Poštnina plačana t gotovini. Leto XVI., 151 Ljubljana, četrtek 4« julija 1935 Cena 2 Din upravuistvo; Ljubljana, Knafljeva ulica o. — Telefon št. 3122, 3123 3124. 3125. 8126. inseratnj jddeleK: Ljubljana, Selen* ourgova m. a. — feL 8492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št iL — melon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon št 190. ttačuni pn pošt. ček zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praga čislo 78.180, v Vi pn 4t 105 241. Nai#Snina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126 Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi. Nova vlada pred parlamentom Danes bo vlada g. dr. Stojadinoviča v Narodni skupščini in v senatu prečitala svojo deklaracijo, ki bo i parlament i celokupno javnost obvestila o političnem in delovnem programu novega režima. Vlada se ne nahaja v zavidnem položaju. Znašla se je pred novo Narodno skupščino, izvoljeno pod vodstvom režima, ki se je moral umakniti novim ljudem; naravno je, da vodilni možje iz Jevticeve ere niso baš dobro razpoloženi napram zmagovalcem. No, dejstvo, da je tako-zvana petomajska večina povsem raznolika in da je bila v glavnem enotna le tako dolgo, dokler je bila vsa državna moč v rokah njenega voditelja, je sedanji vladi znatno olajšalo položaj ter ji dalo sigurnost, da bo razpolagala v skupščini z večino. Neposredno za deklaracijo bo pristopila skupščina k volitvi svojih stalnih odborov. Tu se bo že pokazalo, s kako močjo še razpolagajo dosedanji voditelji skupščinske večine in ali so sploh v položaju, da poleg od vlade željene kandidatske liste postavijo še svojo in jo tudi uveljavijo. Glasovi, M prihajajo iz Beograda, so prav skeptični. Zatrjuje se, da so Jevtiču ostali zvesti v glavnem le Djordjevič - Jankovicevi zemljoradniki, ožji prijatelji dr. Marušiča in manjša skupina poslancev iz Hrvatske okrog dr. Baričeviča in Milana Baniča. Ker je torej nesporno, da večina poslancev z Jevticeve liste novi vladi ne želi delati nikakih težkoč, postaja vprašanje enotnega Jevtičevega parlamentarnega kluba zelo interesantno in to tem bolj, ker je ta klub z velikim navdušenjem izvolil takratnega ministrskega predsednika Jevtiča ne samo za svojega predsednika, temveč tudi za svojega voditelja z obsežnimi pooblastili. Kakorkoli se to vprašanje reši, eno je gotovo: že pripravljena in ponekod tudi že pričeta nova politična organizacija pod Jevtiče-vim in njegovih ožjih sotrudnikov vodstvom, je definitivno propadla. Kakor znano, se je ta poskus pri nas v Sloveniji, ki jo sploh radi izbirajo za torišče raznih eksperimentov, vršil pod imenom »gospodarske socialne akcije«. Ime, ki je danes samim očetom »akcije« že nekoliko ženantno. Za mnogo resnejšo misel gre pri ustanavljanju Jugoslovenske radikalne za-jednice, strankarske grupacije v idejah svoječasnega blejskega sporazuma, -list a vne in veljavne zakonite določbe ne dopuščajo oživljenja starih pokrajinskih, plemenskih ali verskih političnih formacij. Zato se je zdelo praktično, da bi se nekdanji zavezniki in sedaj zopetni sodelavci v vladi povezali v enotno stranko vsedržavnega in vsenarodnega značaja. Že so se pojavljali domači politični teoretiki z napovedjo, da prehaja Jugoslavija na takozvani sistem dveh strank, Č€Lš da se bo napram novo se formirajoči zajednici v vladi koaliranih skupin na dragi strani izoblikovala enotna opozicijska grupacija dr. Mačka in tovarišev. Vse te teorije so se malu razblinile. Dr. Maček nikakor noče vezati svojih vrst v enotno fronto z zavezniki iz volilne borbe. In tudi ne more, ker vztraja na plemensko individualističnem značaju svojega političnega programa, ki ni niti dopustil, da bi se bila še iz leta 1928. formalno obstoječa K D K pretvorila v stranko. Ali tudi na drugi strani se je pokazalo, da so organizacijske in programske zapreke za enikrat še nepremostljive; zato se v dobro poučenih krogih zatrjuje, da je načrt ustanovitve Jugoslovenske radikalne zajednice, v kateri bi v ostalem poleg starih srbskih radikalov prijatelji dr. Korošca in dr. Spaha mogli igrati le postransko vlogo, odstavljen z dnevnega reda. Med obema dvema taboroma se pojavlja prostor, ki ga bodo po mišljenju mnogih prevzeli oni elementi, ki so zapustili okvir starih strank in katerih ideologija jim ne dopušča ni na eno ni na drago stran, o katerih smo govorili. To bi bila formacija krepkega jugosloven-skega poudarka in odločne šestojanuar-ske linije. Sem spada po svojem programu in po svojem namenu JNS. Ali bo mogla JNS vršiti tudi v spremenjenih razmerah svojo misijo, je vprašanje njene reorganizacije in capite et in membris in je problem izdelave konkretnega ju-goslovenskega delovnega programa, ki se ne zadovoljuje le z lepimi načeli, temveč pogumno razmeji to, kar je za državno in narodno edinstvo bistveno, od onega, kar je tolikrat pod najlepšimi nacionalnimi etiketami moralo služiti drugim ciljem. Bistvene vsebine državnega in narodnega edinstva ne damo! Vse drugo je vprašanje najpraktičnejše in najkoristnejše izvedbe. Vlada bo Narodni skupščini predložila dvanajstine, to je proračunski provizorij do konca meseca marca 1936. Te dvanajstine seveda ne moreio ničesar bistvenega spremeniti v državnem gospodarstvu. zato pa vlada napoveduje reforme za novi proračun, ki pride v jeseni pred parlament. Kakor poročajo, bo že sedaj s posebnim pooblastilom vlada pristopila k pomnožitvi resorov z ustanovitvijo posebnega minetrstva za propagando, do- Pred vladino deklaracijo Danes se sestaneta skupščina in senat, da slišita deklaracijo nove vlade — Delo na novih političnih *----S"L Beograd, 3. julija, p. Na današnji popoldanski seji ministrskega sveta je bilo definitivno odobreno besedilo deklaracije vlade, ki jo na jutrišnjih sejah obeh zbornic prečital ministrski predsednik dr. Sto-jadinovič. Deklaracija je razdeljena na tri dele, nanašajoče se na notranjo, zunanjo in gospodarsko finančno politiko. Govori se, da se bo po prečitanju vladne deklaracije vršilo poimensko glasovanje o resoluciji, ki odobrava deklaracijo vlade in izreka vladi zaupnico. Na ta način želi dr. Stojadinovič presekati situacijo v Narodni skupščini in takoj odtehtati svojo večino. Za vladino deklaracijo je zanimanje javnosti zelo veliko, ker bo brez dvoma pospešila razčiščenje politične situacije. Od nje bo tudi mnogo odvisno, kakšno nadaljnjo taktiko bo zavzela izvenparlamentarna Mačkova opozicija. še večje kakor za deklaracijo pa je zanimanje za nove politične formacije, ki so še vedno glavni predmet razgovorov v političnih krogih. Kljub vsem nasprotnim vestem se še vedno smatra za zelo verjetno, da bo še letos prišlo do bloka, če že ne enotne stranke staroradikalov, muslimanov in bivše SDS. Mnogo se je opazilo, da sta bila danes pri notranjem ministru dr. Korošcu dva staroradikalna voditelja dr. Laza Markovič in Miša Trifunovič. Njihov razgovor je trajal celo uro. Ko sta odhajala od ministra, je dr. Markovič odklonil novinarjem vsako izjavo o vsebini posvetovanj. Rekel pa jim je, da niso točne nedavne informacije »Politike«, da staroradi-kali načelno odklanjajo svojo stopitev v ra-dikalsko zajednico. Vsekakor se zdi, da so mnenja tudi med staroradikali samimi že | zelo deljena. Beograjska vest o razpoloženju v Sloveniji Beograd, 3. julija. rJDanašnja »Politika« objavlja poročilo o politični situaciji v Sloveniji. .Uvodoma ugotavlja, da stvarno obstojata v Sloveniji dve politični grupaciji: napredna v nacionalni fronti in grupa dr. Korošca. Nato izvaja med drugim: »V vrstah nacionalne fronte sprememba vlade ni bila sprejeta s posebnim navdušenjem Posebno so prizadeti pristaši dr. Marušiča. Gosp. Marušič je bil preje pristaš Kmetijske stranke, ki je bila v Sloveniji dokaj slaba, in kot politik ni predstavljal posebno vidne osebnosti. Zato je takoj po imenovanju za ministra pričel ustanavljati svojo politično grupo. Da bi se mu to posrečilo, je smatral za potrebno, da prekine od-nošaje z dr. Kramerjem in njegovimi najbližjimi sodelavci, da bi na ta način sam postal voditelj slovenskega naroda. Ali bi dr. Marušič v tem uspel, ali ne, je postranskega pomena. Glavno je, da se je na peto-majskih volitvah nacionalna fronta popolnoma razbila. Dr. Knamer je bil stvarno v opoziciji, akoTavno je formalno izgledalo, da je na strani Jevtičeve vlade. Radi tega so si demokrati dokaj oddahnili, ko ie dr. Marušič postal nemogoč kot novi voditelj nacionalne fronte. V Sloveniji bodo vsako delo vlade na ureditev notranjih prilik sprejeli s simpatijami. To povdar-jajo napredni im klerikalni listi. Napredni listi, ki bi morali biti napram novi vlada v opoziciji, stvarno izjavljajo zadovoljstvo, da je prišlo do spremembe režima, pod črta v a jo pa, da bo vlada upravičila svoj prihod na krmililo samo, ako bo delovala za konsolidacijo notranjih razmer. S simpa/ti-jami je bila sprejeta tudi odredba ministra dr. Korošca, da se izpuste vsi oni, ki policijsko odgovarjajo za razne prestopke v volilni kampanji. V Sloveniji za časa volitev od Koroščevih pristašev skoro nik-do ni bil aretiran. V zapor so morali le Avstrifske Ukane so Italijansko maslo Po mnenju avstrijske javnosti so bili ukrepi proti potovanju v Jugoslavijo izdani na italijanski pritisk Dunaj, 3.julija, r. Sinočnja seja vlade je bila posvečena izključno vprašanju tujskega prometa z Jugoslavijo. Uspeh vladnih posvetavanj je bil ta, da je danes izšla posebna uredba o »olajšavah« za potovanje za Jugoslavijo. Dejansko ta uredba seveda ne prinaša nilkakih olaj šav za normalni tujski promet, marveč ukinja samo plačilo posebne taikse za trgovske potnike in gospodarske kroge, ki potujejo v Jugoslavijo v kupčijskih zadevah. Dokazuje pa to, kar je avstrijska vlada doslej tajila, da je namreč vsa akcija naperjena izključno proti Jugoslaviji. Po določbah te uredbe morejo v bodoče potovati v Jugoslavijo brez davčnega potrdila samo državni in samoupravni u-radniki, kadar potujejo službeno. Trgovci in trgovski potniški so za poslovna potovanja v Jugoslavijo oproščeni plačila taikse, za vsa druga potovanja pa je potrebno potrdilo o plačanih davtkih ter plačilo posebne taikse. V nujnih primerih in kadar ni druge poti, je dovoljeno poto. vanje prefko Jugoslavije, toda v tem prie-meru mora potnik na meji z voznim listkom dokazati, da potuje v drugo državo, ne pa v Jugoslavijo. One maloštevilne interesente, ki bi si kljub vsem šSkanam vendar le radi izpo&lovali dovoljenje za letovanje v Jugoslaviji, skušajo z vsemi mogočimi sredstvi odvrniti od tega in jih naravnost silijo, naj potujejo v Italija V avstrijski javnosti vedno bolj prevla duje vtis, da se te šikane in zaviranje tuj skega prometa z Jugoslavijo niso skuhale- na Dunaju, marveč v Rimu. S strahom pa pričakujejo avstrijski gospodarski krogi represalij s strani Jugoslavije. Utrditev poljsko* nemškega bloka Berlinski obisk poljskega zunanjega ministra Neura-tha in osebni razgovor s Hitlerjem naj še utrdita prija-tejstvo med Poljsko in Nemčijo Berlin, 3. julija, r. Davi je prispel semkaj poljski zunanji minister g. Beck. Nemški uradni krogi so mu priredili izredno slovesen sprejem. Na kolodvoru ga je poleg zastopnikov vlade pozdravil tudi posebni odposlanec kancelarja Hitlerja. V spremstvu zunanjega ministra Neuratha in nemškega poslanika v Varšavi je Beck s postaje krenil v poljsko poslaništvo kjer bo nastanjen za časa svojega bivanja v Berlinu. Na kolodvoru je bila tudi častna četa Hitlerjeve telesne straže. Beck ostane v Berlinu tri dni in bo imel v tem času važne politične sestanke in razgovore s Hitlerjem in zunanjim ministrom Neura-thom. Poljaki: V duhu Pilsudskega Varšava, 3. julija r. Poljski tisk posveča prvemu posetu poljskega zunanjega ministra v Berlinu izredno pozornost ter mu pripisuje dalekosežno važnost. Pri tem naglašajo vsi listi, da gre za poglobitev poljsko - nemškega sodelovanja. Osebni stiki naj rešijo važne politične probleme čim se pojavljajo glasovi, da bi se sedanje ministrstvo za telesno vzgojo ukinilo ter združilo z resorom za socialno politiko in narodno zdravje. Debato o deklaraciji namerava vlada združiti z diskusijo o dvanajstinah, da se na ta način poletno zasedanje Narodne skupščine čim boskrajša. aktualne mednarodne politike. Poglobitev tesnih odnošajev med Varšavo in Berlinom tolmačijo kot nadaljevanje politike pokojnega Pilsudskega. Vladni organ »Ku-rler Varšavski« piše, da bo ta obisk mnogo pripomogel k nadaljnemu razvoju poljsko-nemškega zavezništva ter ustvaril ozračje, ki bo omogočilo čim tesnejše sodelovanje ne samo na političnem, nego tudi na vseh ostalih področjih. Nemci: V duhu Hitlerja Berlin, 3. julija r. Nemški listi posvečajo obisku Becka osobito pozornost in v obširnih člankih komentirajo važnost tega dogodka. Nemška javnost vidi vtem posetu dokaz uspeha nemške zunanje politike in Hitlerjevih prizadevanj, da priklene Poljsko na Nemčijo. Neposredni razgovori med Hitlerjem in Beckom bodo po mnenju nemških listov ustvarili še tesnejše sodelovanje na vseh področjih mednarodne politike in tako pripomogli k zmagi nemškega stališča v aktualnih mednarodnih vprašanjih. Poljsko-nemški blok, ojačen z angleško - nemškim pomorskim sporazumom tvori po mnenju nemških političnih krogov uspešen protiutež francosko-ru -skem paktu. V ostalem pa podčrtava jo listi, da je bil Beck najožji sotrudnik pokojnega Pilsudskega ter je zato kot zunanji minister najboljše jamstvo za nadaljevanje nemškega kurza v poljski zunanji politiki. njegovi politični protivniki iz vrst bivših demokratov, ki so delovali proti dr. Maru- šiču«. Konferenca prijateljev g. Marušiča Ljubljana. 