ZM AJZMAJZMAJZMAJZM A JZ1! AJZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZHA J ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZUAJ ZMAJ ZMAJZli AJ ZMAJZM' ZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJ2MAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJ aiAjf"........... ■ " ------------- " ................... 1—------—----- ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ 31AJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ 1923 alci) zmaja Glasilo delovne organizacije ISKRA Industrija baterij ZMAJ Številka 5 MAJ 1985, leto XX V prvih treh mesecih letos je poslovni rezultat zadovoljiv Glavne značilnosti poslovanja v letošnjih prvih treh mesecih tega leta se kažejo v močnem upadu domače prodaje in izvoza, povečanju zalog gotovih izdel- Nezadovoljiv je tudi obseg letošnjega izvoza, ki je v primerjavi s preteklim letom nižji za 75 odstotkov. Izvozili smo le 240 tisoč baterij in 36 tisoč kov ter slabši izkoriščenosti-^Ob &yetilk. Zaradi hude zime je za proizvodnih kapacitet. Kljv^V^l: °9^.edstotkov zmanjšan izvoz glav- temu je doseženi poslovni^-ibe^ tat zadovoljiv zaradi veojge uravnoteženosti nabavnih prodajnih cen, katera je skem letu povzročila izgubo''/^6'8 v: prvih treh tromesečjih leta. ' * Prodaja v letošnjih prvih treh mesecih ni dosegla predvidenih količin. Na domačem trgu je prodano 8,1 milijona kosov baterij, 98 tisoč svetilk in 66 ton mletega manganovega dioksida. To pomeni v primerjavi s preteklim letom pri baterijah 30 odstotno zmanjšanje, pri svetilkah 40 in pri manganu 45 odstotno zmanjša*-nje. Vzroki za manjšo prodajo so v visoki lanski prodaji zaradi redukcije električne energije in upadu kupne moči potrošnikov baterij . . šarjzvoznega izdelka baterije 4ŽJ' za katera imamo urejeno Ž V * ♦ ♦ ♦ O * * ♦ * ♦ ♦ ♦.♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦> ♦ * Bačen se potožiti nekomu, ki te potem nasiti s kosom kruha in pri tem obdržati svoj človeški ponos, je odlika revnih. Pokazati se javnosti* v vsej veličini iznakaženega ponosa pa le ni vredno pomoči in je tudi ni moč pričakovati, pač pa le posmeh in pomilovanje. Zapraviti ponos in ugled z blatenjem, užaljenostjo, prizadetostjo in raznim obtoževanjem svoje lastne firme pomeni, da se tudi kot posameznik, ki je delček celotnega kolektiva, predoči v celi svoji negativni osebnosti. Mar nam je tokrat vse to uspelo z odliko?! - Tako bi sodili po četrtku 16. maja letos, ko smo se v elitnem času v prvem prispevku.večernega televizijskega TEDNIKA ob 20. uri znašli na ekranu, v oddaji za slovensko javnost. Dogodka, ki se je pričel ob 6. uri zjutraj v sredo 15. maja z dopoldansko izmeno proizvodnih delavcev tako, da so ob mirujočih strojih zahtevali sestanek zaradi pojasnil obračuna osebnih dohodkov - izplačanih dan prej - in do katerega je prišlo ob pol osmih, se je dobro uro kasneje nenadoma udeležila tudi snemalna ekipa televizije. Posnetki razburljivega sestanka, intervjuji s posamezniki in komentarji novinarke Vesne Marčič so bili oblikovani v prvem prispevku TEDNIKA in je trajal 15 minut in 50 sekund. Prispevek objavljamo po magnetofonskem zapisu v originalu tako, kot so ga slišali televizijski gledalci. -Ur. Z izsiljenim sestankom smo se brez ponosa predstavili javnosti v počenem ogledalu Turk Jože: (na sestanku) Ker je delavski svet sprejemal tista merila in če se da tu