri 11.450 evrov, za dizel pa je vstopna cena 13.750 evrov. Občutno povečanje povpraševanja po vozilih Kia po vsej Evropi je imelo za posledico nov proizvodni rekord v Kiini evropski tovarni v slovaški Žilini. Tako so v letu 2011 v tamkajšnji tovarni skupno proizvedli nekaj več kot 252.000 Kij in 359.000 motorjev, kar predstavlja 10- oz. 12% povečanje v primerjavi z letom prej. Kia je lani kar precej investirala v povečanje zmogljivosti in zaposlila dodatnih 900 ljudi za tretjo izmeno, ki so jo prvič zagnali januarja letos 2012. Skupaj je zdaj v tem »slovaškem čudežu« zaposlenih 3.900 ljudi. V razširitev zmogljivosti v obratu za izdelavo motorjev - po novem znaša450.000 motorjev letno - je Kia vložila 200 milijonov evrov, poleg tega pa je podjetje v zadnjih 12 mesecih za okolju prijazne projekte v regiji doniralo kar 400.000 evrov. Povečano povpraševanje po vozilih Kia v časih, ko celotna avtomobilska industrija doživlja precejšnji padec prodaje, priča o Kii-ni pravi poti, ki so jo kupci prepoznali kot znamko z izstopajočim dizajnom, nizkimi stroški vzdrževanja, odlično vrednostjo za denar in kakovostno izdelavo. Stran pripravil Ivan Fischer mazda - Japonci ustregli tistim, ki si želijo manjše SUV CX-5 z 2- ali 4-kolesnim pogonom Za zdaj na voljo samo po en bencinski in turbodizelski motor - Na razpolago 6-stopenjski ročni ali samodejni menjalnik Povpraševanje po kompaktnih SUV je čedalje večje in Mazda tega trenda ni mogla prezreti. Čeprav Japonci ponujajo zmogljiv CX7, ki so ga pred kratkim opremili tudi z dizlom, so se odločili tudi za manjši model, ki so ga poimenovali brez velike domišljije CX5, v katerem Mazda prvič združuje celoten nabor revolucionarnih tehnologij Skyac-tiv, ki obsegajo izboljšave na bencinskih (Skyactiv-G) in dizelskih (Skyactiv-D) motorjih, samodejnih (Skyactiv-Drive) in ročnih (Skyactiv-MT) menjalnikih, podvozju (Skyactiv-Chassis) in karoseriji (Skyactiv-Body). Nova Mazda bo na voljo z 2.2.-li-trskim turbodizlom (150KM, 380 Nm) in z 2-litrskim bencinskim motorjem Skyactiv-G (165 KM, 210 Nm) za različice s prednjim pogonom, ista dva motorja, katerih moč je 175, oz. 160 KM pa sta namenjena različicam s 4-kolesnim pogonom. Zanimivo je, da imata tako bencinski motor kot turbodizel kom-presijsko razmerje 14:1. Za doseganje tako visoke kompresije so morali prilago- V Jflffj t** diti izpušna kolena, obliko batov (z vdolbino) in injektorje, dodali pa so tudi variabilno krmiljenje ventilov. Rezultat je 15% več navora, 15% manjša poraba in emisije ter 10% manjša masa. Motor je ustrezen standardom Euro 5. Kupci bencinskih in dizelskih različic mazde CX-5 si bodo lahko omislili 6-stopenjski ročni ali samodejni menjalnik. Prvi se imenuje Skyactiv-MT, je manjši in lažji od dosedanjih menjalnikov, hkrati pa se ponaša s kratkimi, natančnimi hodi in še posebej lahkotnim pretikanjem v višje prestave. Samodejni menjalnik Skyac-tiv-Drive pa ima še premostitveno sklopko. Poleg klasične hidravlične ima dodano še lamelno sklopko, ki omogoči hitreje in mehkeje spojiti prestave. Insignia odslej tudi biturbo Dvolitrski turbodizel zmore 195 KM in se odlikuje s pičlo porabo Da je Oplova insignia velik uspeh za hišo iz Russelsheima, ni nobenega dvoma, preseneča pa stalno izpopolnjevanje tega modela. Dizelsko ponudbo je razširila nova različica z izjemno dinamičnim in učinkovitim motorjem biturbo. Dvolitrski CDTI motor ima ne le 195 KM in 400 Nm navora, marveč tudi zelo omejeno pora- bo. Limuzinska različica s sprednjim pogonom in ročnim 6-stopenjskim menjalnikom porabi le 4,9 litra na 100 kilometrov (129 g CO2/km). Različice s štirikolesnim pogonom (AWD) so na voljo tudi s posebno izvedbo podvozja SuperSport iz različice insignia OPC (Opel Performance Center) s pogonom na vsa kolesa. Insigniin inovativen biturbo sistem sestavljata dva turbinska polnilnika različnih velikosti, delujoča ločeno ali družno. Opel