3. julija v. Po%'odom torkove seje načelstva in nadzorstva kmetijske družbe s*a senatorja g?. Pucelj in dr. Marušič sklicala sestanek nekaterih ožjih svojih prijateljev. V svojem političnem referatu je g. dr. Marušič zastopal mišljenje, da je treba vladi sicer izglasovati dvanajstine, sicer pa se solidarizirati 6 politiko g. Jevtiča skupno s srbskimi zemljoradniki skupine Djor-djevič-Jankovič. S stališčem g. dr. Marušiča se je strinjal tudi g. Pucelj. Kakor nam zatrjujejo, pa mišljenja o tej skupini niso nedeijena. Že pri volitvah se je nekaj nekdanjih ožjih prijateljev gg. Puclja in Marušiča eksponiralo za Mačkovo listo in ta grupa sedaj živahno zastopa idejo. da je treba nadaljevati od njih pričeto politčno taktiko. Muslimanski mandati verificirani Beograd, 3. julija, p. Verifikacijski odbor Narodne skupščine je danes verificiral vse mandate narodnih poslancev, pristašev dr. Spaha, Iti so bili izvoljeni na listi dr. Mačka in so Narodni skupščini predlžili svoja pooblastila. Voditelji opozicije odhajajo na počitnice Beograd, 3. julija, č. Eden izmed voditeljev Združene opozicije in bivši predsednik demokratske stranke Ljuba Davidovič odpotuje prihodnji teden v Vunjačko banjo, kjer se bo zdravil. Zagreb, 3. julija, č. Kakor se čuje, je vodja Združene opozicije dr. Vlatko Maček odpotoval iz Zagreba neznano kam, najbrž na letovišče. Odstop celjskega župana Celje, 3. jul. <3. Celjski mestni župan dr. Alojzij Goričan je izdal naslednje obvestilo: »že 13. junija letos sem podal ostavko na položaj predsednika mestne občine v rotee g. bana s prošnjo, da me razreši. Ker ne morem prejudicirati odločitvam svojega naslednika, ne morem predsedovati šegi, ki "bi se imela vršiti 4. t m. Preklicu jem zaradi tega na 4. t. m. določeno plenarno sejo mestnega sveta«. S tem, da je g. župan dal ostavko, se še ni razrešil svojih dolžnosti, med katere sipada tudi po zakonu predvideno sklicevanje in vodstvo občinskih sej. Ako se g. župan ne smatra več za kvalificiranega, da sejam predseduje, je imel zaprositi podžupana, da to doflžnost izvrši. Radi postopanja g. župana pa je sedaj ustvarjen nemogoč položaj: župan ni razrešen in Je torej tu, občinski odbor, ki hoče delati, pa ne more, ker g. župan smatra, da takorekoč ni več tu. Važna seja Kmetijske družbe V ponedeljek se je vršila skupna SCJfl glavnega odbora in nadzorstva Kmetijske družbe. Seja je bila sklicana ob 10. uri, pričela pa se je šele (A tričetrt na 12. uro. Glavni predmet razprave so bili burni dogodki na zadnjem občnem zboru Kmetijske družbe in tam iznešene stroge kritike. Storjeni so bili sklepi glede nadaljnjega delovanja Kmetijske družbe. Nekateri člani, v katerih imenu je posebno odločno nastopal posl. Mravlje, so bili mnenja, da je treha napraviti iz Kmetijske družbe čisto trgovsko podjetje, ki bi se odreklo dolžnosti biti stanovsko zastopstvo kmetijstva v dravski banovini. Končno pa je prevladalo mnenje, da mora tako dolgo, dokler kmetijske zbornice niso osnovane, biti Kmetijska družba poleg tega, da mora v težkih današnjih časih skrbe za vnovčevan-je kmetijskih pridelkov, vendar še tudi stanovska zastopnica kmetijstva v dravski banovini. Po razpravi o kritikah, iznešenih na občnem zboru, je bilo ugotovljeno, da je predsedstvo v vseh spornih primerih korektno postopalo. Minister Atanasov v Splitu Split, 3. julija, n. Danes je prispel v Split bolgarski notranji minister in predsednik saveza bolgarskih Junakov general Atanasov. V Splitu so mu priredili navdušen sprejem. Še dopoldne je posetil podba-Zdravkoviča. komandanta mesta generala Varjačiča in podpredsednika mestne občine Ivaniševiča, popoldne pa se je s svojim spremstvom odpeljal v okolico. Soproga dr. Stojadinoviča v Atenah Atene, 3. julija, č. V Atene je danes prispela soproga jugoslovanskega ministrskega predsednika dr. Milana Stojadinoviča. Na postaji sta jo sprejeli soproga ministrskega predsednika Tsaldarisa in soproga jugoslovanskega poslanika v Atenah g«-Hrističeva. Položaj v Na rodna tiskarna je v torek s posebnimi priporočenimi pisani pozvala vse svoje nameščence, naj nastopijo službo v teku včerajšnjega dne. Pozivu se nihče ni od-zvail, pač je tiskarna prejela zvečer od 36 svojih dosedanjih nasravljencev izjavo: »da je položaj rešljiv tako, kakor navaja dopis, ki ga je Narodna tiskarna prejela 2. julija zvečer«. Ta dopis je pismo Saveza grafičnih delavcev, v katerem je rečeno: »Voljni emo, da 6e z Vami sporazumemo o vsem, da 6« v Vašem cenjenem podjetju vzpostavi noT-malno stanje. Seveda odklanjamo vsake maščevalne akte in smo voljni sodelovati le pri poštenem dogovoru, ki zasleduje le interes podjetja na eni strani in zdravo delovno razmerje na drugi strani«. Dopis Saveza zahteva torej od Narodne tiskarne ravno ono, česar tiskarna storiti ne more: pogajanja s Savezom izven legalne reprezentance tiskaren, Društva tiskarjev. Obžalujemo, da je Savez prisilil nameščence Narodne tiskarne, da ee postavljajo na nemogoče stališče. Ako bi jim dopustil vrniti se v tiskarno na delo, toi bal ves konflikt že likvidiran. Pri tem se razume po sebi, da Narodna tiskarna, ki je morala pri njej izhajajoče liste braniti prati sabotaži, sedaj ne more pustiti na cedilu in vreči na ulico onih ljudi, s katerih pomočjo je obvarovala eksistenco »Jutra« in »Slovenskega Naroda«. Nameščenci Narodne tiskarne so ee doslej nahajali na plačanem dopustu. Odklonitev dela e strani nameščenca pa mora značiti definitivno raadretje službenega razmerja- Tiskarni in našim redakcijam bo silno žal za mnogimi dobrimi prijatelji. toda eksistenčne nujnosti imajo povsod svojo tehtno besedo. Na ljubo prestižu gospodov voditeljev se ne more nfterio podajati v ponovno opasnost pasivne re-6:stence in sabotaže. V ostalem je s prenehanjem tarifne pogodbe nastala sedaj potreba pogajanj novo tarifno pogodbo mr'*! uslugo stvari miru in povrh .še zgradili most, preko katerega bi se vrnila Nemčija v Ženevo Toda v prvi vr?ti je pač misH's. na svoje lastne interese In ni varnost svojih oba! brez nedogled^h ŽTtcv zi oboroževalno tekmovanje in je za to cono riskirala proteste svojh zave^tiic. ki jih je vsekakor morala pričakovati. Vihar ogorčenia v Franciji, kateri se je pridružila tudi Italija, pa je — seveda šele t>". izvršenem dejstvi' — vplival tudi na angleško javnost ;n kritika sklt.nje.nega sporazuma tudi v Londonu ni bila vseskozi pri-lazna. Iznašali so ce nomisluKi proti enostranskemu ruš?nju pogodb: član parlamenta, konzervativec Sh«ckleton Bailey je zrpisal: »Ce bomo v Evropi nadaljevali tiiko. kakor delano sedaj, bo kmalu treba pometača. da pomete smeti od raztrganih pogodb; ta pometač pa bo vojna.« Pa tudi angleška vlada je začela razmišljati o potrebi, da pomiri svoje zaveznike in ne izgubi v tej smeri več, kakor je pridobila od nemške strani. In tako je bil odposlan Anthonv Eden v Pariz in Rim, da popravi, kar se da popraviti, in zabriše neprijetne vtise. Edenu se pripisuje velika diplomatska sposobnost, in od njegovega nastopa so v Londonu pričakovali, da bo vzpostavil zaupanje v Anglijo. Zdi se pa, da se to n.i zgodilo niti v Parizu, niti v Rimu. O Edenovih razpravah z Lavalom in Mu-ssolinijem ni prav točnih poročil. Pariški komunike sicer govori o ohranitvi francosko angleške solidarnosti in o nadaljnjem sodelovanju za kolektivno varnost; tudi francoski tisk, ki je do Edenovega prihoda pisal v nenavadno ostrem tonu, se je precej umiril. Ne ve se pa, ali je Francija dobila zahtevana zagotovila, da v bodoče angleška vlada ne bo več postopala na svojo pest, marveč, da se bodo bodoča pogajanja glede skupnih vprašanj vodila skupno in obravnavala kot nedeljiva celota. Kajti še bolj, kakor stvarna vsebina dogovora z Nemčijo, je ozlovoljil Francijo način, kako je bil dogovor dosežen. Angleški državniki so pustili v nemar načelo skupne fronte, dogovorjeno v Londonu in potrjeno v Stresi. Zavrgli so načelo, da kompleks pogojev, pod katerimi se more legalizirati nemško oboroževanje in ukiniti poglavje vojaških obveznosti versajske pogodbe ni deljiv. x\nglija tudi ni konzultirala niti francoske niti italijanske vlade, nego je ločeno in enostransko sklenila z Nemčijo pogodbo »trajno in končnove-Ija^no«. Oddvojila se je od svojih zaveznic in oslabila njuno stališče napram isti Nemčiji, ki je še nedavno z enostransko vzpostavitvijo vojske na kopnem zagrenila kr:enje mednarodne pogodbe. To kršenih je bilo takrat moralno obsojeno v Ženevi ob soglasju in sodelovanju Anglije. Zdi se, da Laval ni hotel ali ni mogel izvajati napram angleški politiki skrajnih konsekvenc. Hotel je vsaj za bodočnost ohraniti staro zvezo ter s skupno izvedbo preostalega londonskega programa vključiti sej aratni angleški dogovor-v okvir bodočih paktov kolektione varnosti. V tem pogledu je miel sestanek z Edenom izvesten pozitiven uspeh, ki je omogočil vsaj v bistvu pomirljiv izid angleškega poseta. Očividno pa zadeva še im končno razčiščena ki bo treba še novih pogajanj, na katerih bodo brez dvoma udeležen« voo tri velesile, Id so sodelovale v Stresi, torej Anglija, Francija in Italija. Iz Pariza je Anthomv Eden odpotoval v Rim. Morda je pričakoval tam manj odpora, ker Italija kot izrazita sredozemska sila na oboroževanju v severnih vodah ni tako neposredno prizadeta. Toda kakor govore rimska poročila, se Mussolini ni odri voj i 1 od Francije, kateri se je bil pridružil že v protestni noti. Zato že sam rimski komite ugotavlja zgolj razgovore o možnosti, da se v bodoče uredi sodelovanje po načelih in smernicah Strese. Zdi se, da se je prijateljstvo med Rimom in Parizom še poglobilo, dočim se je razmerje Italije napram Londonu močno ohladilo že zaradi abesinskega spora, ki je je danes glavna skrb Musolinijeva. In baš v tej točki očividno Eden na mogel staviti sprejemljivih pogojev in je po vsej priliki moral zapustiti Rim praznih rok. To bi se dak) vsaj sklepati iz njegove izjave, da je imelo njegovo potovanje pred vsem informativen značaj in je kot tako vsekakor koristno. Podobnih izjav je javnost od Edena že vajena in zna presoditi njih pomen. je Beležke Senzaeijonalno razkritje beograjskih listov Beograjski in zagrebški listi poročajo, da Jevtičeva vlada tik pred polomom pripravila akcijo za interniranje glavnih svojih političnih nasprotnikov v posebnem koncentracijskem taborišču, ki je bilo predvideno v nekem malem bosanskem mestu. Sestavljen je bil že seznam do 130 oseb, ki bi imele biti v prvi seriji internirane. Padec vlade je preprečil izvršitev te namene. Te vesti so vzbudile znatno pozornost, zlasti ker je z njihovo objavo pač dopusten sklep, da so točne. Kolikor vemo, je akcija bila predvidena tudi za dravsko banovino in so sreski načelniki svoj čas že dobili tozadevna navodila. če se nekaj zasuče • • • >Kmet zgublja vero v politiko« ugotavlja zadnji :Kmetski list«. To radi tega, ker je že »doživel že nešteto razočaranj in jih še doživlja .Komaj pride vlada z najlepšim načrtom predenj, kako bo rešila to in ono pereče vprašanje, kako bo poživila in obnovila gospodarstvo, kako bo zmanjšala ali odpravila brezposelnost, kako bo preskrbela kruh in zaslužek delavoljnim ljudem, kako bo uredila kmetsko vprašanje, zlasti kako bo spravila v sklad javne dajatve, davke, s kmetskimi dohodki, pa se ti nenadoma nekaj zasuče in ves načrt pade nenadoma v vodo«. »Kmet je opravil — beremo dalje v »Kmetskem listu« — svojo najvažnejšo državljansko dolžnost. Šel je volit in izvolil je svoje zastopnike. Od poslancev pričakuje dela... Na njih, ki nosijo odgovornost za javno življenje, za javno gospodarstvo, je sedaj, da pokažejo, kaj znajo. Oni imajo besedo in od njih je odvisno, kako in koliko bodo u-pravičili kmetovo zaupanje. Mesto pričakovanega dela, in to podvojenega dela. pa izbruhnejo krize, ki onemogočajo vsako koristno delo«. Uničen original bosanskega agrarnega zakona Sarajevo, 3. julija, n. Pri današnji razpravi zaradi bosanske agrarne afere je bilo prečitanih mnogo spisov in dokazil. Med drug: ii so prečitali tudi sporočilo ministrstva za gozdove in rudnike, da je bil uničen rokopis zakonskega načrta, ki ga je zahtevalo sodišče v zvezi z zaslišanjem obtožencev glede agrarne afere. Rokopis je bil uničen takoj potem, ko je bil zakonski načrt dotiskan. 