Štev. 46. V Mariboru 12. novembra 1874. Tečaj VIII. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 gld. — kr. „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja opravništvu v stolnem farovžu. Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine. List ljudstvu v poduk. Posamesne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi so ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. — Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, čo se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. Naprave za uboge. Poglavitniše postavne določbe za preskrbljevanje (Konec.) Javno preskrbljevanje ubozih. II. Kar okraju pripada. Okraj mora sploh pripomagati, kar posamesne srenje ne zmorejo. Preskrbljevati mora ubožne bolnike, dokler si ne morejo sami za preužitek skrbeti. Tu sem spadajo tudi ubožne mladorod-nice in bolniki tujih srenj ali okrajev (§. 35.) Okrajnim zastopom se priporoča (§. 36.), da srenjam kolikor le mogoče preskrbljevanje ubozih zlajšujejo, okrajne bolnišnice, ubožnice, delalnice in pokorilnice napravljajo. (Bo vse lepo na papirju ostalo!) Stroški za upravo ubožnih zadev dobivajo se enako kakor v srenjah iz vstanov, daril, sporočil itd., ki se glasé za okr. ubožno blagajnico (§. 37.); če se s tem ne more shajati, se smejo okr. doklade napravljati (§. 39.) O stanju ubožne glavnice mora okrajni za-stop konec vsacega leta deželnemu odboru izkaze pošiljati (§. 38.) Tretji oddelek. Zvršilni organi za javn > preskrbljevanje ubozih. Ti so po §§. 45—58: a) V srenji: srenjski predstojnik, odbor, oskrbniki ubozih in komisijoni ali odbori za uboge; b) v okraju: okrajni odbor in okr. zastop; c) za deželo pa dež. odbor. Srenjski predstojnik skrbi za uboge, izplačuje stroške, vodi naprave za uboge v srenji in zvršuje policijo gledé ubozih in predpise zoper beraštvo. (§. 45.) On odločuje, ali se ima komu podpora dovoliti ali ne, koliko, kako dolgo in ka-košna. — Srenjskemu odboru pripada: pozvedovati uzroke uboštvu in jih odstranjevati; določevati, kako da se ubogi preskrbljujejo, in skrbeti za po- j trebne pomočke (denarje), slednjič nadzorovati organe, kivso za preskrbljevanje ubozih postavljeni. (§. 50.) Če treba, postavlja odbor tudi posebnih oskrbnikov za uboge (Armenvater). (§. bi.) Oskrbnikov dolžnost je, da neposredno in sami za uboge skrbé, da se o njih razmerah in potrebah podučč, bodi si, da jih sami obiskujejo, ali vse to pozvedujejo ter se v ta namen posebno z dušnimi pastirji in zdravniki pogovarjajo; slednjič sprejemajo prošnje ubozih ter jih s svojimi nasvčti županu v zvrševanje izročajo. (§. 51.) Večjim srenjam, posebno po mestih in trgih, se (§. 51.) priporoča ustanovljati posebne odbore alj komisijone za uboge. Razloček med temi odbori in oskrbniki ubozih je ta, da prevzamejo odbori na lastno roko preskrbljevanje ubozih — bodi si po vsem ali deloma —, le da se morajo proračuna držati in so srenjskemu zastopu odgovorni. — Okrajni zastop ima po §. 