je edini izdelovalec avtomobilov srednjega razreda, ki ponuja ta sofisticiran, sekven-čni sistem za dizelski motor. Vse različice z ročnim menjalnikom so opremljene s sistemom Start/Stop, s katerim je insignia eden najbolj učinkovitih avtomobilov srednjega razreda glede porabe goriva. Kupci insignie lahko dobijo, na osnovi radarja delujoč sistem ACC (Adaptive Cruise Control), ki ohranja izbrano hitrost, samodejno prilagojeno prometnim razmeram in sočasno ohranja pravilno varnostno razdaljo. V povezavi z radarjem so na voljo še nekateri drugi sistemi, kot je FDI (Following Distance Indication), ki voznika s svetlobnim opozorilom obvešča o ustrezni varnostni razdalji, sistem FCA (Forward Collision Alert), ki s svetlobnim in zvočnim opozorili opozori na možnost naleta na spredaj vozeče vozilo in sistem CIB (Collision Imminent Braking) za samodejno zmanjšanje hitrosti, ko je zaznana neizbežnost trka. slovenija - Porazne številke Močan padec avtomobilskega trga Avtomobilskemu tržišču se tudi v Sloveniji letos slabo piše. Kupci novih avtomobilov imajo preplitve žepe ali pa se negativno odzivajo na stalne negativne novice o kratkoročni prihodnosti slovenskega gospodarstva. Rezultat je vsekakor padec trga za slabih 14% v letošnjem prvem trimesečju. Trgovci so tako našli samo 14.425 kupcev, lani pa jih je bilo za nove avtomobile v enakem obdobju 16.762. Omembe vredna novost je tudi to, da je med največjimi znamkami v Sloveniji Volks-wagnu uspelo bolj omejiti padec prodaje kot Renaultu, saj je slednji dosedanje tradicionalno prvo mesto zdaj prepustil prav VW. Poleg Renaulta sta sta se v prvi deseterici slabo obnesla še Hyundai in Ford, ki sta mesto prepustila uspešnejšima zasledovalcema Škodi in Kii Zanimiv je razvoj med premijskimi znamkami. BMW je z največjim relativnim padcem prodaje (dobrih 50 odstotkov) izgubil lansko prvo mesto, medtem ko je Audi kot ena redkih znamk povečal prodajo, še bolj sta poskočila tudi Mercedes-Benz in Alfa Romeo. Napredku med premijskimi znamkami se je pridružil tudi Land Rover. Manj premikov je bilo zaznati med najuspešnejšimi modeli. Renaultov clio je seveda še vedno najuspešnejši, v kombinaciji z meganom tudi sicer še vedno na vrhu (1.316). Sledita polo in golf (1.096), družinski pari pa sploh obvladujejo prodajno najbolj priljubljeno deseterico modelov. Astra in corsa sta skupaj dosegli prodajo 686 primerkov, nekaj manj fabia in octavia (638), deseterico dopolnjujeta še uspešna Kiina novost rio in najštevilčnejši Peugeot (308). O Fiatu v prvi deseterici ni ne duha ne sluha, prav tako o Lancii in o Alfa Romeu, čeprav je slednja okrepila svojo prisotnost, vendar gre za res zanemarljive številke. Za kupce postaja vedno bolj zanimiva znamka Chevrolet, ki je pristala na 10. mestu prodajne lestvice s 505 primerki. Gospodarska kriza, ki pesti skoraj vse države Evrope torej ni prizanesla niti Sloveniji. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 12. aprila 2012 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Tv Kocka: Enciklopedija živali - Noj 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Vabilo v gledališče: W.A. Mozart, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno Rai Due 7.00 Risanke 9.25 Nan.: Zorro 10.00 Aktualno: Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fatti vo-stri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktualno: L'ltalia sul Due 16.15 Nan.: La si-gnora del West 17.00 Nan.: Private Practice 17.50 Dnevnik L.I.S. in športne vesti ÍjHO^T WHfSHKRKR 18.45 Nan.: Ghost Whisperer19.35 Resn. show: L'isola dei famosi 9 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Resn. show: L'isola dei famosi 9 - La seratona (v. N. Savino) 1.20 Dnevnik in Parlament 1.30 Nan.: Day Break Rai Tre 6.00 Dnevnik 7.00 Aktualno: Tgr Buon-giorno Italia/Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Aktualno: La Storia siamo noi 11.00 