popraviti ali pa spremeniti kaj, da to delavski svet odloči. Ali se strinjate s tem... Novinarka: (komentar) V jugoslaviji je bilo lani po statistiki zveznih sindikatov 584 prekinitev dela, za dobrih 14 odstotkov več kot leto prej. Povečalo se je tudi število delavcev, ki so v njih sodelovali od 21.700 na 29.000 ali za 53 odstotkov. V večini prekinitev je sodelovalo od 20 - 500 delavcev, v dveh primerih od 400 do 500, edino v TOZD Zdravila v zagrebški Galeniki preko 1000. Medklici Mujčič Fazide in Petrovič Koviljke - ... dajte mi to, kje je plača, ki piše v časopisu 5 milijone... govorjenje povprek kot podlaga k prejšnjemu in naslednjemu komentarju novinarke ter posnetki sestanka. Novinarka: (komentar) V primerjavi z letom so po številu časa prekinitve trajale dvakrat dlje, vsaj 2500 ur. V večini primerov od 5 do 8 ur, najdaljša prekinitev v Ignini v Kratovem pa kar 58 delovnih dni ali 5 mesece. Največ prekinitev je bilo v Sloveniji, okoli sto, devetdeset v Makedoniji, 84 v Hrv&tski, drugod manj. To je le nekaj statističnih podatkov, ki niso popolni, ker se ti pojavi ponekod bolj, drugod manj še vedno prikrivajo in tako izognejo tudi sindikalni statistiki. Vendar kljub temu dovolj prepričljivo kažejo trende rasti tega načina reševanja konfliktnih situacij . Tratnik Jani: (na sestanku) ... to se pravi, imajo 8 ur več, pa so manj dobile. To je treba razčistiti, po moje, in tudi zahtevajte, kaj je treba narediti, da bodo delavke dobile tisti osebni dohodek. Dobro je, še je tam 50 jurjev manj, se ne bo nobena razburjala, ne pa 500, 400 jurjev manj... Novinarka: (komentar) Tako je bilo včeraj na izsiljenem sestanku okoli 100 proizvodnih delavcev, kar je celotna dopoldanska izmena v TOZD-u Baterije v delovni organizaciji ISKRA - ZMAJ v Ljubljani. Delavci so prejšnji dan dobili sicer višje osebne dohodke kot mesec prej, vendar nižje kot so pričakovali . Bosnič Šefik: (intervju) Vse to se je*'začelo-v^ glavnem, kako bi rekel, jaz sem tu prišel, sem mislil, da še ta stroj popravljam do konca, ker stojimo že nekaj časa, ker sploh nimamo kaj delati, sem mislil, da se do konca pobarva. Tam sem šel proti pisarni in v glavnem ... ta, ta dva stroja običajno delata oziroma trije stroji. Nobeden ni delal. Potem je Jež prišel in je rekel, da se gre delati, dokler se ne skličejo tisti vodilni, da nam pridejo dol pojasniti, za kaj se gre. Nobeden ga ni hotel poslušati. Vsi smo, tudi jaz sem bil v tej grupi, sem tam sedel. Tako smo se zbrali vsi, vsi kar nas je tu. Vsi smo tam dol sedeli in čakali, da pridejo vodilni delavci. Je rekel nekje, do pol osmih, da bodo prišli in se tudi tega roka niso držali. Nato so začeli delavci v koloni odhajati proti pisarni gor in so takoj potem prišli dol in so rekli, da se gremo zbrati v ta prostor tu... Jež Zdravko: (na sestanku) Mislim, da ves problem oziroma vsa vgrašanja, ki so izhajala iz vase razprave, se vrtijo okoli teh nenormalnih pogojev, ki se tičejo kvalitete baterij. Govorim za linijo E 6. Se strinjate s tem načinom? - Se pravi, tisto, kar ste zahtevali. Tam, kjer je bil gibljivi del potegnjen zaradi tehnoloških problemov, da se to spravi na sto, se pravi, da dobite tisti preseg norme, ki ste ga izkazali na posameznih linijah. Je tako? In bi potem, v kolikor se strinjate tovariš predsednik sindikata, zaključil tole skupino. - Se strinjate? - Prosim, dajmo to