1 S tako lahkoto in hitrostjo doseči tako belo perilo \e mogoče samo z RIVIERA terpentinovim milom M ie izdelano na podlagi olivnega olju. Gospodarstvo Nase državne finance v aprilu Finančno ministrstvo obja^J3 v »Službenih novinah« svoj običajni mesečni pregled o gibanju državnih financ, in sicer za mesec april. Ker je z 31. marcem poteklo proračunsko leto, vsebuje izkaz poleg podatkov o dohodkih in izdatkih na breme proračunskega leta (odnosno proračunskih dvanajstin) ločeno še podatke o naknadnih izdatkih in dohodkih po proračunu za preteklo proračunsko leto, kajti računsko leto traja v državnem računovodstvu, kakor znano, do konca avgusta. V mesecu aprilu so znašali dohodki državne administracije po novem proračunu 467.1 milijone Din, izdatki pa 417.6 milijona Drin. Poleg tega je imela državna blagajna po starem proračunu še 34.4 milijona Din dohodkov in 183.4 milijona Din izdatkov. Skupaj so torej znašali dohodki državne administracije po novem in starem proračunu 501.5 milijona Din in skupni izdatki na breme starega in novega proračuna 601.0 milijona Din. Po preteku trinajstega meseca računskega leta 1934—36 so dosegli državni izdat- ka na breme prejšnjega proračuna 6314.4 milijone Din, dohodki pa 670S2 milijona Din. Presežek dohodkov pa je le računski presežek, kajti na breme starega proračune je bilo ob koncu aprila še za 254.1 milijona Din likvidnih, a neizplačanih računov. Državna podjetja 90 imela v aprilu po novem proračunu 2363 milijona Din dohodkov in 185.1 milijona izdatkov; na breme starega proračuna pa je bilo vrhu tega 10_5 milijona Din dohodkov in 114.1 milijona Din izdatkov. Ob koncu 13. meseca računskega leta 1935—36. so dosegli dohodki 3320.7 milijone Din, izdatki pa 284*).9 milijona Din. Tudi ta je treba upoštevata likvidne a neizplačane račune na breme starega proračuna, ki so ob kocu aprila znašali 183.2 milijona Din. Skupaj so znašali ob koncu letošnjega aprila likvidni a neizplačani računi v državni administracijim pri državnih podjetjih na breme starega proračuna 437.3 milijona Din, na breme novega proračuna pa 59.3 milijona Din, tako da so v celoti znašali 496.6 milijona Din. Pred spremembami glede pridobnine in zgradarine Beograjska »Pravda« od 3. t. m. prinaša zanimive informacije glede sprememb, ki jih pripravlja finančni minister g. Dušan Letica o pogledu davčnega zakona. Te spremembe bi pomenile nov važen korak v pravcu ukinjenja davčnih pretiranosti in krjvičnosti. Po zatrjevanju omenjenega lista je pričakovati sprememb glede pridobnine, zlasti ukinjen je pretiranosti, ki jih je primešal znani člem 7. lanske februarske davčne novele (davčni minimum na osnovi najemnine za stanovanje in lokal). Nadalje doznava >Pravda«, da bodo izvršene tudi spremembe glede zgradarine. Kakor znano, sodo leta 1933. plačevali lastniki novih hiš z davčno prostostjo le 3% zgradarine. Z zakonom o naknadnih in izrednih kreditih od 23. decembra 1932. pa je bil ta odstotek povišan na 6% za vse zgradbe, ki so postale zavezane davku do konca leta 1031., odnosno na 12»/o za vse zgradbe, ki so bile pozneje dovršene ali pa bodo še dovršene. To povišanje zgradarine na nove hiše, ki je izzvalo upravičeno kritiko, je v zadnjih dveh letih hudo oviralo gradbeno delavnost, ki bi jo bilo treba v sedanjih časih podpirati z najizdatnejšimi olajšavami, kakor to delajo v drugih državah. Ponovno kritizirana je bila zlasti določba, da so podvržene 12% davku vse hiše, kise bodo šele gradile, ko je vendar tudi zafi-skus bolj koristno, da se pri 3% starem davku gradi več hiš, kakor pa če pri 12% davku pade gradbena delavnost na minimum. S povišanjem zgradarine na one hiše, ki so že dobile davčno olajšavo (od 3 na 6%) pa so bile vrhu tega lastnikom novih hiš odvzete pridobljene pravice. Kakor doznava ^Pravda«, bo zgradarma za nove hiše z davčnimi olajšavami zopet znižana za 3%, kakor je bila prvotno. Denarni zavodi in Narodna banka Te dni se je vršila seja up; a v nega odbora Narodne banke, na kateri so med drugim razpravljali o možnosti glede u-krepov, ki bi jih Narodna banka lahko napravila v korist bankam. Diskusija o tem vprašanj« se je vršila na oenovi referata glavnega ravnatelja dr. Protiča. Iz tega referata je razvidno, da so denarni zavodi sredi leta 1931., to je pred nastopom krize denarnih zavodov, dolgovali Narodni banki v eskontu 471 milijonov Din, ob koncu istega leta že 771 milijonov, ob koncu leta 1932. pa 1206 milijonov. 2e predlanskim je ta zadolžitev denarnih zavodov pri Narodni banki pričela nazadovati in se je to nazadovanje tudi lani nadaljevalo, ko so ob koncu leta denarni zavodi dolgovali v e6kontu samo 870 milijonov Din, dne 15. aprila t. 1. pa le še 802 milijona Din. Od konca leta 1932. so torej denarni zavodi odplačali Narodni banki eno tretjino dolga, to je 404 milijone Din. Na drugi strani pa je treba upoštevati, da so imeli 15. aprila denarni zavodi pri Narodni banki za 167 milijonov Din žirovnih vlog in za 251 milijonov Din blagajniških bonov Narodne banke, skupaj torej za 418 milijonov Din terjatev, pri eskontnih obveznostih, kakor rečeno, 802 milijona Din.. Stanje Narodne banke V zadnji četrtini junija se je zlata in devizna podlaga Narodne banke zmanjšala za 3.8 na 1364.7 milijona Din. medtem ko so devizne rezerve izyen podlage narasle za 3.0 na 187.0 milijona Din. Menična in lombardna posojila so se povečala za 11.1 na 1786.1 milijona Din. Obtok bankovcev se je dvignil za 119.2 na 4473.2 milijona Din, obveznosti na pokaz pa so se istočasno skrčile za 134.9 na 1199.8 milijona Din. Vrednost zlate in devizne podlage skupaj s premijo znaša 1753.6 milijona Din in kritje v zlatu in devizah 30.9 l°/o (prejšnji teden 30.96). Kritje v samem zlatu pa znaša 2837°/o (3822). Gospodarske vesti = Stanje vlog pri slovenskih hranilnicah. Dodatno k našenvu članku v pone-doljskem »Jutru«, kjer smo navedli podatke o gibanju hranilnih vlog pri hranilnicah izven dravske banovine in v dravski banovini, simo prejeli od zveze ju gosi oveUnion^ zabavni večer, na katerem igra prvovrsten >Jaz-band«. Nov grob. V Ljubljani je umrl g. Jože Zupan, bivši čevljarski mojster in meščan ljubljanski, star 74 let Zapušča pet hčera in sinov, med katerimi je sin France znani slikar. Pokojnika je poznala vsa starejša Ljubljana, 6aj je bil vedno prijeten družabnik, užival pa je tndi n-gled solidnega obrtnika. Bodi m« lahka zemlja, preostalim pa naše iskreno so žal je! Dunajska vremenska napoved la četrtek • Menjaje se oblačno, morda tudi nevihte. Hladno. Zagrebška vremenska napoved w din; Toplo in stalno vreme. Maši k r« M in Ifudfe Izseljen! rojaki zborujejo Skupščina Zveze izseljenskih zadrug in prvi kongres slovenskih izseljencev. - Za reševanje izseljenskih vprašanj je v prvi vrsti potreben moderen izseljenski zakon Ljubljana. 3. julija. \ delavski zbornici se je ves ponedeljek vršila letne skupščina Zveze izseljenskih organizacij, na kateri je bilo zastopanih o-krog 50 izseljenskih društev iz države in inozemstva. Skupščino je vodil predsednik Milan Marjanovič iz Zagreba, navzočni pa so bili tudi zastopnik ministrstva za socialno politiko dr. Barac-Repenski iz Beograda, zastopnik banske uprave v Zagrebu Juraj Kufič, ugledni delavec na izseljenskem po lju in novinar Ivan Mladineo iz Newyorka. predsednik Zveze jugoslovenskih izseljencev >Kra!jevič Andreje Anton Glavnik iz Metza in predsednik Društva jugosloven-skih delavcev Mile Kolakovič iz Luksembur-ga. Razpravljalo se je o vseh vprašanjih, ki po bila že doslej na dnevnem redu izseljenskih zborovanj, predvsem pa o repatrinciji in kolonizaciji izseljencev ter o ustanovitvi posebne izseljenske banke v državi. S ( to zadevo se bo bavil podrobno odbor, ki je bil izvoljen na zborovanju. Skupščina je soglasno sklenila, da pristopi Zveza k delavni zajednici lugoslovenov v tujini, ki ima svoj sedež v Zagrebu Zelo zanimivo je bilo poročilo delegata Mladinea o našem rzse-Ijenstvu v Ameriki in o stikih med domačim in izseljenskim tiskom. Zastopnik Narodnega izseljenskega odbora v Ljubljani, strokovni tajnik Kravos je po pozdravu u-deležencev izrazil svoje obžalovanje, da je tako važna skupščina ostala tako rekoč ne-opažena pri poklicanih predstavnikih naše javnosti. Zanimivo je bilo poročilo predsednika Zveze jugoslovenskih izseljencev v Franciji Glavnika iz Metza. S skupščine sta poslani vdanostni brzojavki Nj. Vel. kralju rn knezn namestniku Nj. Vis. Pavlu, pozdravni brzoiavi pa predsedniku vlade, ministru za socialno politiko in šefu Izseljenskega urada dr. Aranickemu. Dopoldne ob 9. se je pričel v dvorani banske uprave prvi slovenski izseljenski kongres, ki ga je v zvezi z evharističnim kongresom priredila Družba sv. Rafaela. Zborovanje je vodil predsednik družbe pater Kazimir Zakrajšek. med udeleženci pa so bili tudi krški nadškof dr. Srebrnič. lavan-tinski škof dr. Tomažič, podban dr. Pirkma-jer, odposlanec ministrstva za socialno po-jer. odposlanec manistrstva za socialno politiko dr. Barac, kot zastopnik mestne občine dr. Rus, predsednik OUZC dr. Bohinjec, vodja Borze dela Voneina ter šef so-rialno-politienega oddelka ban=ke uprave dr. Karlin. Podban dr. Pirkmajer ie toplo pozdravljal rojake-izseljence ter izrekal zahvalo vsem organizacijam v tujini, ki lajšajo bedo našega človeka. 2eleJ je, da bi čimprej prenehale iz malenkostnih razlogov izhajajoče razprtije med našimi ljudmi v tujini. ko služimo vendar vsi enemu in istemu cilju — prospehu naše jugoslovenske domovine in srečnejši bodočnosti ^sega naroda. Na zborovanje slovenskih izseljencev je prišel tudi predsednik Zveze izseljenskih organizacij MTlan Marjanovi?. Zanimiva poročila so podaTi predstavniki raznih organizacij naših rojakov v tujem «vetn po sporedu. o katerem je -Jutro? že poročalo pri napovedi kongresa. Popoldne je bil kongres za nekaj časa prekinjen m se je cb 17. spet nadaljeval Med nadaljevanjem kongresa slovenskih izseljencev so bila prebrana pisma naših izseljenskih organizacij sirom sveta. Ta pisma, so zgodovinski dokumenti dela, trpljenja in teženj našega življa na tujem. V poročilih izseljenskih organizacij so izražene todi ostre obsodbe vseh tistih, ki širijo mržnjo do jugoslovenske države, ne manjka pa tudi pritožb na naslov raznih činiteljev, ki ne posvečajo potrebne pozornosti našemu živtju na tujem ter škodujejo tako interesom naroda m države. Med vsemi težavami, ki jih prizadeva izseljensko vprašanje državam in izseljencem, je posebno pereče vprašanje mednarodnih pogodb za zavarovanje delavcev. O tem je referiral zastopnik JZS g. Rozman, ki je opozarjal na pomanjkljivosti zakonodaje z ozirom na izseljence. Za našo deseto banovino, kakor upravičeno naziv amo naš rod na tujem, je potrebna posebna zakonodaja, ki naj ustreza tako izseljenaem kakor državi. Preden pa se lotimo tega dela, je treha pri nas doma rešiti socialno-prarvno vprašanje in doseči splošno starostno zavarovanje, ki naj služi pri mednarodnih konvencijah kot sredstvo reciproeite-te. Navedene so bile tudi razne hibe konzularne sta&e in v resotacijo Je bfla spre- jeta tudi točka, naj se na konzulatih za področje, kjer je mnogo slovenskih izseljencev, nameščajo sloven. uradniki. Mnogo se je razpravljalo o izseljenskem arhivu in je predsednik OUZD dr. Bohinjec predlagal, naj se posvetijo tej zadevi vsi konzulati, vse naše kulturne institucije, banske uprave in tudi državna oblast. Dr. Bohinjec je pri slučajnostih sprožil tudi vprašanje, ki se ga je menda vsak bal načeti. O mnogih problemih smo razpravljali in pojavljajo se vedno novi, je dejal, zavedati pa se moramo, da nam je najbolj potreben moderen izseljenski zakon, s katerim naj se urede gospodarska, nacionalna, socialna in politična vprašanja izseljen-stva. Ta zakon pa mora biti tak, da bo temelj izseljenske socialne politike. O našem časopisju v inozemstvu je govoril g. Leo Zakrajšek. ki je naglašal, da dobivajo naši izseljenski listi prva poročila z Dunaja in Rima. ki nam niso v prid, zato naj kongres apelira na jugoslovenski presbiro, da uredi poročevalsko službo za izseljenske liste. Predsednik pater Zakrajšek je zaključil kongres s prošnjo, naj delajo vsi po svojih močeh v korist rojakov na tujem. Skrbimo za svoje brate, pomagajmo jim do obstanka in ohranimo jih v interesu države in naroda. £ na Gorenjskem V solnoni legi, sredi divne Gorenjske, stoji že skoraj povsem prenovljeno °uo-na-i stropno okrevališče ljubljanskih mestnih delavcev, članov mestne delavske zavarovalnice. Oddaljeno 10 minut od železniške postaje Otoče, nekaj metrov od državne ceste, je ta novi dom oddiha .'n počitka kakor ustvarjen, da nudi vsako leto našim bolehnim in okreva jočim delavcem nekaj dni lepe spremembe in miru. V Posavcu stoji in mimo njega teče smaragdno zelena Sava, ki jo z juga pozdravlja Sv. Jošt, s severa široki hrbet Stola, krog in krog se pa košatijo krasni gorenjski gozdovi. Kamor človek pogleda. povsod vidi vabljive izletne točke, beie vasice, bele ceste, mične cerkvice, takoj za hribom nad državno cesto je pa naša najznamenitejša romarska pot na Brezjah. Tako stoji to okrevališče res sredi našega gorenjskega raja in postane morda že v bližnji bodočnosti važna t>uj-sko-prometna točka. Zakaj ta dom »Pri Po&avcu«, kakor se mu bo reklo, ni namenjen samo članom mestne delavske zavarovalnice, temveč prav vsem, le s tem razločkom, da bodo členi plačali za vso oskrbo s hrano in postelio 18 Din, nečlani pa 28 Din dnevno. Glavno poslopje je dolgo IS ni, široko 12 m, ima v pritličju odprto, v prvem nadstropju pa prav tako veliko zaprto verando. V pritličju so gostilniški prostori, dve veiakd sobi z lepo urejeno kuhinjo, v kateri bo gospodarila odlična kuharica sestra g. upravitelja Zobra. Prvo nadstropje ima kar značaj solidnega in prijetnega majhnega hotela, ki ima eno sobo s štirimi posteljami, dve sobi s po dvema posteljama, tri pa s po eno posteljo. Vprašanje podstrešja še ni povsem rešeno. Bržkone ga bodo preuredite tako, da bo imelo pet samskih sob, kar bi bila nedvomno najboljša rešitev. Pada v higaeničnem pogledu je Idealno preskrbljeno. Kopalnica je sicer skupna, a ločene so umivalnice in sicer dve za ženske, dve za moške. Okrevališče ima tadi svojo ledenico tik ob savskem kopališču . Preskrbljeno je v vsakem pogledu za letoviščarja in za tistega, ki je na pota okrevanja. Dobra hrana 6 popoldansko malico. Sava in krasen prod za soln-ea potrebne, sadni vrt z veliko trato, kegljišče in balinišče, radio, vzorna uprava, res nizke cene bodo vsakemu prijetno osiadrle počitniške dni. Sobe za tujce so dobro ločene od spodnjih gostilniških prostorov, tako da gostje, ki gredo 3go-rfej počivat, ne bodo nič moteni. Vsa o^asava je povsem nova. Posestvo, ki meri Mizn 6000 m2, je 6 poslopji vred vredno dohrega pol milijona Din. Za dobro pitno vodo je poskrbel naš prianaaii stroko"?