53. dolžnost, nadzorovati srenje, kako da za svoje uboge skrbé, pomanjkljivosti, ki se kažejo, odpravljati, posebno pa gledati na to, da se policijski predpisi proti beračenju zvršujejo. Okr. zastop ima pravico, s r e-njam naročati, če treba jih v to primorati, da si postavijo primernih organov za odvračanje beračenja. Deželnemu odboru slednjič pripada dolžnost skrbeti za to, da ta postava povsod v deželi v življenje stopi in se zvršuje, da imajo vse deželne naprave za uboge in bolehne primerno upravo; do njega gredó vse prošnje za presojo, bodi si od srenjskih ali okrajnih organov za preskrbljevanje ubozih. — To je ob kratkem nova postava za preskrbljevanje ubozih. Nihčer ne bo tajil, da ima mar-siktero prav dobro določbo v sebi, pomanjkljiva je pa najbolj v tem, da 1. katol. cerkev celó odriva od tako važne in težavne stvari, kakor je skrb za uboge, in da 2. srenjam k drugim političnim poslom naklada novih samostalnega pre- skrbljevanja ubozih, ki se bo brez dvoma prav tako slabo obnašalo, kakor krajna policija sploh. Če-sar kdo ne more, se tudi od njega tirjati ne sme. — Da bode poduk o tej stvari popolniši, povemo prihodnjič še tudi ktero o tem, kako da se po k r-ščanskih ravnilih ubožci preskrbljujo. Zastran obiskovanja ljndske šole. Eden naših naročnikov nas vprašuje: ali se morejo otroci, ki so v hribih po 2 uri dalječ, siliti, da redoma v šolo hodijo in ali je prav in postavno, ako hoče krajni šolski -včt s kaznimi pokoriti stariše, ker otroci 2 uri dalječ v šolo ne morejo ? Na to odgovarjamo, da t ¿k o trdo postopanje kr. šol. svčta nikakor ni v smislu postave. V smislu novih šol. postav je, da otroci nad 1 uro dalječ v šolo naj ne hodijo. Tako veleva §. 59. postave od 14. maja 1869 zastran vstanovljenja šol, da se naj „šola napravi povsod v tacih krajih, kder v okolici ene ure in po 51etnem poprečnem številu nad 40 otrok biva. ki bi sicer nad eno uro dalječ v šolo hoditi morali." To je jasno kot beli dan; nad eno uro dalječ naj otroci v šolo ne hodijo; kder bi toraj veliko dalje v šolo imeli, se naj nova šola napravi, ako je v okolici ene ure in po petletnem poprečnem računu več ko 40 za šolo zrelih otrok. Toliko otrok je pa v hribih v okolici ene ure prav malo kde. Za hribovsko mladino kaže le nedeljska šola, v kterej se, ako je v pravih rokah, otroci vsega dovolj nauč6, kar je kmetu vedeti potrebno in koristno. Res, da postava s kaznimi žuga, ako se šola zanemarja; pa postava govori le o neopravičeni zamudi. (§. 25. postave od 14. maja 1869; deželna postava od 4. febr. 1870 §. 32.) Opravičen ali veljaven izgovor pa imajo gotovo hribovski otroci, ki so po 2 uri dalječ od šole. Če pomislimo veljavne izgovore, kijih postava od 20. avg. 1870 zastran šolske zamude našteva, imajo hribovski stariši še več za se. Po §. 4. imajo stariši veljaven izgovor, ako njih otroci iz šole izostajajo: a) če so otroci bolani, b) če so stariši ali domači bolani, kateri očitno otroka za postrežbo doma potrebujejo; 1 ■Á Naj se toraj dotični krajni šolski sv6t nekoliko ohladi in uboge hribovske otroke in štariše pri miru pusti ter resno preudari, da imajo stariši prvo in nedotakljivo pravico do svojih otrok od Boga, pravico, katero morajo vsaj pametni sosedje in srenjčani tim bolj spoštovati, čim več jo šolska postava v mnogem oziru žali. Gospodarske stvari. Proračun krme, klaje ali piče. Pod tem naslovom razglaša profesor dr. Wilhelm v „Ldb." spis, kterega smo v poglavitnih potezah za „Gosp." bralce posneli, ker je stvar premislika vredua. Naši živinorejci pogostoma grešč, da več živine skoz zimo držč, nego