samoupravno, torej kot velja za zbor, da se to potrdi. Turk Jože: (na sestanku) Prosim, ali se vsi strinjate s predlogom, ki ga je tovariš Jež dal... Novinarka: (komentar) Povod je bil nov sistem nagrajevanja, ki ga je pripravila posebna komisija delavskega sveta in ki so ga aprila delavci sprejeli z referendumom. Novost je bila ta, da se je povečal gibljivi del osebnega dohodka. Prej so lahko proizvodni delavci nanj vplivali le s količino dela v mejah 13 odstotkov, za kolikor v povprečju presegajo normo. Po novem pa bi poleg tega nanj vplivali še s kvaliteto za 10 odstotkov. Ko so sistem pripravljali, so tudi izračunali, koliko bi vsak posameznik po takem sistemu nagrajevanja zaslužil. Upoštevali pa visoko kvaliteto in povprečno preseganje norme v zadnjem četrtletju lanskega leta. Kvaliteta pa je bila ta mesec nizka, zato je bil velik izpad na proizvodni liniji in zato se osebni dohodki niso povečali za 10, ampak zmanjšali za 5 odstotkov. Bosnič Šefik:(na sestanku) Kaj pa če spet pride do takega problema. Recimo, da imamo tak material, s katerim se ne dajo dosegati normativi. Ker sami vemo, da ne moremo mi vplivati na napetost baterije, če jo mi mehansko naredimo dobro. In jaz ne morem biti za to, recimo, da nam gre za 10 procentov dol zaradi kakšne paste, ker vsaka pasta je za nas črna. Vezjak Franc: (na sestanku) Kriteriji kvalitete se morajo urediti. Ne pa, da bodo delavci za^tisto krivi, kjer je tehnološka napaka. Delavec je odgovoren za izmet, pa za mehanski del baterije, ne pa za tehnološki del, da bo on zdaj posledice nosil. Zato je nekdo dru*> gi odgovoren. To se mora urediti. Turk Jože: (na sestanku) A se strinjate s tem, da gre na delavski svet, da prouči še enkrat vse vplive in kaj mora biti delavec vezan in na kaj ne. Prosim, kdo je za ? Novinarka direktorju DO:(intervju v pisarni) Delavci pravijo, da ste jim pred referendumom ta sistem drugače prikazovali, kot je potem izpadlo. Direktor DO Vavpotič: Ne bi rekel. Tudi diskusija je povedala, torej to, da samo nagrajevanje ni problem. Problem je ta, da je bila pravzaprav kakovost v tem času, ko ni bilo rednega, normalnega obratovanja in kjer nas je na področju tehnologije - verjetno je bil vpliv zime tudi prisoten. Torej, surovine so tu zelo občutljive na negativne temperature in skozi to je verjetno prišlo, da pri določenem procesu, na določenih linijah nismo dobili pravih kakovostnih vrednosti. Zaradi tega je bilo del izpada. Novinarka: Ampak, delavci pravijo, da oni na kakovosti v tem smislu ne morejo vplivati. Udari ji po žepu. Direktor Vavpotič: To je res. Toreg, kakovost je kompleksno vprašanje. Kakovost se pričenja od surovin, polizdelkov in potem šele pride do strojev, koder se vrši montaža baterij in zaradi tega ima delavec res delno vpliv. Vendar, ko smo gradili sistem, je bila izredna tendenca, da ne samo, da s petimi procenti kakovost vpliva, ampak so terjali 10 procentno kakovost. (naslednja stran) (s prejšnje strani) Novinarka Hatzetu: (intervju) Pa zakaj tega niste poskušali rešiti po rednih poteh, recimo na seji delavskega sveta, po samoupravnih aktih ? Hatze Bojan: Torej, sama teorija je kazala, da bo faktor kvalitete kazal v plus na podlagi podatkov zadnjega četrtletja, ki^pa so bili izjemno ugodni. V začetku letošnjega leta pa se je pokazalo, da ti podatki morda so bili preveč izkazani pozitivno in..1. Novinarka: ’