-njask docent dr. Rakove«, ki je preisterf ves teren. Ureditev okrevališča, administrativna deta je vaorno izvrši! mag. uradnikg. Kogovšek. Največje priznanje gre mag;strastnemu ravnatelju g. Jančigaju, ka je prvi da! idejo, da dobe mestni delavci svoje okrevališče v Posavcu pri Otočah v osrčju gorenjske dežele, je kar idealna rešitev za naše mestne, počitka in zdravja potrebne delavce. Dpa.mo rn želimo, da jta bo v vsakem pogledu vkorist in da postane dom »Pri Posavou« tudi nova postaja nka našega tujskega prometa. Zbor Orkestralnega društva Ljubljana, 3. julija. V torek zvečer se je vršil v Ravnihar-jevi sobi ljubljanske Glasbene Matice 15. redni letni občni zbor matičinega Orkestralnega društva, ki ga že 15 let odlično vodi banski svetnik dr. Ivan Karlin. Udeležba članstva je bila dobra, v dokaz živega zanimanja za misijo društva. Iz poročila tajnika inž. arhitekta Jožeta Platnerja je razvidno, da je bilo društvo v pretečeni koncertni sezoni zelo agilno. Nastopilo je 1 okra t samostojno, deloma pa sodelujoč pri drugih koncertnih prireditvah, saj brez njega skoraj ne bo mogoče pri nas sestaviti simfoničnega orkestra večjega formata. Dvakrat je društvo koncertiralo tudi na Golniku, potem pa zelo uspešno v Murski Soboti in v Ljutomeru ter bilo povsod sprejeto z navdušenjem. S koncertnimi nastopi po deželi vrši društvo važno kulturno misijo ter širi razumevanje za orkestralno glasbo. Tajnikov namestnik g. Milan Grošičar .je podal zanimivo statistiko obiska vaj. Bilo jih je 81 in bile so maksimalno obiskane od 90 odstotkov vsega članstva. Blagajniško poročilo, ki ga je podal prof. Ivančič, kaže, da kriza tudi društvu ni prizanašala, a da je blagajniško stanje po zaslugi velikodušnih podpornikov Filharmonične družbe, banske uprave in direktorja državnega kon-zervatorija g. Betetta dokaj ugodno. Ostal je dosedanji odbor s predsednikom dr. Karlinom na čelu. Pri slučajnostih so bile določene smernice bodočega društvenega delovanja, sklenjeno pa je bilo tudi število č1anstva z dobrimi mladimi močmi. Beda steklarjev Paračin, 3. julija. Kakor po vseh večjih industrijskih središčih Srbije, je tudi v Paračimi, ki ima dvoje velikih tvorniških podjetij, Teoka-revičevo in pa steklarno, večja kolonija slovenskih delavcev. Po največ eo zaposleni pri Srpski fabriiki stakla, ki je last velikega Ahlovega koncerna, kateremu pripadajo vsa pomembnejša steklarska podjetja v državi. Tovarno, ki ima zaposlenih okrog 600 delavcev, je leta 1928. prevzal koncern od BeogiradiRfee zadruge. Pred petimi leti je paračinska steklarna najela večje tevilo kvalificiranih delavcev bivše zagorske steklarne, iti so se nasetf-li tu s svojimi družinami. Kakor so bi H pa delavci izprva veseli, da so se grozeče brezposelnosti rešili k novemu delu. jih je v P ara činu zapeklo razočaran Je za razočaranjem. V zadnjih petih letih je pod-najela večje število kvalificiranih delavcev ci beležili do danes za oetf dve brezposelnih dni. A komaj so si ob rednem obratovanju zadnji čas za sito opomogli, Jnm spet grozi nov udarec. Pred kratkim je vodstvo podjetja objavilo, da bo za 20 odstotkov znižalo mezde. Plače steklarjev so, če u-poštevamo izredno težko delo pri vročini do 60 stopinj, že doslej izredno nizke. Poleg tega, da je steklarsko delo do skrajnosti naporno, je tudi za pljuča precej škodljivo, povrhu pa je paračinska tvor-nica še brez prave ventilacije. Zato steklarji po pravici upajo, da bo podjetje našlo kakšno drugo, pravičnejšo pot, če mu je treba popravljati bilančno ravnovesje. i Jubilej Kadilnikove koče na Golici Dne 18. 1 m. je poteklo 30 let, kar je bHa otvorjena Kadilnikova koča ne Golici. Priprave za graditev koče s»o se sicer pričele že leta 1903 takoj, ko je bila dne 19 ar prila istega leta ustanovljena podružnica Slovenskega planinskega društva za kranjskogorski okraj s sedežem na Jesenicah S pomočjo osrednjega društva in mecena Frana Kadilnika se je mladi podružnici pod vodstvom prvega načelnika Milana Guština takratnega učitelja na Jesenicah, posrečilo, da je graditev koče tako napredovala, da je bila v jesenj leta 1904 že pod streho. V letu 1905 se je zgradba popolnoma izgoto-tovila ter opremita z najpotrebnejšim inventarjem. Svečano je bila otvorjena 16. jti nija ter izročena kot zavetišče turističnemu prometu. Kadilnikova koča na Golici ni bHa važna samo kot planinska postojanka, temveč je zlasti v predvojni dobi bila viden znak nacionalne zavesti Jeseničanov. Jesenice, e-den največjih industrijskih krajev na takra tnem Kranjskem, so bile tudi širši javnosti znane kot pozorišče vročih nacionalnih bojev. ZJasti se je to bojno razpoloženje stop njevaloob času graditve karavanske železni ce v letih 1902 —1906. Nacionalni boji pa niso ostali samo v dolinah, temveč so bil zaneseni tudi v naše gore. Nemški »Alpen-verein« je kaj pridno gradil postojanko za postojanko in resno se je bilo bati, da se mu bo posrečilo, dati našim slovenskim go ram nemško obiležje. Nič manj kakor »Al penverein« pa so se trudih' tudi naše narodno zavedni slovenski planinci pod okriljem SPD, da so stremeijenja tujca na naši zemlji kolikor mogoče zadrževati. Hoteh* so pokazati šn-oki javnnosti. da je zemlja ob Triglavu čisto slovenska. Posledice teh narodnih bojev so bile v turističnem pogledu prav razveseljive. StPD je s pomočjo svojih podružnic, ki so se kaj hitro ustanavljale ena za drugo pridno gra dilo nove planinske postojanke zlasti tam, kjer je tujec silil v ospredje. Tako so rasle planinske koče predvsem v triglavskem pogorju, pa tudi v ostalih gorskih predelih ki so prihajali v poštev pri razvoju turizma Naš narodni nasprotnik je kmalu spoznal da bo v doglednem času postala tudi Golica ena izmed najvažnejših točk za turisti-čnni promet in si je postavil na njenem pobočju že leta 1892 svojo kočo. To dej stvo in narodna zavest Jeseničanov sta dala v prvi vrsti pobudo za to. da si je podružni ca na Jesenicah ob svoji ustanovitvi letal903 stavila kot glavno nalogo zgraditi kočo na Golici. Jeseniška podružnica SPD smatra za svojo dolžnost, da se spominja ob priliki 30 letnic: Kadilnikove koče z velikim spoštovanjem njega, ki mu mor« biti hvaležna za brezmejno požtvovalnost pri ustvarjanju toga vidnega spomenika narodne zavednosti na karavanškem pogorju. To je naš nepozabni patrem koče rami Fran Kadilnik. Njemu gre v prvi vrsti priznanje za to planinsko postojanko. Spominjamo se ga radi tega kot velikega dobrotnika, ki je osebno največ žrtvoval za kočo in kot očeta sloven skih planincev. Slava njegovemu spominu ob 110 letnici njegovega rojstva (1825— 1935) Istotako se podružnica s hvaležnostjo spominja tudi vseh požrtvovalnih svojih do brotndkov,kakor tudi ostalih jeseniškihob-čanov, ki so prevzeti skrb za izvršitev zgradbe in jo tudi gmotno v izdatni meri podprli. To velja prav posebno tudi za osrednje SPD, ki jc delo jeseniške podružnice podpiralo tako v moralnem kakor tudi gmotnem oziru. Podružnični odbor je sklenil, da bo proslavi] 30 letnico otvoritve Kadilnikove koče na svečan način dne 7 lulija r*i Golici. Vse planince, prijatelje m obiskovalce Go-f»ce vabimo, da se te proslave v kar največ jem številu udeležijo Odbor podružnice SPD na Jesenicah. Najmlajša slovenska pilotka v Ameriki Oieveland, konec junija Mesto G-irard se lahko že nekaj dni ponaša če ne z najmiajšo, po vsaj z eno najmiajšij pilotk v Ameriki in morda celo na vsem sveta. Prvič je namreč sama vodfla letalo v sinjih višavah hčerka znane stovenske d-ražine Dolčičeve. 14 letna Štefanija. To mlado SSovenko veseli e-tatetvo v toifki meri, da si je tatic svoja mladosti prflborMa sprejem v pilotski priredae ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAV gjulra j na prazen želodec čašo SFranz Josefove grenoce Registrirano od ministrstva za soc. potitflco to nar. zdravje S br. 15.486 od 25 v 1985 pelje v Grčijo ta Egipt Jia kpovu, l. jajjja. To je oddih in počitek: enajst ur drsi »Kraljica Marija« skozi noč od Spfita do Dubrovnika, ko bi to pot zanogia v štirih urah. Kaj bi hitefi, ko se nam nikamor ne mudi Šestnajst ckm in noči je namenjenih onim trem stotinam izletnikov, M jih je povabila Jadranska straža na svoje veliko potovanje v Grčijo ki Egipt- Slovo v Splitu je bflo nenavadno topJo. Nedeljski večer, po nekaj vročih dneh je spet zapibljal svež btrrin, pa je poramafto s promenade v pristaanšce več kakor pol Spfifca. žeiezničapska godba je prištla igrat aa sk?vo, a na gornjem krovu so se zbrali naši fantje-visokošo4ci — 29 jih je, članov akademskega pevskega zbora — in France Marott je iz njih dvignil pesem, kakor da jih poje sto. Tako se je po Vkrcanju vseh potnikov menjavala nnasaka krepkih maršev z lepo našo pes-Od UraSa do Trgava, Morje Adri-JBnsko, AdSjo, pa zdrava ostani ... In že je barka zaplavata, dvignilo se je tisoč rok na pomolu, zafi-fotalo je z obeh krovov 300 robčkov. Potem se je »Kraljica«, kakor jo Spličani kratko imenujejo, od- maknila od pristana in od svetlih kk*i starinskega, mesta. de dalje amo postajati po krovih in zrifi v tiste zlate splitske teči, potem se je nad nami zgrnila temna noč. Enakomerni kiopot strojev, na gornji palubi jaaz ki pftes, po hodnikih in dvoranah sprehajanje trudnih, pa radovednih potnikov — kmalu po polnoči pa se je vse umirilo v prijetnem sladkem snu. Ko se je sonce že vzpelo iznad herce-! govskih golih skal in pozlatilo morje i okrog zelenega Mljeta in Korčule, priha-jajp £gvi rani vstajači iz labirinta? na s*etok>, de. se razgleda vajo in u&jejo lepoto korčuiansko-petjeSre riviere, potem se nam kmaflu prikaže večno lepi Du-bmvirik. Ta še pristanemo za kratko urico, da sprejneroo popotnike z bosanske proge, potem pa odrinemo dalje do Bmire. Od tam bo izlet z avtobusom po novi cesti na Cetmje. Kdor tega še ni videl in izkusil, se lahko veseli. Skozi noč bomo potem hiteli mimo puste Albanije naravnost h grškim tfem. V Katakolosu se izkrcamo in odpeljemo v OHmpijo. AB kaj hi pripovedoval naprej! Se bomo čez dober teden pamerafi, kako se bo obnesla naša »otrmipijada« in afrikamjada. Med izletniki iz Jugoslavije je tudi nekaj Čehov in Nemcev. Slovencev nas je z APZ nekaj nad SO. Od vodstva JS spremljajo ladjo nekateri ugledni funkcionarji, tako glavni tajnik izvršnega odbora dr. Ivo Robic m kn jiževnik Niko Bartulovič. Dalje imamo v družbi pesnika Vladimira Nazora ki večje število ugiednrh mož, katerih imena so znana tudi med Slovenci. Ladja sicer ni polno zasedena, kajti nekdanji atlantski preko-mornik lahko snravi v svoje prostorno trebušje nad 500 potnikov, toda spričo današnjih gospodarskih razmer in ob nepotrebnem strahu pred vročino je akcija JS uspela Bodimo v naprej prepričani, da bodo todi vei izletniki zadovoljni. Ka- Zeni in m o i IZDELEK »UNION«, ZAGREB. knrz. Po prvem samostojnem poletu pa bo morala čakati še dve leti, da bo z dopolnjenim 16. letom dobila uradno p;if>t-eko dovoljenje. Kdo ve, če se ne bo nekoč Girard ponašal s svojo drugo Amalijo Erhart, ki je danes najslavnejša pilotka na svetu. Posebno ponosni pa bodo seveda slovenski izseljenci, če bo njihova rojakinja Štefanija Dolčičeva njena vrstnica. Pogreb dijaka Konecnika škofja Loka, 3. julija V nedeljo popoMne so na loškem pokopališču položili k večnemu počitku dijaka mlekarske šole Avigus-ta Konečnika, ki je kakor znano, na Vidov dan pri Hndičevi brvi našel smrt pri kopanju. Na mrtvaški oder so ga bili položili