je dobi o in je redno preživiti morejo. Mnogi še bistvenih pogojev vspeš-ne in hasnovite živinoreje ne poznajo. Dobiček, ki ga živina vrže, stoji do neke višine v ravni razmeri h krmi, ki jo živina dobiva. Da se mlada živina le slabo razvija in le po malem raste, da imajo krave le pičlo mleka, temu je glavni vzrok prepičla in preslaba krma ali klaja. Deset dobro rejenih živinčet vrže več dobička, nego pa dvajset slabo gleštanih in izstradanih repov. Dostikrat je živina konec zime tako shujšala in je toliko na svoji telesni teži zgubila, da prve tedne spomladi, ko pride zelena klaja ali paša, komaj po zimi zgubljeno mesó zopet nabere in se nekoliko popravi. Gnoj od suhe živine te zgube ne nadomestuje, ker ga je malo in še ta ves pust in brez moči. In kar dobra poletna paša in klaja popravi, gre prihodnjo zimo zopet v zgubo in tako leto za letom. Vrh tega pa je gospodar spomladi dostikrat prisiljen živino, komaj da se pašnik nekoliko ozeleni, na pašo goniti. Prerana paša pa ovira na pašniku veselo rast in lastnik ima dvojno škodo: v hlevu na gnoju, ki se na potih in spašnikih raztepe, in na spašniku, ki se pre-rano oddrgne. Morebiti pa kdo misli, da več živine več gnoja da. Pa ta misel je popolnoma kriva, ker ni gnojna množina odvisna od števila repov v hlevu, ampak v prvi vrsti od pokladane krme in nastlane stelje. Dobro rejena živina daja več in boljšega gnoja od izstradane in suhe. Treba torej mnogovrstne škode se varovati in za časa skrbeti, da je napravljena krma z številom živine, ktero hočemo skoz zimo rediti, v pravi razmeri. Če se doma krme pre-pičlo pridela, treba je klaje prikupiti, postavim: tropin, otrobov, prge ali preš in druge, da se tako krmina množina s prezimovano živino v pravo razmero spravi. Če hočemo zvediti, koliko živine da zamo-remo skozi zimo z vso narejeno krmo prerediti, si moramo to izrajtati ali k r m i n p r o r a č u n napraviti, t. j. vso klajo, kolikor smo je pridelali, moramo po centih sešteti, nje redilno vrednost po-zvediti in potem zračuniti, za koliko repov bode skoz zimo segla. Pred vsem treba znati, koliko krme posamesna živinčeta potrebujejo. To kaže senenska vrednost, če se namreč redilna vrednost jednega centa 6ena primeri sč slamo različnih druzih žit in klajnih stvari. Tako ima: 400- -500 funtov zelene klaje, 200 n ječmenove ali ovsene slame, 250 n pšenične slame, 300 n ržene slame, 50 ti zrnja, krompirja, 200 n 300 v bele pese, 400 n navadne repe, 80 r> ogršične prge ali preše, 100 n črstvih pivnih tropin ravno toliko redilne vrednosti, kolikor je ima 100 funtov travniškega senA. Če se tedaj klajin proračun dela,' se mora vsa na kakem gospodarstvu pridelana klaja s pomočjo teh številk na vrednost sena prerajtati. Na to se pozve vsakdanja potreba vse živine, kolikor je kteri gospodar v hlevu ima. Zato pa je naj priprostejše merilo živa teža živine. Rajta se namreč na 100 funtov žive teže 3'/j fanta na dan, da se živina popolnoma zadostivno preživi in tudi za delo pripravna ostane. Tako potrebuje na primer krava, ki ima 800 funtov žive teže, 262/3 funtov sena na dan. če dalje vso napravljeno klajo s tem, kar na dan vsa živina v hlevu potroši ali poje, delimo, najdemo čas, kako dolgo bodemo z napravljeno klajo po zimi segli, če pa hočemo