Aktualno: Apprescindere 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Tg3 Fuori Tg 12.45 20.10 Aktualno: Le Storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tgr Leonardo 15.05 Nan.: Lassie 15.55 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik in Deželni dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Nan.: Medium (i. Patricia Ar-quette)23.25 Aktualno: Volo in diretta 0.00 Dnevnik in deželni dnevnik Rete 4 rabinieri 2 10.50 Dok.: Slow Tour 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in cor-sia 13.00 Nan.: La signora in giallo 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Flikken coppia in giallo 16.15 Nad.: My Life - Segreti e passioni 16.50 Film: La lunga strada verso casa (dram., ZDA, '90, r. R. Pearce, i. S. Spacek) 18.30 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 6.45 Aktualno: Unomattina 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 11.05 Aktualno: Occhio alla spe-sa 12.00 Aktualno: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik, ekonomija in Focus 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 1.20 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Kviz: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Nan.: Nero Wolfe 23.05 Dnevnik - kratke vesti 23.10 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 0.45 Nočni dnevnik in Focus 1.25 Aktualno: Sottovoce 1.55 Dok.: In Italia Canale S O Italia 1 ^ Tele 4 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 3.10 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 11.10 Aktualno: L'aria che tira 12.3017.50 Variete: I menù di Be-nedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Gambit - Grande furto al Semiramis (kom., ZDA, '66, r. R. Neame, i. S. MacLaine) 16.00 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mon-di 21.10 Film: Rambo III (akc., ZDA, '88, r. P. MacDonald, i. S. Stallo-ne)23.35 Film: Payback - La rivincita di Porter (akc., ZDA, '99, r. B. Helgeland) 1.30 Nočni dnevnik 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: La telefona-ta di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 10.05 Resn. show: Grande Fratello 12 10.10 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-Vetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.45 Kviz: The Money Drop (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 21.10 Nan.: Benvenuti a tavola: Nord vs Sud (i. F. Bentivoglio) 23.30 Aktualno: Matrix (v. A. Vinci) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved 7.00 Risanke 8.40 Film: Roxy Hunter e il fantasma del mistero (druž., ZDA, '07) 10.30 Film: Casper - Un fantasmagórico ini-zio (fant., ZDA, '97, r. S. McNamara) 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.4019.50 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Camera Café 15.55 Nan.: Provaci ancora Gary 16.10 Nan.: La vita secondo Jim 17.15 Rubrika: Bau Boys 17.45 Kviz: Trasformat (v. E. Papi) 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: Tutto in fa-miglia 20.20 Nan.: CSI - Miami 21.10 Dok.: Wild - Oltrenatura (v. F. Cicogna) 0.30 Nan.: Californication 1.35 Nan.: The Shield 7.00 Dnevnik 7.20 15.05 Dok.: Il portola-no 8.30 Dnevnik 9.35 12.55 Dok.: Borgo Italia 10.05 Koncert: Voci dal Ghetto 12.00 Aktualno: Salus Tv 12.15 19.55 Aktualno: Musa Tv 12.30 13.55, 20.25 Aktualno: Tg Agenparl 12.35 22.30 Rotocalco ADNKro-nos 13.30 Dnevnik 14.50 Videomotori 15.25 19.00 Dok.: Italia da scoprire 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.30 Dnevnik 20.30 Deželni dnevnik 6.05 Aktualno: Peste e corna 6.45 Dnevnik 7.20 Show: Ieri e oggi in Tv 7.25 Nan.: Nash Bridges 8.20 Nan.: Hunter 9.40 Nan.: Ca- 20.55 Film: Gioventu bruciata (dram., ZDA, '55, r. N. Ray, i. James Dean)23.02 Nočni dnevnik 23.25 Film: Il terrore corre sul filo (triler, ZDA, '48, r. A. Litvak, i. J. Dean) 17.00 Nan.: JAG - Avvocati in divisa ( i. Catherine Bell) 18.501.25 Variete: G'Day alle 7 su La7 19.25 1.55 Variete: G'Day 20.00 Dnevnik 20.30 2.