v Wolkenspergovi grajski kapelici. Kapelica je bila izpre-menjena v cveteč vrt zaradi prekrasnih vencev in šopkov, ki so jih poklonili pokojnemu mladeniču njegovi šolski tovariši ter, profesorski zbor, Sokol in drugi, žalni sprevod, kokoršnih v škofji Loki ni mnogo videti, je krenil iapred puštafckega gradu v mesto. Konečnika so spremljaR na njegovi zadnji poti sošolci in učitelji, Sokoli pa v kroju in s praporom, iz pokojnikove domovine Gradišča pri Sloven-graden ste prišla na pogreto brat in sestra, mater pa je ize-uha dobrega srna tako potrla, da ni mogla, na daljno pot. Ob grobn so govorili ravnatelj zavoda mž. Srečo šeibec. za šolske tovarišče Srt) Savo čorkovič, v imenu Sokola pa Rudolf Horvat. Vsi go naglašali vrtine pokojnega mladeniča, ki je obeta* vse najlbofj&e. Kakor prej pred kapelico, je t*wli ob grobo zapel žaflostinko pevsfti zbor loških Sokolov, potem pa je zemlja sprejeia v evoje varstvo ostanke ljubeznivega in priljubljenega dijafoa in Sokola, ki bo ohranjen v najlepšem spominu. Narod, ki pozaMja brate v sožno-sfi, tepta svofo čast! »Bran-f-bor« se briga zanje. Pristopajte! i napad Ljubljana, 2. jnHja. Sredi Ljubljanskega polja, med trišaairt Pokojninskega zavoda ob Tyrševi cesti in gozdom pri Klečah, a še ne na mestnem ozemlju, so danes dopoldne našli do nezavesti pobitega brezposelnega 461etnega delavca Leopolda škerjanca iz Radomelj pri Kamniku Ležal je v travi na odprtem polju z veliko rano preko levega ušesa to glave, iz nosa in iz ušes mu je Bla kri. iz pisarne »Produkte«, ki se nahaja vttižferi so telefonirali po reševalce, ki so takoj prihiteli z vozom in ranjenca prepečjafi na kirurški oddelek. Njegovo stanje pa je, kakor nam poročajo iz bolnišnice, skoraj brezupno. Kako je nesrečni štoerjanec prišel do tako težkih poškodb, še ni znano. O dogodku sta bili sicer tatooj obveščeni pofc-djska stražnica na Tjrrševi ce»ti in pa, orožniška postaja na Ježka, a poizvedbe do poznega popoldneva še ndso privedle in. Nagrade je prejelo 17 jugoslovenskih fotoamiaterjev, vsi ostali pa so iz inozemstva- ^ Naročnikom tedenske revije »Življenje in svet« sporoča uprava, da list zaradi sabotaže strojnih stavcev v Narodni tiskarni ne more pravočasno iziti ter jih prosi nekoliko potrpljenja. Vse zamujeno se bo nadomestilo. Smrt zaslužnega vojaškega zdravnika. V Skoplju je umiri, zadet od kapi, 70 letni sanitetni brigadni general dr. .Milan žarajič, ki si je pridobil velike zasluge kot organizator vojaških zdravstvenih ustanov in kot strokovni pisatelj. Dr žerajie je bil nevesTnjski rojak. Ko je bil na medicinskih študijah v Rusiji, se ni hotel več vrniti v Avstrijo, temveč se je napotil v Srbijo in je postal že leta 1890 srbski vojaški zdravnik. Udeležil se je pozneje vseh vojen ter z največjo iniciativnostjo in požrtvovalnostjo organiziral in vodil vojaške zdravstvene ustanove. •fc Z zračno jadrnico iz Budimpešte v Jugoslavijo. V občini Sarči blizu Petrov-grada je pristal znani madžarski aviatik inž. Lajoš Roter s svojo brezmotorno jadrnico, tipa Karakan. Startal je na letališču skautskega društva v Budimpešti v nedeljo popoldne ter dosegal višino 1.900 m. Proti večeru je pristal v Sarči brez nezgode. SOLNČNE OPEKLINE zdravi najsigurneje KAMILA KREMA in olje. Za solnčenje neprekosljivo. „ Demonstracije v zagrebškem gledališču. Na poslovilnem večeru pevke Erike Druzovičeve je prišlo do ostrih demonstracij proti upravniku gledališča, Konjoviču, ki ga gledališka publika dolži, da ni hotel obnoviti kontrakta z odlično in priljubljeno pevko. Že po prvem dejanju, ko so umetnico obsipali s cvetjem, so se slišali iz parterja klici proti upravniku, demonstracije so bile tako burne, da so se čule tudi v radiu, ki je prenašal predstavo. Upravnik Konjovč, ki je sedel v intendat-ski loži, se je med demonstracijo umaknil. V začetku tretjega dejanja so se demonstracije ponovile in je morala posredovati policija. Demonstranti so ostali pred gledališčem in so po zakljuku predstave burno pozdravljali odhajajočo umetnico. * Zagreb potrebuje novo sred šoto. Tudi zaključek letošnjega šolskega leta potrjuje dejstvo, da v ZagTebu stalno narašča število srednješolcev in da znaša vsakoletni prirastek že blizu 550 dijakov in dijakinj. Srednješolski zavodi so prenapolnjeni in je Zagrebu na vsak način potrebna še ena srednja šola z velikimi učilnicami. Počitnice na Kofcah dnevno Din 45.-, 55.-. t Strašna suša na jadranskih otokih. Po vsej severni Dalmaciji vlada že nekaj dni tropična vročina. Vsa kopališča so prenapolnjena. Zaradi silne suše trpijo največ otoki, kjer so se posušili studenci. Najhujše je na Komatskih otokih, kjer se na pašnikih zbirajo velike ovčje črede. Zaradi pomanjkanja trave in vode je že mnogo drobnice poginilo. Z drugih otokov poročajo o veliki škodi,, ki jo suša povzroča po vinogradih. Iz Šibenika vozijo parniki dnCvno pitno vodo na otoke. * Velik požar na otoku Braču. Za Suti-vanom na otoku Braču je požar uničil najlepše borove nasade. V kratkem času je upepelil štiri kvadratne kilometre lepega gozda. Na pomoč so bili pozvani splitski gasilci, ki pa niso imeli prevoznih sred stev za svojo akcijo. Ogenj je nastal po splošni domnevi zaradi zanikernosti in brezobzirnosti nekih splitskih izletnikov, ki so taborili v lepem gozdu. Ognja, pri katerem so si kuhali večerjo, niso pogasili in je veter po gozdu raznese! iskre, ki so povzročile ogromno škodo. Povzročitelje požara zasledujejo orožniki. * Sestra zaklala brata. V Rasinji pri Koprivnici se je odigrala krvava rodbinska tragedija, Na malem posestvu sta po smrti staršev živela brat in sestra 24 letni Milan in 23 letna Jela Labaš, ki sta se ves čas prepirala zaradi razdelitve zapuščine. Te dni je tak prepir sestro tako razjaril, da je zgrabila za velik kuhinjski nož in zabodla z njim brata v levo prsno stran. Milan je v nekaj minutah izdihnil. Ž UEAN KREMO masirana koža postane v dveh urah na solncu temno rjava, lepa gladka in mlada 5398 * Nova bankarska afera. V žabcu so zaprli predsednika Podrinske produkta'1 banke, Velizarja Tadiča, ki je osumljen, da je na škodo vlagateljev vzel iz banke poldrugi milijton dinarjev. Tadič je lastnik stare izvozniške tvrdike, ki je nekdaj vršila dobičkanosne posle. Kakor domnevajo, je jemal iz banke velike vsote, ki pa jih je potem, ko je izvršil s-voje kupčije, spet vračal. Neke kupčije pa so se izjalovile in je v banki nastal primanjkljaj. Preiskava bo ugotovila, če 60 bili s Tadi-eem v zvezi tudi člani upravnega odibora in višji uradniki banke. * Razkrinkana vlomilska tolpa. Po zgornjih Halozah je že več mesecev strahovala prebivalstvo vlomilska tolpa, ki je najrajši obiskovala vinske kleti in samotne hiše. Iz kleti so zločinci odnašali cele polovnja-ke vina, nekemu posestniku pa so odnesli tudi 36 litrov olja. Orožniki so naposled izsledili voditelja tolpe v osebi nekega pre- | možnega posestnika, ki je dolgo časa, varen pred sumom imel skladišče ukradenega bla ga. Ko so ga orožniki vodili na železniško postajo v Ptuski gori, je mož razstrgal verigo in zbežal. Orožniki so ga ujeli. Med pre iskavo je sprva vse tajil, pozneje pa je pri znal zločine ter izdal svoje sokrivce. Nevarna tolpa je štela 20 članov. Za solnčenje uporabljajte samo N1GGER-OL, drogerija Gregorič, Ljubljana ♦ Obitelj. ki pretepa svoje dekle. Ni še dolgo od tega ko je imelo beograjsko sodišče za mesto veliko senzacijo z razpravo proti bogati Milici Kovačevi cevi, ki je neusmiljeno pretepla svojo deklo. Ves čas razprave je v silnem ogorčenju hrumela nabito polna razpravna dvorana in malo je manjkalo, da ni ogorčena množica linčala obtoženke. Sedaj se je izkazalo, da je v Mi ličini obitelji sploh udomačeno pretepanje dekel. Te dni se je pred hišo te obitelji zbrala velika množica, ki je hotela vlomiti vrata, ker so iz hiše odmevali obupni klici neke dekle, katero je pretepal Miličin oče. Policija je morala intervenirati in gospodar je bil takoj priveden pred sodišče. Žrtev div jaštva je bila tokrat neka mlada Dalmatin-ka. Stari Kovačevič jo je neusmiljeno pretepal v zaprti 9obi. ker mu je baje slabo očistila štedilnik. Obsodili so ga brezpogojno na 10 dni zapora in 250 Din globe. Tudi njega je pred sodiščem ozmerjala velika množica. Pri ljudeh, ki so potrti preutrujeni, za delo nezmožni, povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica prosto kroženje krvi in poveča duševno in telesno sposobnost. Registr. od ministrstva socialne politike in narodnega zdravja C. br. 1548® od 25. maja 1936. * Grozen čin blazne matere. V ljubljansko umobolnico so v torek pripeljali 35-letno po-sestnikovo ženo Marijo Kalanovo, doma iz Gorenje vasi pri Podbrezju na Gorenjskem. V hipnem navalu blaznosti je v ponedeljek po noči, ko je bil mož odsoten, vrgla dva o-; troka v vodnjak, kjer sta utonila. Orožniki : so nesrečnico aretirali, pozneje pa so adre-! dili, da je bila prepeljana v umobolnico. O ! dogodku je bilo obveščeno državno tožilstvo, i ki je določilo sodno komisijo iz Kranja. Zvočni kmo Dvor Telefon 27-30 Od danes naprej vsi prostori samo 3.50 Din. Vsak dan nov program Danes ob 4., 7. in 9. uri Chaplin v džungli SMEH GROHOT *—Dijeta tudi za lase. Tudi kulturni razvoj moramo drago plačevati. Tega se ne zavedamo v polni meri. So pa k sreči zdravi instinkta, ki nas opozarjajo. Tako so nas opozarjali pri prehrani, če so šli umetni produkti na škodo naravnih redilnih sestavin. Moderna doba ograža v marsičem telesno notranjost in zunanjost. <5e skušajo slaba kozmetična sredstva korigirati naravo, potem so rezultati vedno slabi za lepoto, še bolj pa za zdravje. Lasje niso samo del celotnega organizma, temveč tudi sami mala živa organična 'celota, ki je zelo podvržena vplivom. Kakor ne more telo dalje časa prenašati ostre prestane hrane, tako tudi lasem ne prijajo ostri preparati. Tudi lasje potrebujejo svojo <£-jeto. Samo hlaga sredstva, ki ne dražijo kože ter so brez alkaličnih sestavin, kakor pasta Soreda, varujejo lase. Sorela čisti, neguje in poživlja istočasno lase in lasdšče. Redna nega s tem sredstvom je prava dijeta za najbolj občutljivo lasno rast. ■fc Opozarjamo na današnji oglas, Ponavljata i tečaj za srednješolce«. * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. Iz Ljubljane u— Jubileji. Tiskovna pomota je včeraj pokvarila 30 letnico poroke g. Aleksandra Wisiaka učil in opreme zavoda. Ane iz Ljubljane. V poročilu o 40-letuici zvestega meteorološkega opazovanja pa je bilo popačeno ime jnbilanta g. Ivana Skvarče iz Vrhnike. u— »Slovenska matica« opozarja svoje ljubljanske člane, da so njene redne publikacije za leto 1936 (štiri knjige) že izšle ter jih lahko osebno dvignejo do 10. t. m. vsak delavnik dopoldne in popoldne v društveni pisarni na Kongresnem trgu 7. Po 10. t. m. bomo knjige dostavili članom na dom proti dostavni ni 2 Din. tu— Trgovinski obrati v poletnem času in ob praznikih v Ljubljani. Združenje trgovcev v Ljubljani objavlja, da je glavna skupščina, katera se je vršila 22. junija ti., sklenila, da se uvede za mesec junij, julij in avgust poletni čas in se bodo zaradi tega sklepa, pričenši s 3. t. m. odpirale trgovine ob 3. popoldne, zapirale pa ob istem času, kakor doslej, ker se nared-ba o odpiranju in zapiranjlu ne sme kršiti v tem smislu, da bi se obrati smeli zapirati eno uro kasneje. Ravnotako je skupščina sklenila, da se bodo v bodoče vsi trgovski obrati ves dan zapirali ob vseh zapovevdanih in nezapovedanih cerkvenih praznikil izvzemši v onih dneh, ko pade praznik na soboto ali pondeljek, katere dni bodo obratovalnice odprte do 12. ure. Ta sklep skupščine je odobrila banska uprava z odlokom dne 2S. junija ti. št. VIII/No. 2371/41. Uprava združenja poživlja članstvo, da se v bodoče ravna po gornjih navodilih in sklepih skupščine. u— 50 železničarskih otrok odide drevi o>b 18.16 na letovanje v Kraljevico. Pošilja jih pretežno na svoje stroške letos ustanovljena železničarski krajevni odbor Jadranske straže v Ljubljani. Na postajo jih spremi godba »Sloge«. BOLGARSKA KERAMIKA najboljše kvalitete kupite pri F. KOLMANU. u— Kres bo na ljubljanskem gradu kurila Akademska podružnica GMiD drevi na predvečer sv. Cirila in Metoda. Javnost, zlasti pa akademsko in srednješolsko mladino vabimo, da se udeleži prireditve v čim lepšem številu. u— Vrtna prireditev. Društvo »Tabor« priedi v nedeljo 7. t m. popoldne svojo letno vrtno prireditev na senčnatem vrtu restavracije pri »Levu« (Gosposvetska c.). Nastopil bo d.rutveni mešani pevski zbor z narodnimi in umetnimi pesmimi. Prosta zabava s srečolovom, šaljiva pošta in ples. Sodeluje želfezničarska godba »Sloga«. Ker je čisti dobiček namenjen za vzdrževanje prenočišča na Viču za brezposelne, se vsa javno6t vljudno vabi k čimvečji udeležbi. — Odbor. Sil,K u —. Dvoje nesrečnih voznikov. Na Karlovški cesti je včeraj ponoči prišlo do karamboLa med avtomobilom in vozom, ki bi bil kmalu zahteval človeško žrtev. Neki ljubljanski taksi je vozil družbo dveh gospodov in dam proti Su-šaku. Na Karlovški cesti mu je