zvedeti, koliko živine moremo z vso napravljeno klajo prerediti, se to zve, če vso napravljeno klajo s tem delimo, kolikor jedno živinče skoz celo kr-mino dobo, skoz zimo, potrebuje. Tu pa je vsik-dar bolj varno krmino dobo nekoliko bolj raztegniti, da se ne uštejemo in v neprilične zadrege ne pridemo. Svetovati je klajin proračun do konca mesecamajnika raztegniti, čeravno se po naših krajih večidel meseca maja že zelena klaja in paša začinja. Neugodno vreme pašo in zeleno klajo spomladi večkrat zapreči in živini se mora v hlevu pokladati. Ker je pa zdaj ravno čas, si krmin proračun narediti, hočemo tukaj kratek izgled podati, kako da se to naredi. Vzemimo, da so kmetu za zimsko krmino dobo, t. j. od 1. novembra do 31. majnika, tedaj za 212 dni, vrh primerne množine turšične slame in stelje na razpolaganje sledeče množine klaje: 225 cent» travniškega sena = 225 senenske vrednosti, 150 „ detelje = 150 „ 60 „ ržene slame = 20 „ „ 175 „ pšenične slame = 70 „ „ 150 „ ovsene slame = 75 „ „ 600 „ pese = 200 „ „ 400 „ navadne repe =100 ,, „ vkup . . 840 cen. sen. vrednosti. Od te številke se mora pa najprej to, kar vprežna, za gospodarstvo neogibno potrebna živina potrebuje, odbiti. Vzemimo, da se na kmetijstvu, ki ima blizo 30 orali posejanja, redita dva konja, ktera vrh primerne množine ovsa po 10 funtov senš, in po 10 funtov slame na dan potrebujeta, toraj vkup 42 4 centov sena, 42 4 centov slame. Če slamo za polovico senenske vrednosti rajtamo, imamo poprek okoli 75 centov senenske vrednosti, ki se morajo od gori povedane številke odbiti tako, da jih še ostane 765 centov, kteri na 212 dni razdeljeni na dan 361 tuntov za pokla-danje dajajo. Po prejšnjem računu moremo blizo 14 po 800 funtov težkih krav ali pa toliko število živine, da ima vkup 108 centov žive teže, s to klajo prerediti. Na primer: 1 plemenskega bika težkega 9 centov . . =9 cen. žive teže, 10 krav po 8 centov težke = 80 „ „ 1 dveletnega junca 7 cen. teže = 7 „ „ 3 letne telice po 4 cente težke = 12 „ ,, vkup . . . 108 cen. žive teže. Ti repi imajo prej povedane klaje prek in prek zadosti. Če bi bilo pa več živine v hlevu, kakor bi se je z gori povedano klajo skoz zimo prerediti moglo, si mora gospodar ali število repov znižati ali pa klaje, kolikor je primanjkuje, prikupiti. Kaj da ima storiti, to določuje cena živine in cena klaje. — Svetujemo vsakemu živinorejcu, ki hoče od svoje živine vspešen hasek imeti, da predno se zima začne, tak proračun napravi in število živine v pravo razmero z množino napravljene klaje spravi. — Kako gre krompir v kleti hranjevati, da se daljne gnjilobe varuje? Skušeni kmetovalci sledeče nasvetujejo: V majhnih in tesnih kletnih prostorih, ki so dostikrat brez oken, skoz ktera bi čisti zrak prihajati, sprideni pa odhajati mogel, se naj napravi z deskami obit predel 6 čevljev dolg, 5 pa širok. Temu predelu naj se naredi pod iz votlih ali pa zidarskih opek, še boljše pa iz suhih, dobrih de-sek, če so lahko pri rokah, ki moraja pa na po-lagah ležati nad tlami, da ne prhnijo. Ob straneh tega predela pa se postavijo iz dobre, suhe, oziminske slame s/4 do 1 čevelj debelo narejene pleternice. Med te se v predel krompir na-suje tako, da slama pleternic še za čevelj nad nasuti krompir moli. Krompir na kupu se