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: Piazzapulita 0.00 Nočni dnevnik in športne vesti 0.10 Aktualno: (ah)iPiroso Slovenija 1 6.10 Kultura, Odmevi, Dobro jutro! 10.10 Ris. nan.: Metka in Zverinko 10.30 Risanke 10.50 Kviz: Male sive celice (pon.) 11.35 Kratki igr. film: Raca po Lucyjino (pon.) 12.00 Poročila 12.05 Dok. odd.: Slovenski vodni krog (pon.) 12.30 Odd. o znanosti: Ugriznimo znanost (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Odkrito (pon.) 14.25 Dok. feljton: V ritmu volovske vprjege (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Turbulenca (pon.) 16.20 Prava ideja! (pon.) 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.25 Babilon.tv (pon.) 17.50 Nan.: Začnimo znova 18.20 Minute za jezik (pon.) 18.30 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 1.05 Slovenska kronika 20.00 Pogledi Slovenije 21.30 Na lepše 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Osmi dan 23.35 Panoptikum 0.25 Dok. serija: Branja 0.35 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti (pon.) 1.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.50 Infokanal (t* Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 2.00 Zabavni infokanal 11.10 Dobro jutro (pon.) 14.15 Ugani, kdo pride na večerjo? (pon.) 16.00 Glasba naj živi! (pon.) 16.55 C.Ph. E. Bach: Jutranji spev za praznik stvar-jenja 17.25 Mostovi - Hidak (pon.) 18.00 Evropski magazin 18.15 Univerza 18.45 Žrebanje deteljice 18.55 Košarka (M): Zla-torog - Krka 20.40 Dok. film: Ne vidimo ovir 22.25 Nad.: Restavracija Raw 23.20 Nad.: Kraj zločina {T Slovenija 3 6.00 10.00, 19.55 Sporočamo 8.00 Poročila Tvsl 11.05 Kontaktna oddaja 12.00 Odbor za kmetijstvo, prenos 15.00 Globus (pon.) 16.00 Odbor za pravosodje, prenos 17.50 Kronika 19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.00 0.00 Aktualno 20.15 Evropski premislek 20.40 Na tretjem... 21.30 Žarišče 23.15 Odmevi (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Effe's Inferno 15.30 Srečanje z... 16.00 Dok. odd.: City Folk 16.30 Dok. oddaja 17.00 Slovenski magazin 17.30 Baiker Explorer 18.00 22.50 Izostritev 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes TV dnevnik 19.25 Športna oddaja 20.00 Dok. odd.: Capraia 20.35 Film: Orionov pas 22.15 Kino premiere 23.20 Minute za... 23.55 Čezmejna Tv - TDD pop Pop TV 6.30 8.55, 10.05, 11.30 Tv prodaja 7.00 Zmagoslavje ljubezni (nad.) 7.55 10.35 Pola (nad.) 9.10 Čista hiša(resnič. serija) 12.0017.45 Nad.: Larina izbira 13.00 24UR ob enih 14.00 Najboljši domači video posnetki 14.35 Nad.: Moji dve ljubezni (nad.) 15.35 Nad.: Eva Luna 16.40 17.10 Nad.: Zmagoslavje ljubezni 17.00 24UR popoldne 18.50 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24UR vremenska napoved 20.00 Film: Trčeni profesor (ZDA) 22.00 24UR zvečer, Novice 22.30 Nan.: Na kraju zločina - NY 23.30 Nan.: Zdravnikova vest 0.25 Nan.: Tudorji 1.35 24UR (pon.) 2.35 Nočna panorama Kanal A 7.00 Yu-Gi-Oh! (ris. serija) 7.25 Svet (pon.) 8.20 Družina za umret (hum. nan.) 8.50 13.25 Vsi županovi možje (hum. nan.) 9.15 15.50 Pa me ustreli (hum. nan.) 9.45 16.10 Faktor strahu (resn. serija) 10.40 Astro Tv 12.00 18.55 Nan.: Teksaški mož postave 12.55 Tv prodaja 14.20 Film: Drugi moški (ZDA) 17.10 Na kraju zločina: Miami (nan.) 18.0019.45 Svet 20.00 Film: Johnny Mnemonic (ZDA) 21.45 Nad.: Dexter 22.45 Film: Čisto črna komedija (ZDA) 0.30 Top Gear (avtom. serija) 1.45 Love TV RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (Loredana Gec in Marko Sancin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 12.15 Iz oči v oči (pripr. Vida Valenčič), gost oddaje Gabrijela Kodre; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.15 Jezikovni kotiček (pripr. Franc Vrbinc); 17.30 Odprta knjiga: Marjan Tomšič - Olive in sol, 23. nad.; 18.00 Kulturne diagonale - Pisani svet podobe; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje za zdravje; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Aktualno; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; Glasbena razglednica; 19.00 Večerni dnevnik; 20.00-22.00 Glasbeni abonma; 22.30-0.00 Od glave do repa, hip hop in Valterap. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 7.13, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 7.00, 12.00 Kratke vesti; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Luoghi e sapori; 9.35 Appun-tamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35 Glasbena lestvica; 11.00, 18.00 Cultura e societa; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Punto a capo; 13.3314.45 Sogni di vacanza; 15.00 L'Italia e fat-ta; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 17.35 Deželne novice; 18.35 Glasbena lestvica; 20.00 Proza; 21.00 Luoghi e sapori; 21.30-22.40 Sogni di vacanza; 23.00 In Orbita show; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30, 16.15, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 14.45 Express; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Klicaj; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo top 30 - lestvica; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite...; 21.00 Galerija; 21.35 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Proti etru. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Glasbeni utrip (pon.); 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Razgledi in razmisleki; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Koncert orkestra Simfonikov RTVS; 22.05 Radijska igra; 23.25 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Četrtek, 12. aprila 2012 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. C Danes bo bodo pritekali jugozahodni tokovi nekoliko bolj nestabilni v popoldanskih urah. Jutri, zaradi poglabljanja depresije nad Italijo, bodo začeli lažji pretoki vlažnih tokov iz jugozahoda. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.24 in zatone ob 19.48 Dolžina dneva 13.24 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 1.32 in zatone ob 11.59 Med Skandinavijo in Sredozemljem je plitvo območje nizkega zračnega tlaka. Vremenska fronta se je prek naših krajev pomaknila proti vzhodu. Nad naše kraje od jugozahoda priteka precej vlažen zrak. BIOPROGNOZA Vremenska obremenitev bo zjutraj oslabela, ne bo pa povsem ponehala, zato se bodo čez dan pri občutljivih ljudeh še pojavljale manjše vremensko pogojene težave. Spanje občutljivih v noči na petek bo moteno. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje mirno, temperatura morja 10,1 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 10.53 najnižje -25 cm, ob 19.29 najvišje 24 cm. Jutri: ob 1.52 najnižje -1 cm, ob 5.58 najvišje 5 cm, ob 12.48 najnižje -1 cm, ob 19.53 najvišje 32 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 1000 m . 1500 m. 13 2000 m..... .....-1 7 2500 m..... .....-5 2 2864 m..... .....-7 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 5,5, v gorah 6. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER POZDRAVLJENA P0MLA do 15. 06. 2012 Program vključuje: razširjen polpenzion (zajtrk in večerja na samopostrežni način s poudarkom na regionalnih jedeh »Okusi Rogle«, pripravljenih s pridelki iz okolice), lahko kosilo, neomejeno kopanje v termalni bazenih, zabavno vodno aerobiko, lx obisk Savna vasi z vključenimi programi vrtinčenja zraka, peelingi in oblogami (po programu), kopalni plašč (Hotel Atrij, Hotel Vital), popoldansko večerni sprehod z izkušenim vodnikom nordijske hoje, ustvarjalne pomladne delavnice za otroke in odrasle (po programu), večerne urice ob zvokih glasbe... CENA (na osebo na dan v dvoposteljni sobi): Vile Terme Zreče**** Hotel Vital**** _ Hotel Atrij**** Superior ^^^ Program velja pri bivanju najmanj 3 nočitve. Redna cena §4€ 59 € Pomladna cena 