prišel nasproti pomočnik mesarskega mojstra Jakoba Jesiha iz Florjanske ulice, ki je vozil s konjem voz drv proti domu. Po nesrečnem naključju je šofer s tolikšno silo zavozil v oje in konja, ki ga je pomočnik, 30 letni France Južina, vodil pri gobcu, da je zbil vse oje, voznika pa vrgel ob tla in ga nevarno poškodoval. Tudi avto se je toliko razbil, da ni mogel nadaljevati vožnje, čeprav so potniki ostali nepoškodovani Južino so dopoldne reševalci prepeljali na kirurški oddelek. Prav tako so morali sprejeti v bolnišnici 53 letnega posestnika Janeza Gradi-ška iz Trzina, Id se mu je v Domžalah splašil konj in je pri tem padel pod voz. Tel. 21-24 ELITNI KINO MATICA M 21-24 Danes (A) 4., 7. in 9. uri Henrik VIII in njegovih 6 žena Bogat dopolnilni spored Hladna dvorana fiiilturni pregled Prešernovo erotično življenje Neumorni raziskovalec našega Prešerna univ. prof. dr. Pr. Kidrič, čigar komenti rano izdajo celotnega Prešernovega dela nestrpno pričakuje naša javnost, je objavil v »Ljubljanskem Zvonu« več temeljitih razprav o Prešernovih Lavrah. V najnovejšem zvezku LZ /št. 6j obravnava poslednjo Lavro in obenem prikazuje pesnikovo razmerje z Ano Jelovškovo, ki mu je rodila nezakonske otroke. Iz študij dr. Kidriča, ki v marsičem izpopolnjujejo odnosno popravljajo dosedaj znane podatke, v marsičem pa tudi odpirajo nove poglede, lahko sklepamo, da je bil Prešeren dokaj erogenega značaja, to se pravi: seksualnost je imela pri njem znatno vlogo. V danih družabnih razmerah pa je naletavala na velike ovire. Iz tega utegne kak bodoči psihoanalitični raziskovalec sklepati, da so nastali v pesnikovi duši neki kompleksi, ki so vplivali tu di na njegovo poezijo. Za sedaj se drži raziskovanje realnejših tal. In v tem je prav dr. Kidrič priznana avtoriteta. Iz razprave v najnovejši številki LZ dobimo ' nekoliko popravljeno in izpolnjeno podobo tega, kar je povedala Prešernova hči Ernestina Jelovšek v svojih znanih spominih. Ana, ki jo je spoznal 37 letni Prešeren kot 14 letno dekle, je bila lepa, toda naivna, trmoglava in zelo preprosta > ženska, ki Prešerna ni mogla duševno povzdigniti in ne navdihniti. Dasi je bal vanjo zaljubljen in jo je nemara celo hotel vzeti za ženo, so vendar njene slabosti in napake počasi ohladile pesnikovo ljubezen. Vse kaže, da mu je, Ma Ana bolj seksualno, kakor erotično doživetje in temu primerno je tudi zavlačeval končno ureditev odnosov do matere svojih nezakonskih o-trok. Dr. Kidrič dobro označuje razmerje med pesnikom in hčerjo ljubljanskega hišnika: »Bila mu je samo ljubica, a ne Lavra.« Poslednja Prešernova Lavra je bila hčer ka gostilničarke »V Peklu« ali »Pri Metki«. Ta gostilna je bila na prostoru današnje Lavrenčičeve hiše št. 13 v Vegovi uldsci nasproti univerze. »Do konca 1841 se je Prešernova ljubezen do Ane že tako ohladila," piše dr. Kidrič, „da je bdi sprejemljiv za novo ljubezen: misel na Ano je začelo izpodrivati v njem novo zanimanje: zanimanje za Metkino hčer." Toda seksualna vez z Ano je bila premočna, da bi jo bil mogel v tem pogledu slabotni pesnik prekiniti, in ker Metkina hči ni mogla trpeti vezi z Ano, je Prešerna zapustila. Takrat je Ana v drugič zanosila. Prešeren bi se bil moral sedaj dokončno odločiti. Strašno katastrofo je doživljal poet, ki se je v' slabem trenotku materi svojih otrok laskal: ,,0, ko bi tudi tebe mogel res osrečiti!" Vzemi me, saj .veš, da bi bila to moja največja sreča." A poet? Prešeren je glo- boko vzdihnil, podprl se Je s komolci za-kril si oči, ter se zamislil. Cez dolgo seje sklonil-Ml je za deset let starejši. Nato je vstal, prijel Ano za rameni ter jo potisnil ven, rekoč:,, Idi sedaj"... Po tem dogodku ga ni bilo dolgo, kajti še eek) po denar je morala hoditi Ernestina dojilja z Iga. Ko se je poslednja Prešernova Lavra, hči krčmaiice Metke, pričela ozirati po drugih, je Prešeren spesnil »Prošnjo« in »Vso srečo ti želim«, a ko je bilo očitno,da jo je izgubil, še pesmi: »K slovesu* »Mornar«, »Nedztrohnjeno sroe« in še nekatere. JuBjo je opeval predvsem v sonetih, Metkino hčer le v obliki teksta za petje. Razmerje z Ano je trajalo še dalje in Prešeren je postal še tretjič oče. Toda pesniško ga ni navdahnila več nobena ženska. ,,Hodil /je/ pota temotne, kamor sreče ga te-gotne gnal nemili je ukaz." Dr. Kidriča študije o Prešernovih Lavrah so močno izpopolnite sitko Prešerna kot človeka in kot pesnika. Tudi pri našem poetu se je pokazalo to, kar pri o-gromni večini pesnikov: samo ljubezensko hrepenenje, samo cilji, ki so trenutno nedoseženi, se sublimirajo iz poželenja v fino pesniško erotiko. Lavre so idealizirane ljubice, kakor je bila pri Prešernu zlasti Julija, ne pa naivne Ane, ki predajajo vso trdnjavo brez velikega boja... Pregled dalmatinske zgodovine Kot tretji zvezek letošnjega Kola Pr:-| morske biblioteke Jadranske straže je iz-| šel spis Ljuba Karamana »Dalmacija 1 kroz vjekove u histeriji i umjetnosti«. Ta spi* je bil v nekoliko manjšem obsegu objavljen že L 1933. v francoskem prevodu za udeležence dobrovniškega mednarodnega kongresa Pen kluba. Sedaj izišli razširjeni in predelani izvirnik, ki ga krasi večje število ilustracij, je za vsakogar uporabljiv priročnik dalmatinske zgodovine. Odkar je Dalmacija postala Jugo-slovenom to, kar je Francozom Cote d' Azot ali še »več, bo slehernega inteligentnejšega obiskovalca zanimala nje zgodovina. Ka rama nova knjiga je kakor nalašč, da jo vzameš na pot, ko greš na obalo našega Mediterana. Knjiga je razdeljena po vekovih. Stari vek je obdelan prav na kratko: Kako so tu gospodariti Biri, pa Grki in Rimljani, kakšna je bila Salona, kaj je treba vedeti o Dioklecianovi palači v Siplitu, kje in kakšni so na tem »križišču vekov in narodov« sledovi zgodnjega krščanstva in selitve narodov. Obširneje, vendar pa prav tako pregledno je obdelan zgodnji srednji vek z dobo hrvatskih narodnih kraljev, s konflikti med Slovani in Benečani, z začetki in razvojem starohrvaške umetnosti. Doba 1102—1420 je obdelana v tretjem delu te knjige. Posebno zanimivi so podatki o bogomilstvu v Dalmaciji, o razvoju svobodnih občin v primorskih mestih, o starem Dubrovniku fn zopet o u-metnostnem razvoju v srednjeveški Dalmaciji. Doibo beneške nadvlade in vlade (1420—1707) obravnava nadaljnje poglavje, ki ima zopet težišče v prikazih kulturnega in posebej še umetnostnega življenja. Pregled 19. stol. zaključuje knjigo Karamanova »Dalmacija kroz vjekove u historiju i umjetnoet« je spisana zgoščeno, vendar pa jasno in pregledno, tako da je nikjer ne obremenjujejo podrobno- večja stekl. D. 72.50 manjša stekl. D. 40.- b Celja e—Uradni dan zbornice za Toi za mesto in okolico, ki je bil določen na 2. t. m., bo v torek 9. tjn. ob 8. do 12 v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Razlagovi ulici. e— Upokojeni učitelji rz Celja in okolice se 6estanejo 6. t m. popoldne v restavraciji g. šrrbarja pri postaji v št. Petru v Savinjski dolini. Vlaikovne in avtobusne zveze ugodne. e— Pustolovščina dveh mladih Celjanov. Dva, mladeniča sta pred dnevi nagovorila nekega kmeta, da jima je izročil hranilno knjižico Ljubljanske kreditne banke z vlogo 8S.OOO Din pod pretvezo, da bosta knjižico dobro prodala. Peljala sta se v Zagreb, prodala knjižico zeio poceni, ei z denarjem kupila avtomobil hi se vrnila z njim v Celje, kjer jo je pre-stregla policija. e—V celjski bolnišnici je umrla včeraj 63 letna dninarica Jožefa Kukovičeva iz Loč pri Poljčanaih. e—Kino Union. Danes ob 16.30 in ob 20.30 komedija »Zlata Katarina« in zvočni tednik. Iz Maribora a— Vasja Pire se posftavtja. V kratkem se preseli v Ljubljano. Tukajšnji MgK ga je ob tej priliki tevoffl za" svojega častnega člana. a— Proslava mednarodnega zadružnega dne v M-ariboru bo v vetokem obsega na praznik Oirila in Metoda 5. t m. (t primeru slabega vremena v nedei^o T. t. m.) iz obsega povorko, ki krene t Iftv tovškega trga ob 16. in veselico na fcelo-vad išču Sokola I. v Koeeskega uJici CMag-dalensko predmestje). Pri koncertnem delu sodelujejo glasbena in pevska društva. Koncertu sledi bples, prosta zabava, ognjemet Itd. Za jedila in pijačo bo vsestransko preskrbljeno. a— Banovinsld arhiv v Mariboru, sresko načelstvo, bo v času od 2. do 16. t. m. zaprt. V tem času odpadejo tudi vodstva v mariborskem muzeju. a— Peš na Oplenac jo je mahnil Mariborčan, 28 letni tkalec Beka Figo. a— Pohorski Semmering. Mariborski odvetnik dr, Dlanke gradi na Pohorju čedno poletno vilo. Tudi primarij dr. Robič namerava v bližini postaviti polletno hišo. a— čarodej, ki dela tisočake. Kot takšnega slika obtožnica 4£ letnega Josipa Muršeca iz Maribora, ki ima razen tega na vesti še več tatvin. LzvanbiJ je lahkovernim ljudem precej denarja. Mali senat ga je obsodil na 7 mesecev zapora. a— V. ribniku je trtonlia v SkaJafa 23 letna služkinja Frančiška Fr.išlcovec. a— 30 kg saharina so zaplenili v bližini železniške postaje. Saharin so našli pri nekem železničarju in nekem zasebniku. Kazen bo precej občutna. a— Obešenega je našla žene svojega moža Jurija Janžekoviča na svislah v Spodnji Dobravi 170 pri Teznem. Vzrok samomoru ni znan. a— Trije na enega. 24 letni Adolf Kamipl, doma iz ptujske okolice, je prišel v Maribor iskat službe. Trije neznanci ®o se mu pridružili, češ naj gre z njimi prenočevat. V Čopovi ulici ga je eden od spremljevalcev zgrabil za vrat, dragi ga je z nožem ranil v obraz, tretji pa je segel po listnici, v kateri je Kampi imel razne dokumente in okrog 100 dan. gotovine. Okoli 21.30 je našel Kam-pla nezavestnega na tleh ravnatetj »PntnEka« J. Loos, ko se je vračal domov. ObveSčena policija, vodi preiskavo. a— Vlom pri grofu Pahti. v stanovanje mlinarja pri grofu Pahti v Zgornji Kungoti so udri i neznani zlikovci, pretaknili vse kote ter odnesli yl zadrte omare za 3000 dinarjev gotovine. sti na škodo celote. Je v jedru kulturna Zgodovina ene izmed tistih jugoslovenskih dežel, ki so bile močno izpostavljene tujim vplivom. Mediteransko podnebje, preko morja segajoči vplivi šTtaJije, y katerih ee brutalna sila draži z nespornim kulturnim pronicanjem in posebej še z umetnostnim starjanjem, vse to tvori na etnični osnovi slovanskega prebivalstva izredno zanimivo poglavje obče ju-goslovensike kulture in politične zgodovine: Prijatelj Dalmacije bo težko našel boljšega vodnika po zgodovini te dežele, ki je že v zgodnjem srednjem veku s svojim morjem, gorkirn solncem in južno vegetacijo zavabila slovenske rodove in se jim izročila v narodno posest. Pojasnilo 9. 2ige Hirschierja. V zvezi z našo beležko o publikaciji »Jugosloven-ski album« pri dunajski »Universal Etii-tion« nam piše naš sodelavec g. žiga HinscMer, da ni imel nikake ingerence na sestavo albuma in da izbira skladateljev ni zavisela od njega. Skladatelj Aleksander čerepnjdn je v Zagrebu spoznal »Sonatino« g. Hirschierja in jo priporočil »Universal Edition«. Leta je 6kladbo sprejela in obenem sporočila, da želi še nekoliko skladb drugih naših avtorjev, ker namerava izdati jugoslovenski album G. Hirschier je pisal skladateljem v Ljubljani in Beogradu, zbral njihove skladbe in jih izročil založniku Albanija v Zagrebu, ki je ves materijal poslal v svobodno izbiro Aleksandru čerepnjinu to »Universal Ddition«. To torej kaže, da izbira skladb sa »Jogostovenefci šibam« Bi savi-od g. REŠITEV LAS MALI OGLAil nui Vs«ii» tx-»*d* Su par: XX iV.>anie našlo*« »j t p« a DU. (i) LL __ Mizarskega vajenca in pomočnika i oskrbo v hiši, sprejmem. Josip rtoljar. Gosposvtska cesta 13. 14913-1 Več krojaških pomočnikov (ic) za damsko delo. sprejmem. Osebne predstaviti. Rado Jerin, Rožna dolina, c. VI. 33. 15136-1 Prodajalka ki je voljna pomagati tudi ostala hišna dela. dobi takoj službo v trgovini meš. blaga ni deželi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj, prodajalkam U9S9-1 Perfektnega odvetn. kandidata »prejme večja odvetniška pisarna v Ljubljani. Vprašati pod »Stalno. event. komp.i na ogl. odd. Jutra. 15125-1 2 hlapca po Stena, vajena konjev in gozda, sprejme takoj Matija Spreitz«. Stara žaga, čermošnjice. Dolenjski. 15177-1 Več tekstilnih mojstrov želimo namestiti. Pisati u. redakcijo nameščen. lista »Zvono . Beograd, Vrazova •48. Prilnžiti za 5.50 Din odgovarjajočih pošt. mark. 15178-1 Mesarskega pomočnika dobro izurjenega, ki je tudi samostojen v prekajevanju, sprejmem. Ponudbe na Jo«. Borišek, Litija. 15300-1 Frizerko sprejmem, prvovrstno moč. vstop po dogovoru. Oferte s sliko in označbo plače na salon Navinšek, Ljubljana. 15190-1 Službe išče Seseda SO para. davek i Din, ca Šifro ali dajanje laalova J Dlo NalmaniSl tneaek 1! Oln Sobarica odn. pomočnica gospodinji z lepimi BpričevaJi, želi stalne službe. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod šifro »Poštena«. 13168-2 Lesni manipulant z ži letno prakso v lesni trgovini, vešč šumsko-ža-garske manipulacije želi spremenit! nu-sto, sprejme mesto manipulanta. žago-vodje, prejemale« ali naku-iiovalca lesa. Lanešek Ivan, Sv. Peter v Savinjski dolini. 