nekoliko izhlaplja in sopuh skozi slamnate pleternice lahko izhaja, da krompir suh ostane. Ta način hranjevanja varuje krompir gnjilobe in krompir dolgo dober in zdrav ostane. („Pr. Ldw.u) Nekaj o bučelarstvu. Bučele so letos malo rojile, nekteri bučelarji, ki imajo mnogo starih rojev, niso letos nobenega mladega dobili. Meseca maja je menda škodil mraz, meseca avgusta pa, ko so pri nas najboljši roji, je predolgo deževalo. Ob začetku septembra so še sicer nekteri panji rojili, iz teh pa menda nič ne bo, ker so premalo časa za pašo imeli. — Pri tej priliki bi rad bučelarje opomnil, da si Skočidolskih panjev ali košev priskrbé, ki so pri nas redki kot bele vrane. Gotovo bode vsa-cega veselilo, pregledovati vse notranje delovanje bučelic, ki ga pri tem celó nič ne nadlegujejo. Teh panjev sem si preskrbel, čeravno sem zarad slabe letine samo eden mlad roj v nov panj spraviti zamogel. Bučelice pa v njem tako veselo in marljivo delajo, da smem ta panj med najboljše šteti. Kdor želi pozvedeti, kako da se s Skočidol-skimi panjevi ravna, naj bere „slovenski bučelar-ček", izdan po družbi sv. Mohora 1. 1871. Kdor pa hoče panje videti ali jih imeti, se naj blagovoli pri meni oglasiti, ter mu hočem po njegovi volji postreči. Radoslav Rižnar, pri sv. Tomažu blizo Velike nedelje. Državni zbor. V 67. seji je predlagal dr. Foregger, zastopnik mest in trgov na slov. Štajerskem, t. j. zastopnik liberalnih nemškutarjev, ki so ga volili, da se naj društvena postava fr a j m ar r e rj err za ljubo tako spremeni, da se bodo ti rovarji smel tudi v Avstriji očitno (na tihem so že itak) usta-novljati. — Ker je dunajska dež. vlada že 4krat enako prošnjo frajmavrerjev odbila, meri Foreg-gerjev predlog očitno na to, da ministra Stremayra v zadrego spravi. Predlog se je v 70. seji sprejel in odboru v pretres izročil. Ministri so seveda nasproti glasovali, ker je to — v katoliški državi sitna reč; pa njih stranka (levo središče) jih je pri tem na cedilu pustila ter glasovala za predlog (tudi naš štajerski dež. predsednik, žl. Ktibeck), bolj boječi so jo pa iz zbornice med glasovanjem pobrisali. Ista „napredna" Foreggerjeva stranka je v naslednji 68. seji vprašanje do vlade stavila, kar zopet na min. Štremayra meri, zakaj da še niso in kedaj bodo izdane zvršilne postave, da se „verske" postave od 7. maja 1874 brž in bolj krepko zvršujejo; zakaj da še ni v letošnjem drž. proračunu znesek, ki ga bodo v smislu omenjenih postav posamesne fare in kloštri plačevali v cerkveni zaklad, in hoče li vlada skrbeti, da predloži v tej stvari dodatek k letošnjemu drž. proračunu ? * V zalogi še imajo „naprednjaci" tirjatve, da se oo. Jezuiti odpravijo in civilni zakon vpelje. — Iz vsega je očitno, da hočejo ti zastopniki ljudstva svojo nezmožnost, denarne in davkar-s k e zadeve urediti, pokriti in olepšati sč svitom brezverstva, in tako — puhlim glavam in lahko- živcem se prikupiti! Ljudstva čakajo in čakajo, da se jim silna bremena zlajšajo, obrtnija in trgovina vzdihuje pod hudimi nasledki denarnega poloma, liberalstvo jim pa ponuja — Bismarkovih krutih uaredeb zoper cerkev in nedolžne redovnike! Namesto kruha — kamen! Dr. Kronawetter je vtrjeval svoj predlog, da se društvena postava predela tako, da ne bodo več mogle pol. gosposke samovoljno motiti in prepovedovati društev; predlog se z veliko večino in navdušeno sprejme. Baron Dipauli s Tirolskega se je poslanstvu odpovedal, brez dvoma zato, ker vidi, da ta drž. zbor ne bode državi mirü po pravični spravi z deželami in narodi pripravil. Sostavila se je v smislu §. 