41 € 47 € 66 € UGODNOSTI ZA OTROKE: • otrok do 6. leta, v sobi z dvema odraslima, biva gratis (hotel Vital, hotel Atrij), • drugi otrok do 12. leta plača otroški pavšal v višini 15 €/ dan. DOPLAČILO • Turistična taksa: 1,30 €/ osebo/ dan; otroci od 7. do 18. leta: 0,70 €/ osebo/ dan. Info: +386 3 75 76 000, www.terme-zrece.eu rahel sneg z sneg par- močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 7/14 CELOVEC O 1/8 TRBIŽ O 2/11 O 2/8 KRANJSKA G. O 5/11 S. GRADEC TRZIC ^O^ 5/13 KRANJ^ LJUBLJANA 5/12 POSTOJNA O 5/12 KOCEVJE CELJE 7/13 O MARIBOR O 6/13 PTUJ O M. SOBOTA O 8/14 N. MESTO 5/14 O ZAGREB 6/14 O ^NAPOVED ZA DANESS Zjutraj bo nebo oblačno, z možnostjo rahlega dežja. V teku dneva bo spremenljivo, več oblačnosti bo v Julijskih Pre-dalpah, kjer bo popoldne deževalo. Na obali bo zapihal jugozahodni veter. Zjutraj bo dež od jugozahoda večinoma ponehal. Čez dan bo spremenljivo do pretežno oblačno, občasno bodo še manjše, krajevne padavine. Proti večeru se bo zjasnilo. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 8, najvišje dnevne od 12 do 17 stopinj C. p'-y-f TOLMEČ O 5/12 o GRADEC 4/15 CELOVEC O 2/12 TRBIŽ O 4/11 o 1/7 KRANJSKA G. ^T^ O 3/12 S. GRADEC 0 /X\ VIDEM o 6/15 O PORDENON 7/14 ČEDAD O 7/14 O N. GORICA 7/14 K TRZIC <-> 5/12 O KRANJ o LJUBLJANA 6/13 POSTOJNA O 4/12 KOCEVJE CELJE 5/14 O MARIBOR O 5/14 PTUJ O M. SOBOTA O 5/17 N. MESTO 3/15 O ZAGREB 5/16 O REKA 7/15 f NAPOVED ZAJUTRI Nebo bo povečini oblačno, na obali in na trbiškem območju bo deževalo, v ostalih predelih se bodo pojavile tudi nevihte. Močno bo snežilo v hribih, nad 1400 m. Na obali bo pihal jugo, ki bo v jutranjih urah zmeren, proti večeru pa bo zapihal vzhodnik. Jutri bo pretežno oblačno. Ponekod bo občasno rahlo deževalo. Dežja bo malo, nekaj več le v zahodni Sloveniji. Na Primorskem bo zapihala šibka burja. V soboto bo oblačno, občasno bo deževalo. Na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja, tam bo večinoma suho. hrvaška - Med Hvarom in Visom Pri dalmatinskih otokih ribiči opazili velikega kita ZAGREB - Hrvaški ribiči so v torek v morju med dalmatinskima otokoma Hvar in Vis videli kita, ki je bil dolg več kot 20 metrov. Posadki koča-ric Sirena in Arka sta o tem, da so videli kita, neposredno javili programu Radio Split. "Videli smo kita tri milje severno od Hvara, potem pa se je potopil v morje," je povedal kapitan ribiške ladje Sirena Ivo Miličic. Ni mogel oceniti velikosti kita, ki je plaval približno pol milje od ladje. Ribiči z Arke so potem povedali, da so videli kita, ki je bil nekaj časa tudi v Viškem zalivu, kjer se je obračal. Kapitan Ante Arkovic je dejal, da je kit plaval približno 200 metrov daleč od ladje in da je bil pravi velikan, dolg 25 metrov. Lani so desetmetrskega kita videli kakšnih 150 metrov od Reke v smeri otoka Cresa. Tudi leta 2002 so v zalivu pri kraju Baška na otoku Krku videli velikega kita. Nekatere vrste kitov živijo v Sredozemskem morju, sicer pa kiti niso redni prebivalci Jadrana. (STA) zda - Bile so v očimovi jakni v otroški vrtec z vrečkami heroina WASHINGTON - Ameriški deček je v vrtec prišel s suknjičem, v katerem je imel več deset vrečk s heroinom. Vzgojitelji in upravnik vrtca so vrečke z drogo videli, ko jih je petletnik razkazoval vrstnikom ne vedoč, kaj se v njih skriva. Jakna je sicer pripadala dečkovemu očimu, ki so ga že aretirali. Po navedbah upravnika vrtca Paula Vallasa je deček v vrtec prinesel očimovo jakno, ne da bi vedel, kaj se v njem nahaja. "Otroci prinesejo v vrtec vse, kar najdejo doma," je poudaril. Ko so odkrili, kaj je v okoli 50 vrečkah, so poklicali policijo, ki je drogo zasegla. Ko je dečkov očim, 35-letni Santos Roman odkril, da je suknjič izginil, je prišel v šolo in ga vzel, ne da bi vedel, da je policija prej njegov zaklad že odnesla. Ko je odkril, da je heroin izginil, se je vrnil v vrtec, kjer ga je policija aretirala. (STA)