15092-2 Šofer - mehanik vojaščine prost, vajen tudi tovornega Diesel auta, išče ?lu?re Gre tudi izven Ljubi '.me. - A. Srebrnič, Ljubljana, Podjunska 15. 15133-2*1 Vrtnar soliden, :J8 let star, išče službe do 1. VTII. ali t..-koj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soliden vrtnar«. 15317-3 a Beaeda I Oln, davek 3 Din. za Šifro ali dajanje oaalova 5 Oln. Najmanj!) ineaek 17 Oln. Oijakl 12 Dlo Osmošolec poučuje za izpit vse predmete. Naslov v ogl. odd. Jutra. 1A193-44 artfBTftfa* Seseda 1 Din, davek 2 Din. 'ov od nii, eraltnli olj po cca. 200 1. Ponudbe pod šifro »Ugodno«: 92. 15193-6 Beseda 1 Din. davek 2 Din ca šifro aH dajanje oaslova 5 Din NalmanJŠI ineaek 17 lin Zlatnino briljantne uhane in obeske, srebrn jedilni pribor, kupimo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zlato. 15201-7 Beseda 1 Din, davek 2 Din, ta šifro ali dajanje naslova S Oln. Najmanjši ' znesek 17 Din. Posojilo 40.000 Din iščeim. Kot kritje nudim prvome&tn« hipotek" na posestvo, katero je vredno pol milijona Din. Ponudbe Da ogl odd. Jutra pil »popolna sigurnost«. 13174-16 V najem Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje oaslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Gostilno vzamem takoj v najem _ za. nizko najemnino v Savinjski dolini ali na Gorenjskem. Ponudbe pod »15. julija«; na ogl. odd. Jutra. 15205-17 Lokal (na vogalu) in 3 poslovna prostora v centru mesta oddam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 152111-19 V**k» brea&: 1 Din; j aa dajamje Er. rinv« aJi [ za iitro pa 5 Ditt. (80) I Dvodružinsko hišo elektrika in vodovod v hiši po ugodni ceni prodam. Pojasnila pekarna Pire, Zgor. ŠiSka. 15180-20 Novozidano hišo pritlično, z vrtom, gospodarskimi poslopij in 56 arov orane zemlje prodam. Josip, Krška vas 97 pri Brežicah. 15106-20 Stanovanje »oba, kuhinja, pritlično, parket, elektrika, Rožna ulica 91, oddam za avgust. 15:30-31 2 stanovanji Petsobno in enoeobno, komfortno, oddam s 1. avgustom na Vodnikovi c. 17. Šiška. 15304-31 Beaeda t Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje oaslova 5 Din Najmarišl znesek 17 Din. Dvnso h. stan ovan v s prKiklinami. IJčeta 2 oSebj v sredini mesta. Naslov v ogl. odd. Jutra. 151St-31a mm m. Beaeda t Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Oln Motorno kolo znamke »Diamant,« motor F. & S. 98 cm3, 2.25 KS, dobite najceneje le pri tvrdki Ivan Jax in sin, Ljubljana, Gosposvetska c. 2. 15149-10 Avto limunino, 5 sedežno dam v najem ali prodam in Chevrolet, novo, 4 cilindrsko mašino in kompletno cirku-lar žago, ki porabi 1 liter bencina na uro. — Stegnar, avtotaksi, Jesenice. 1517,1-10 Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Damsko kolo kupim. Gostilna Bavarski dvor. 15310-11 Rabljena kolesa ženska in moška, poceni kiipite pri »Promet«. (Nasproti križevniške cerkve). 15203-lil Beseda I Din, davek 2 Oln. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Elektro - inštalatersko sprejme vajenca s primerno šolsko izobrazbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Marljiv«, 13191-M Stanovanje eno aH dvosobno za 1. avgust, išče mlad zakonski par. Ponudbe z navedbo ce-cene in pritiklin na oglasni oddelek Jutra pod »Točen plačnik«. 13165-313 Trisofc. stanovanje sončno, s kopalnico in pri-tiklinami, v bližini Tivolija, se išče za november. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik«. J5169-3U Elektrikar Iščem trajno službo kot elektro-inštalater za razsvetljavo in obrat kakor tudi za prosto napeljavo in za polaganje kabla z dolgoletno praiso. ože-njen, vojaščine prost Ponudbe na oglasni iddelek Jutra pod »Elektroinštala-terc. 15062-2. Stanovanje iščem, z vso oskrbo in nadzorstvom za dijake nižje srednje šole. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Nadzorstvo«. 15313-31a Enosob. stanovanje s kabinetom, sončno in suho, iščeta dve o*ebi za 1. september v mestu. Ponudbe pod »Po možnosti z vrtooie na ogl. odd. Jutra. 14737-31 a Dvosob. stanovanje opremljeno s kuhinjo, pri-tildinamd in vrtom za poletje in sicer v okolici Rožnika, Mirja ali Prul. iščem. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod šifro »Mirno«. 160711-31 a Lepo sobo v bližini glav. poite, s souporabo kopalnice in posebnim vhodom, oddam gospodični. Naslov v ogl. odd. Jutra. 03190-33 Vrednote Beaeda I Din, davek 2 Din. za lllro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši metek H Din Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah černe — juvelir Ljubljana, VVollova ulica 3 Moški ki trpite na seksualni ne- vrastemiji oz. impotenci, nezadostni funkciji spolnih flea, duševni depresiji, po.-kteite OKASA TABLETE Prospekt na zahtevo. Cena 1(10 Din. R&spoSilja-mo diskretno. Lekarna Delini Beograd, Knez Mihajlova 1. Oglas registriran S. br. 38-19&1. 206-40 Dve jedilnici kompletni, zelo dobro ohranjeni in pianino, proda ABC, Ljubljana, Medvedova c. 8, telefon 3444. 1630343 Beaeda I Din, davek t Din za šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 28 Din. Leto viščar jem! SPD v Rušah je opremila v Rušah štev. 1. (Posojilnica) krasno sobo, katera je na razpolago letoviščar-jem. Informacije SPD Ruše, ttlrfon 5. 13173-36 Šorli, Gorenja vas -Poljanska dolina kopališče in letovišče se priporoča. 14318-38 fJj .JBiSSM* Beseda 1 Din, davek 2 Din, ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 DML r/. Beseda I Oio. davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši roe»ek 17 Din. Pohištvo Gosposko sobo (Herreo-zimmer), kompletno, hrastovo, moderno zelo lično izdelano,, ugodno proda ABC, Ljubljana, Medvedova c. S, telefon 3444. 13200-13 Enosob. stanovanje Mansardno oddam 1. avgusta na Bleiweisovi cesti 9. U. Ogledati od 10__<12 in 3—6. ure. 13182-21 Trisob. stanovanje Slomškova ulica, oddam za avgust mirni stranki. Pojasnila v Zadružni hranilnici, Sv. Petra cesta 19, 15181-21 Dvosob. stanovan.jp s kuhinjo in pritiklinami, novorenovirano, se takoj odda za 350 Din mesečno. Poiave se pri hišnici, Šva-bičeva 7. 14693-31 Dvosob. stanovanje leipo, s pritiklinami, oddam za avgust boljši družini. Ogledati od 10.—13. ure. Podrožnik c. XII. št. 11- 15060-31 Enosob. stanovan je s predsobo, ugodno oddam snažni stranki. Naslov v ogl. odd. Jutra. 16196-31 Dvosob. stanovanje oddam za avgust. Rožna dolina c. XIX., št. 16. 15197-31 Dvočlanska družina išče za 1. avgu»t dvosobno stanovanje v bližini Prul. Ponudbe pod ^Zmeirna cena« na ogl. odd. Jutra. 18195-31 a Beseda 1 Din, davek 2 D' . za šifro ali dajanje naslova Din Najmanjši znesek 17 Dta- Sobo za stanovanje ali pisarno, odam v prvem nadstropju. Dohod iz stopejišča. Kralja Petra trg 8. 15005-23 V sredini mesta oddam takoj krasno eobo s strogo sep&Tiranim vhodom. N««lor v ogl. odd. Jirtra. 13176-33 Sobo z dvema posteJjama in posebnim vhodom oddam. Sprejme se tudi »ostaoova- j lec. Florjanska 17, I. I831Ž-33 Krasno letovišče na kmetih s termalnim kopališčem, nudi po nizki ceni posestvo pri Levčeviti, Mirke 2, pošta Vrhnika. 15396-38 Ugodna prilika za nannp avta. 6 cil. vel. odprti voz za ture, motor, pneu-matika v prvovrstnem stanju se iz prve roke udodno proda samo na solidne kupce. Na vpogled in vprašanja pri Ralp W. LIPPITT, grad TURNIŠ, Ptuj. Sobo za dva gospoda takoj oddam. 9tari trg 2, H. dew*o. 13198-33 Telefon 29 SU premog drva in karbo-paketi IV. SCHUMl Dolenjska f Naznanjamo vsem zadružnikom, znancem In prijateljem, da je naš dolgoletni, zaslužni član, gospod Vilko Berdais veletrgovec v Mariboru danes ob 11, dopoldne preminul. Pogreb se bo vršil v četrtek, dne 4. julija ob 17. uri iz kapelice Mestnega pokopališča na Pobrežju. Maribor, 2. julija 1935« ODBOR POSOJILNICE V MARIBORU NARODNI DOM Beaeda I Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanja oaslova S Din. Najmanjši zoeaek n Din Entel-ažur-plise izvrši ekspresno Matek & Mikeš, Ljubljana — poleg hotela Štrukelj. 30-30 lilllMIM!'"' VELIKA IZBERA SVILE ▼ vseh modnih barvah, gladka In vzorčasta, različne kakovosti, ša obleke, bluza in perilo INSERIRAJTE V »JUTRU"! GRADBENI MATERIJALr Trst je za strope lastnega izdelka, Bakuta za strope in senčilo za vrtnarstvo, Parketne deščice, Asfaltna strešna lepenka, Lepenka za izolacijo, Izoiačne plošče, Bitumen juta za izolacijo, Resitol za izolacijo, Aresit specialna strešna lepenka, Bitumen meksikanski in rumunski, Asfaltmastiks, Lesni cement, Destiliran katran, Karbolinej, Strešni lak in razna druga izolačna sredstva ter asfaltiranje teras, skladišč itd. — Zahtevajte cenike! JOS. R. PUH, LJUBLJANA Gradaška ulica 22 — Telefon 2513 DRAŽBENI OKLIC Dne 19 julija 1935 ob 9. uri se vrši pri sreskem sodišču v Celju v sobi štev. 10 dražba nove moderne v i 1 e v Celju v Oblakovi ulici 19 s centralno kurjavo, toplo in mrzlo vodo, električno razsvetljavo in garažo ter 1433 m2 vrta. Cenilna vrednost 737.043 Din. Najmanjši ponudek 368.521 Din. Pojasnila da pisarna dr. Ernesta Kalana, advokata v Celju. nova bela peneča se pasta za zobe v modro-belih progastih tubah, izrednega okusa dela zobe že po kratki uporabi snežno bele. DOVKSENOST SEDANJOSTI! Poskusite še danes. Tube po Din 8.— Tube po Din 12.— Ponavljala! tečaj za srednješolce Pod strokovnim vodstvom profesorjev se priredi v času od 10. julija do 20. avgusta ponavljalni tečaj za srednješolce v poslopju osnovne šole na Ledini v Komenskega ulici. Pouk vrše le kvalificirani profesorji s popolno dolgoletno prakso. Prijave se sprejemajo od 8. do 9. julija od 11.—12. ure v šolskem poslopju na Ledini. 5440 obj a v a ČLANI POMOŽNE BLAGAJNE NAPREDNOST NAJ SE V SVR-H0 INFORMACIJ ZGLASE v LJubljani, Borštnikov trg 2 L pri Aug. Škofu v Velikih LaSčah pri Josip Samsa v Škofji Loki pri Juliji Kralj v Kamnika pri Ernestu Škof POJASNILA SO BREZPLAČNA Avtomatski bufet, zelo dobro idoč, se proda. Ponudbe pod „AUTOMATSKI BUFET44 na upravo lista« SENZACIONALNA KOLONJSKA VODA i ZAHVALA Ob pretežki izgubi moje ljubljene žene, oziroma najine najblažje mamice, ste nas tolažili s svojim sočuvstvovanjem. Spremili ste v častnem spominu nepozabno pokojnico na njeni zadnji poti ter ji poklonili obilno krasnega cvetja. Vsem in vsakemu posebej naša iskrena globoka zahvala. Sevnica, dne 1. juH}a 1935. Karo* Zupane, soprog; Valček m MartSca, otroka. Drama izgubljenega taja Po javni dražbi Brionskih otokov Pred kratkim smo poročali, da so na javni dražbi prodali slovito morsko kopališče, Brionske otoke pri Pulju, z Dunaja pa poročajo sedaj na kratko, da so tam deložirali go. Berto Kerpely-Kupel-wieserjevo, hčer starega Kupelwieserja, »kralja Brionov«. Zatekla se je pred upniki v svojo vilo v Porečah na Koroškem, a tudi tu ji preti bližnji polom. Vila, v kateri se je rodila, je vredna 100.000 šilingov, obremenjena pa je za 60.000 šilingov. Dogodek je značilen za današnje čase, v katerih propada vse, kar je bilo videti še pred nedavnim ustvarjeno kakor za večnost. L. 1893. je stari Kupelwieser, potem ko so ga odbili v okolici Cerkniškega jezera, kupil pusti, malarični otok pred Puljem in je iz njega v nekoliko letih ustvaril pravi zemeljski raj. Najvišje glave stare monarhije so tu preživele svoje počitnice. Kupelwieser je bil tako ponosen na svoje delo, da ni hotel za vse na svetu prepustiti niti pedi svojega kraljestva avstrijskim nadvojvodom in drugim mogočnikom, ki bi se radi naselili sem. Toda prišla je vojna, prišla je kriza. Stari Kuoehvieser je umrl še pravočasno, da ni več videl, kako se je začelo njegovo delo drobiti. Je pa tudi njegova smrt pospešila raz- sulo. Dočim je znal on organizirati in delati, so se znali njegovi dediči samo pravdati za ostalino. In ker se niso znali zediniti, so imeli drugi, advokati in špekulanti lahko delo, da so levji delež ogromnega imetja pospravili zase. Tako je prišlo med drugim, da je hči kralja Brionov pred deložacijo iz svojega stanovanja, za katero ni zmogla več najemnine, zbežala v svoj rojstni dom, ki se pa tudi že ruši nad njo. Sicer je pa ona med vsemi Kupehvieserjevimi otroci morda še najmanj zaslužila takšno usodo. Še prav mlada se je poročila z možem, bivšim sodelavcem njenega očeta, ki je bil prej ravnatelj železarn v Vitkovicah. Mož se je zagledal v drugo žensko in še pred vojno je prišlo do ločitve. Ko so se po vojni pričeli prepiri za dediščino med Ku_ pehvieserjevimi otroki, so baš njo izrinili, zadovoljili so jo z obligacijami v znesku 7 milijonov lir, od katerih bi morala po neki curiški banki prejemati rento 120.000 lir letno. Vse to imetje ji ne donaša danes niti pare. Zgodilo se je, da je hči brionskega kralja morala zastavljalnici prepuščati svoje dragocenosti kos za kosom in da je morala včasih tuidi stradati. Danes visi na ograji njene prezadolžene vile v Porečah deščica z napisom: Sobe v na-5^ Umor Ii uslužnosti Zakaj je ljubimec umoril svojo zaročenko Pariška porota je obsodila 21-letnega Vin-centa Degasa, ki je umoril svojo zaročenko, 17-letno G race Ivyjevo. Degas je priznal svoj čin brez kesanja. Dejal je, da je G race sama od njega zahtevala, naj jo umori.. Bila ie silno melanholične narave, življenje se ji je zdelo tako nezmiselno, da si je želela samo smrti. Na nekem sestanku je bila nenavadno potlačena. Prosila je zaročenca naj jo usmrti in on je to storil brez oklevanja. Šla sta v stanovanje Degasove matere, ki je ni bilo doma. Ko se jev rnila, je sedel Degas v ležalki na verandi in mirno dejal: »Ubil sem G race. Moral se bom javiti policiji.