7. postave za vravnanje zemlj. davka od 24. maja 1869 centralna komisija na Dunaju iz zastopnikov vseh v drž. zboru zastopanih dežel. Komisija šteje 18 udov in isto toliko namestnikov, ki so bili, kjerkoli mogoče, izvoljeni izmed ustavakov. Za Štajersko je voljen žl. Kellersperg, za namestnika Walterskirchen; za Kranjsko žl. Apfaltrern, za namestnika žl. Langer. V 69. seji razvijal je Fux svoj predlog, da bi se v delegacije za naprej ne volilo več po deželah, ampak pomešano iz vse zbornice. Namen tej prenaredbi je, kakar je odkritosrčno Fux sam rekel, da se samostalnost dežel tudi v tej 6tvari prekriža,' kakor se je po direktnih volitvah v drž. zbor prekrižala. K sreči je pa predlog pri glasovanju s 153 glasovi proti 57 bil zavržen. V tej seji se je začela splošna debata o delniški postavi. Po tej postavi ne daje več vlada dovoljenja akcijskim društvom, kakor jih tudi več ne nadzoruje, ampak opravlja to poseben nadgleden svčt in društva na akcije se napravljajo svobodno po trgovinski postavi. — Pri tej priliki je gornje-avstrijski poslanec, dekan Pflügel, precej občutljivo zasegal vlado in posebno ministra provosodja, da se je tako malo gledalo na sleparije pri bankah, ki so toliko denarja ljudem iz žepa pograble, češ, saj ima vlada nadzorstvo, in vlada vendar ne more goljufij trpeti. Minister je sicer omenjenega poslanca in konservativno stranko sploh obiral, spodbil pa ni, kar je dekan Pflttgel vladi očital. — Med poslanci je mnogo opravilnih svetovalcev in ti v zvezi z vladno stranko odbili so pri specielni debati nektere prav koristne pre-membe, ki so jih posamesni poslanci nasvetovali. V 71. seji je predložil minister pravosodja nenadoma načrt nove kazenske postave in jo brž ustmeno priporočil. Mnogo poslancev je na odpustu, tudi grof Hohenwart. Dopisi. Iz Ljutomera. (Letina. Nesreča ob meji proti Ogerskemu.) V sredo 4. t. m. se je, kakor je bilo naznanjeno, cerkveno, župnijsko in občinsko ljutomersko vino po dražbi prodajalo, in sicer po 120—145 fl. štartinjak. Občinsko se je draže prodalo nego cerkveno in župnijsko; glavni uzrok mislim je ta, ker je bilo pozneje brano in se zato o času dražbe bolje okusiti dalo. — Prodalo pa se je letos že tudi po 154 fl. štartinjak, slabejega je dobiti tudi po 110 fl. — Kvaliteta je v obče prav dobra, le kupcev je malo, ljudje pa bi radi brž ko mogoče blago y denar spravili, ker že vsak denarja komaj čaka; marsikteri bo prisiljen, dobro blago za slabo ceno prodati. Zavolj kuge, ki se neki na Ogerskem in Hrvatskem nahaja, je tukaj meja zaprta in vojaki na straži nastavljeni. V nedeljo 8. novembra zjutraj grejo štajerski tesarji, ki so bili na Ogerskem na delu, domu. Na meji se eden izmed njih sprč s tražečim vojakom, zarad česar, se še gotovo ne ve; a vojak nastavi puško, ustreli za njim in ga tako nesrečno zadene, da se tesar le še 5 stopinj sto-rivši s klicem: „Jezus, jaz moram umreti!" mrtev zgrudi na tla. Revež zapusti ženo iz dvoje otrok. Ali je bilo ravnanje vojaka postavno ali ne, bo preiskava dognala. Od sv. Petra pod sv. gorami. (Pusti pokojnim v miru počivati!) Neki prevzeten fan-talin se ga je na vseh Svetnikov večer dovolj na-srkal misleč, da je boljše duše napajati, kakor zanje moliti. Poda se potem na pokopališče, kjer so pobožni gomilice pokojnih z lučicami kinčali in v hvaležnem spominu kleče za preljube pokojnike molili. Predrzen oskrunjevalec je pa začel pokojne z — „grttss' ti Gott, tukaj ležiš?" — pozdravljati, burke vganjati in si norca delati iz onih, ki so lučice prižigali. Kodar je rogovilil po noči, ne vem. Dušni dan zjutraj, ko so faraui zahajali v cerkev, je šel na svoje zidarsko delo v Bizelski grad, tam pa z visočine zdrknol in nevarno padel ter si nogo in roke polomil. Da ni bil vreden, z rajnimi se združiti, je očiten dokaz božje milosti, ki ga je živega ohranila, naj bo živ vzgled svojim tovarišem in glasen klic vsem — moli za pokojne in pusti jih v miru počivati! Starši! ka-košnih si želite otrok, da enkrat na vaši gomilici molijo: ali da pijancev, ki sveti kraj skrunijo ? Izrejajte jih v mladosti v kršanskem duhu, sicer dorastejo divjaki, kakor ono pijance! Od sv. Tomaža pri Veliki nedelji. (O letnem pridelku.) Pšenica, rž, ječmen je bil le srednji rod, oves je močno obrodil, kder ga ni toča stepla. Koruza se je dobro obnesla; krompir srednje in je mnogo bolnega. Hajdina je bila rodna, kakor že dolgo ni bila tako, da so je ne-kteri gospodarji do 150 vaganov dobili; kder pa je 15. den avgusta toča potolkla, tam še je toliko ni bilo, kolikor so je vsejali. Repa je drobna. Jabelk je malo bilo in so jih po 10 do 15 gld. polovnjak prodavali. Hrušek bilo je več; nekteri so tudi sliv mnogo imeli in jih po 5 do 6 gld. polovnjak prodavali. Vina je tako malo, da se mnogim vinogradnikom še delo ni splačalo. Lahonščak in Ktfrački vrh sta le tretinko navadnega pridelka podala, drugi vrhi pa še toliko ne. Prodava se po 50 do 60 gld. polovnjak. Pred nekaj dnevi bil sem v Ormužu na kolodvoru, kamor so vozniki dovažali iz več vrhov ormužkega okraja vinski mošt, da se je po železnici odposlal, in ti so mi povedali, da je bil pokupljen po 100 in 120 gld. štrtinjak, najdražje neke gospe je bil za 150 gld. štrtinjak. Tudi iz Hrvatskega iz Vinice sem izvedel, da prodavajo po 7 do 10 gld. vedro. Nekaj se tudi čuje, da ide cena bolj nazaj kakor naprej. Iz Ptujskega polja. (Vinska letina.) V Halozah, ki so letos razglašene zarad posebno dobrega vinskega pridelka, ni povsod tako sijajno, kakor se govori. Na gornji strani okoli Borla je letina s 1 a b e j a od lanske, le na spodnji strani na Gruškovcu in sosedujih vrhih je bolje od lani. — Pri sv. Miklavžu je obče tudi bolje od lani. Splošna cena je 130 štrtinjak, v Halozah tudi po nižjej ceni. Politični ogled. Avstrijske dežele. Kako malo zaupanja da imajo ustavaki v obstanek sedanjega, edino le Nemcem in nemškutarjem ugodnega ustava, ki je deželam politične pravice skrčil in v sredino na Dunaju preložil, se kaže ravno zdaj, ko^ so se svetli cesar s cesarico v drugič podali na Cesko na jesenski lov v Pardubiških logih. Ustavaki se tresejo kot šiba na vodi, da bi njih mogočni nasprotniki, češki velikaši, s cesarjem pri lovskih pojedinah kaj o politiki govorili. Novine tolažijo dan na dan prestrašene