« Mati je nato sama pozvala policijo meneča, da se je sinu zmešalo. Psihiatri pa so izjavili, da je dedno obremenjen in da nravne o-vire, ki jih imajo normalno razviti ljudje, pri njem ne delujejo. Sodniki pa so izjavili, da je fant za svoj čin juridično odgovoren in so ga obsodili. Plodovita družina V St. Coroni v Avstriji je praznovala svoj 77. rojstni dan posestnica Terezija Matzingerjeva. Imela je 24 otrok, ki so ji dali spet 65 vnukov in vnukinj, a ti so jo že 17krat napravili za prababico. Smrt princa Demidova V Niči je umrl princ Pavel Demidov, ena izmed reprezentativnih osebnosti bivšega ruskega visokega plemstva. Odlikoval se je med rusko-japonsko vojno v Mandžuriji, a med svetovno vojno je bil vodja ruskega Rdečega križa. Kdo ima daljši jezik deklica ali ta dva psa? če skuša človek posnemati žival, pride navzlic poletni vročini časih v čuden položaj Radio Izvleček iz programov Četrtek 4. julija. LJUBLJANA 10: Prenos deklaracije vlade iz skupščine. — 12: Plošče. — 12.46: Poročila, vreme__12: Čas. obvestila.— 13.15: Slovenske narodne pojo ga Nerat—Ramša-kova, gdč. Mišičeva, gg. Gostič in Janko s spremi jevanjem Radio orkestra. 14: Vreme, spored, borza. — 18: Orgelski koncert, izvaja Blaž Arnič. — 18.50: Slovenščina (dr. Kolarič) . — 19.10: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30:Nac. ura, 20: Vombergerjeva zvočna igra »Zaklad«. 21.30: Čas, poročila, vreme. — 22: Napevi iz znanih oprer (Radio orkester). BEOGRAD 16.30: Narodna glazba. 20: Arije. — 20,30: Orkester. — 21: Narodne pesmi. — 21.30: Lahka glazba. — ZAGREB 20: Iz Beograda. — PRAGA 20: Pesmi. — 20.20: Zvočna igra. — 22.30: Šramel kvartet. — VARŠAVA 20.10: Ameriška glasba. — 21: Poljske pesmi. — 21.15: Valčki. — DUNAJ 12: Orkester. — 17.30: Koncertna ura. — 20: »Slava ženskam«. 21.30: Pesmi. — 22.10: Simfoničen koncert. 23.50: Jazz. — BERLIN 20.10 Pester program. — MONCHEN 20.10: Orkester. 21: Iz Stuttgarta. — 23: Klavirski koncert. 23.25: Ples/— STUTTGART 20.10: Iz Miinchena. — 21: Slušna igra. — 22.30:Pe-smi. — 23: Ples. — 24: Nočni koncert. — Petek 5. julija Ljubljana 12: Plošče. — 12.45: Poročila, vreme. — 13: Čas, obvestila. — 13.15: Pesmi južnih Slovanov na ploščah. — 14: Vreme, spored, borza__—18: Slovanske koračnice na ploščah. 18.20: Violinski koncert, izvajata gdč. E. Poženelova in g. Cichocki. — 18.50: Nekaj satir (Gustav Strniša). — 19.10: Čas. vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 20: Prenos iz Zagre ba. — 9^>.30: Prenos iz Beograda (šah). — 21: Iz ' freba. — 21 30: Čas, poročila, spored. — 20: Smetana: Moja ddmovina (plošče Beograd 16 40: Koncertna ura. — 20: Klavirski koncert. — 21: Iz Zagreba. — 22.20: Plošče. _ Zagreb 12.10: Plošče,— 20: Kompozicijski večer__21: Violinski koncert. — Praga 20.15: Koncert Češke filharmonije. — 21.35: Zvočne slike. — 22.30: Plošče. — Var šava 21: Simfoničen koncert. — 22.10: Lahka sodba.__Dnnaj 12: Orkester. — 16.15: Kitare. — 17.10: Zbor in orgle. — 20: Vedele žene Windsorske. _ 22: Lahka godba.— 24: Vesele melodije. — Borlin 20.45: Dramski večer. — 23: Iz Mozartove dobe. —Muen chen 20.15: Spevoigra. _ 22.30: Komorni koncert. _ 23.30 Iz Stuttgarta. — Stuttgart 20.15: Iz Muenchena. — 20.45: Plesni večer. 22.30: Pesmi. — 24: Simfoničen koncert. — Rini 20.40: Operni večer. Tako delajo na Filipinih Mrliči na ulicah v Manili po revoluciji na filipinskih otokih Plezalka rešila tovariša življenje Storila je zanj več nego cel trop reševalcev ^ -n- ^mivK? mlorlo ilomo t>-q - i tm/jn-iš-n 7 vefilrrat nrelom-lien i 7 Neki turist jo v družbi mlade dame na pravil plezalno turo na Mali Waxenstein, goro iz sosedstva Zugspitze. Skoro sta že dosegla vrh, ko je možu spodrsnilo in je čez previsno steno padel kakšnih 70 m globoko. Obležal je na nekem snežišču. Tovarišica ga je zaman klicala. Bila je zato prepričana, da je že mrtev. Hitro se je okrenila, da bi šla po pomoč. Pri prečkanju snežišča pa je naletela na i tovariša z večkrat prelomljenimi udi. Za silo ga je obvezala in ga nato privezanega na vrv spravila do prve gorske koče. Od tam ga je reševalna odprava nesla v dolino. Reševalci v Garmischu so izjavili, la je ta plezalka s svojo železno energijo rešila človeško življenje in storila več nego včasih v podobnih primerih cel trop reševalcev. Pet in tisoč hiš pod vodo V območju japonskih mest Osaka in Kio-ta so imeli zadnje dni hude poplave. Reka Kamo se je razlila čez njive in selišča. Ljudje so se morali jadrno izseliti, da jih ni zajela voda in doletela smrt. Zaradi ogromnih vodnih mas, ki so pri-drle z gora v dolino, je reka Kamo narasla, kakor še nikoli. Osaka. ki ima milijonsko prebivalstvo, je prišla v stisko: ljudje so se morali umakniti iz svojih domov. Šole fo morali zapreti in otroke spraviti na varno. V Itargaiu so poplave dosegle takšno mero, da je voda zalila hiše do streh. Le sre- čnemu naključju, da je bilo ljudstvo o prihajajoči nesreči pravočasno obveščeno, gre hvala, da ni našlo na tisoče ljudi smrti v valovih. V Osaki je utonilo šest ljudi, v Kiotu samo eden. V okolici tega mesta je voda porušila 32 mostov. Zaradi pretrganih zvez je ustavljen tudi ves železniški promet. Skoro istočasno s poplavami je zadela deželo še druga nesreča. Potres je razmajal ze mljo od Tokija do Jokohame, na Koreji pa je razsajal strašen orkan. Doslej pogrešajo 250 ribičev in 60 bark. Župnik in vlomilec Župnik Rih. Goweditsch iz Sv. Jakoba pri Hartbergu na avstrijskem štajerskem se je v eni preteklih noči zbudil baš, ko je hotel krepak neznanec s pomočjo lestve vdreti v njegovo spalnico. Duhovnik je planil k oknu, zgrabil možakarja za prsi in sunil, da je padel z lestvo vred v globino. Tam je ostal vlomilec za trenutek ves omamljen, potem pa je opotekajoč se izginil v gozd. Zavarovali ste si Vaše življenje za slučaj smrti, pri tem pa ste pozabili, da je mnogo važnejše: zavarujte si Vaše zdravje za slučaj bolezni! Pridite v RADENCE, doma pa redno pijte ! našo najmočnejšo mineralno vodo po količini in raznolikosti pri rodnih sestavin. Za poletne vročino najprikladnejši Buret, Chappon svila, platno, fresco blago, volnen-stropical« itd. Vam nudi po najnižjih cenah tvrdka Drago Schwab, Ljubljana Aleksandrova cesta Klorov plin na javnem trgu Sonnuiov trg, eno najživahnejših prometnih križišč v Rimu, je postal te dni prizorišče nenavadne nezgode. Neki tovorni avtomobil, ki je vozil plinske steklenice za neko municijsko tvornico, se je hotel ogniti vozilu iz nasprotne smeri, pri čemer je zavozil v prometno oviro ter se prevrnil. Posode s plinom so se razpočile in klorov plin se je začel širiti po okolici, čeprav so ljudje bežali na vse strani, se pa niso mogli vsi ubraniti. Kakih 200 jih je počepalo na tla ker jih je plin omamil. Največ žrtev je bilo med otroci in prebivalci okolišnih hiš. Uradna poročila pravijo, da ni nihče umrl, pač pa jih mnogo leži v bolnišnici. Po nesreči so očistili trg gasilci s -pripravami za razplinjevanje. Jezila v radiu Radijske abonente gotovo zanima, kateri jezik prevladuje v kraljestvu etra. Po zadnjih podatkih se vrše radijske oddaje v kakšnih 120 jezikih. Največ poročil jev nemščini, potem v ruščini, šele za njima pride angleščina, za njo italijanščina, francoščina itd. ANEKDOTA Turoben možakar je nekega dne v sedemnajstem stoletju obiskal tedaj naj-prosil, naj ga oral ra v i njegove melanholije. Zdravnik mu je dejal: .> Pojdite v gledališče, posečajte Mo-lišrove veseloigro, to vas bo gotovo ozdravilo!« »Jaz sem, če dovofite, sami Moličre.c je odvrnil pacijent. VSAK DAN ENA Mož, ki je imel v svojem vrtičku samo eno drevo. R. L. Stevenson: °< SAINT-YVES Prigode francoskega ujetnika na Angleškem Toda joj, ko sem pogledal v kuhinjo, je sedel tam moj sluga, pijan kakor kak lord, na robu jedilne omare ter dajal zbranim stre-žajkam in hlapcem koncert na flavto. Hitro sem ga pregnal z njegovega odra, mu poveznil čepico na glavo in se odpravil z njim v Edinburg. Na žalost so mu bili udje kakor iz papirja, in njegova razsodnost je bila menda popolnoma utrnjena. Moral sem ga podpirati in voditi in ga spet in spet postavljati na noge. Izprva je pel in brez povoda buhal v grohot. Nato se ga je počasi lotila žalost, ki ni znala besed. Časih je tiho jokal, ali se je pa ustavil sredi poti, odločno vzkliknil: »Ne, ne, ne!« in padel vznak ali na obraz, kakor je naneslo. Zelo se bojim, da mu v teh okoliščinah nisem ves čas izkazoval dolžne prijaznosti; a položaj je bil res neznosen. Nikamor nisva mogla z mesta, in zdi se mi, da še nisva bila miljo od Cramonda, ko sva začula za svojim hrbtom ves senatus academicus, ki naju je klical in se dvizal, da bi naju došel. Vsi člani častitega zbora so bili, kakor si lahko mislite, korenito okajeni, čeprav se ni mogel v tem oziru nihče izmed njih primerjati z mojim ubogim Rowleyem. A bili so na moč razposajene volje, tako da me je kar skrbelo, kaj %bo, ko pridemo v mesto. Peli so pesmi, prirejali dirke in se mečevali s palicami in dežniki. Z veliko skrbjo sem gledal edinburške luči na njihovih vrhovih, ki so se pomikale bliže in bliže, in ko smo prišli v razsvetljene ulice, je prikipel moj strah do vrhunca. Nazadnje — menda je bilo na Abercrombyjskem trgu — sva Byfield in jaz, ki naju je bila Rowleyeva nadelanost zadržala na koncu sprevoda, mahoma obstala. Naši razgrajači so bili začeli trgati zvonila in napise s hiš. »Čujte,« je rekel Byfield, »to je pa kar od sile! Vraga, pošten človek sem — osebnost, ki jo pozna vse mesto! Ne morem se izpostavljati nevarnosti, da me primejo redarji.« »Tudi z menoj je tako,« sem odvrnil. Obrnila sva se torej in jo ubrala spet v predmestje. In bogme, zadnji čas je bil! Kmalu so se začuli glasovi in zvo-n jen je na poplah, nočni čuvaji so jeli ropotati s svojimi ragljami; videti je bilo, da se cramondska univerza zapleta z edinburško policijo v pretep. Midva z Byfieldom sva jadrno ubirala korake, da bi se oddaljila od bojišča, in vlekla polnezavestnega Rowleya s seboj. Ustavila sva se šele, ko naju je ločilo od najinih sopivcev že nekaj cest in naju trušč že ni več dohajal. »Iz te reči sva se nekako izmazala,« je dejal moj spremljevalec. »Kdaj je že kedo videl tako barbarsko tolpo!« »To je bil dober nauk, gospod Byfield,« sem odgovoril. »Podoba je, da res nimava česa iskati med njimi.« »Ne, Bog mi je priča, gospod, vse kar je res. In pomislite: za petek je napovedan moj vzlet. To bi bil škandal! Zrakoplovec By-field pred policijskim sodnikom! Vendar, ali boste mogli spraviti tega telebana domov? Dovolite, da vam dam svojo posetnico. Nastanjen sem v hotelu ,Walker & Poole' in zelo me bo veselilo, če bi vas mogel pozdraviti pri sebi.« »Tudi mene je veselilo,« sem dejal. A priznati moram, da je bilo moje srce daleč od mojih besed; in ko sem gledal za gospodom By-fieldom,' si nisem želel ničesar manj kakor nadaljevanja tega znan-stva. Še eno izkušnjo mi je bilo prebiti. Ko sem z nečloveškim trudom privlekel Rowleya na vrh stopnic, me je sprejela najina gospodinja, ki je v visokem nočnem čepcu z nepopisno ogorčenim obrazom stala na pragu. Posvetila nama je v dnevno sobo, in ko sem odložil Row-leya v naslanjač, mi je napeto priklecnila. Zadišalo je po smodniku; glas ji je kar trepetal od razburjenja. »Dajte, da vas opozorim, gospod Ducie: v spodobni hiši...« Očiviano ji je razburjenje zadušilo glas; obrnila se je in bres besede odšumela. Oziral sem se po sobi, zdaj na hrčečega Rowleya, zdaj na ugasli ogenj v. kaminu. V duhu sem obnavljal čudne dogodke včerajšnjega dne in minule noči; in mahoma sem bruhnil v grohot — a vsak mi bo rad verjel, da v tem grohotu ni bilo bogvekaj veselja! 28 PLES Ko sem se ob zori zbudil in zavedel, me je kar zamrazilo. Četrtek je bil, dan plesa. Vabilo je naznanjalo, da se prične slavnost šele ob osmih zvečer; torej je bilo treba kakorkoli prenesti še dvanajst težkih ur. Nedvomno je bila ta misel kriva, da sem jadrno planil iz postelje in pozvonil Rowleyu, naj mi prinese vodo za britje. Rowleyu se očividno ni tolikanj mudilo; šele ko sem v tretje pozvonil, so se vrata odprla, in na prag je stopila vehrajoča se postava mojega vzornega sluge. Bil je brez ovratnika in nepočesan, in obraz mu je bil popisan z mešanico sramu in telesne potrtosti. »Nikoli več, gospod Anne!« je zastokal s klavrnim glasom. »Verjamem, Rowley. To je nesreča, ki se utegne zgoditi najboljšemu človeku; mnogokrat mu je celo v korist in ga stori še boljšega.« »Toliko sitnosti sem vam nakopal!« je nadaljeval ubogi fant. - Za inseratn) del Je odgovorni Aiop Novak. — Val t Ljubljani. jrejitfe Davodn Ravijen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — £a Narodne tiskarne d d. kot tiskarna rja Prane JezerSek