ustavake: Nič se ne bojte, saj nema to potovanje p oli tič nega namena ! — Strah je menda za zdaj res še prazen, ker v ces. spremstvu ni političnih mešetarjev, brez kterih se ničesar ne dožene. Tega pa ustavaki ne bodo mogli zabraniti, da ne bi cesar zapazili čudne prikazni, kako da jim vsikdar zvesti češki narod zdaj v drugič v lepih sprejemih svojo udanost očitno kaže, v državni zbor pa stanovitno in zaporedoma take poslance voli, ki ne gred6 v drž. zbor. Ker niso ustavaki ob poslednjih volitvah ne enega mesta v čeških okrajih pridobili, si utegnejo cesar vendar le misliti, da tako ne more obstati, marveč treba — pravične sprave. Kranjsko. Minister trgovine je razpustil ljubljansko kupčijsko zbornico. V čem da bi se bila pregrešila, svet ne ve, le toliko je znano, da je bila kranjska kupč. zbornica že zdavno — nemčurjem in ljubljanskim ustavakom trn v peti, ker je po večini narodna. To je menda tudi uzrok bil, da se ji — edini zmed vseh drugih — v postavi o direktnih volitvah ni dovolil zastopnik. Upajmo, da tudi Slovencem enkrat solnce pravice zašije! Ogersko. Zbornica ima zdaj opraviti s premembami, ktere je ob pretekli -sesiji gosposka zbornica pri volilni, notariatski in odvetniški postavi napravila. V nekterih stvareh popušča zbornica poslancev, v drugih pa ne. Prav viharna je bila seja, v kterej je šlo za to, kteri jezik bi naj v notariatskih pismih postavno veljaven bil. Po prvotnem načrtu je bilo to strankam na voljo dano; zdaj pa je predlagal odbor, da naj to odloči minister pravosodja! Po dolgem besedovanju, med kterim je marsiktera grenka in krivična letela na nemagjarske narodnosti, je pa vendar obveljala prvotna določba, da smejo stranke tirjati pisem v svojem jeziku. Bukovina. Federalistični časnik „Osten" na Dunaju poroča v dopisu z Bukovine to-le, kar je tudi za nas Slovence silno mikavno: Nadvojvoda Rainer, poveljnik deželne brambe takraj Litave, je bil tudi v Sučavi, kder se mu predstavi med drugimi tudi učiteljstvo rumunske, grško-iz-točne gimnazije. Na vprašanje vojvode, v kterem jeziku da se na gimnaziji podučuje, odgovori profesorji, da — v nemškem! Nadvojvodi se to vendar prečudno dozdeva ter vpraša na dalje: „Pa vsaj imate vštricnih razredov, v kterih se v rumunskem jeziku podučuje?" Žalostnega obraza rečejo profesorji, da tudi paralelk z narodnim učnim jezikom ni! — Na to reče nadvojvoda ves nevoljen: „To je prečudno stanje; mislil sem, da se na tej gimnaziji v rumunskem jeziku podučuje, ker si vsako ljudstvo najložje v svojem mater nem jeziku potrebnih vednosti pridobi!" Postavi, bralec, povsod namesto „romunskega" — slovenski jezik, in najdeš z nadvojvodo žalostno stanje naših gimnazij. Vnanje države. Na Pruskem se je pred enim tjednom „boj za omiko" v vsej svoji surovosti in gnjusobi pokazal. Prognani kaplan Schnei-d e r s je služil v farni cerkvi v Treviru peto mešo, ko pridere v cerkev več žandarjev in policajev, ki prerijejo do omrežja pred velikim altarjem, ljudstvo se pa za njimi vali. Navstane strašna gnječa, hrup in kričanje. Po blagoslovu silijo žandarji in policaji še dalje pred altar, ljudje za njimi ter se podere mrameljnato omrežje. Ljudstvo skuša policajem pot do altarja žaleči; duhovnik odloži brž pri altarju mešno opravo, policaji ga pa zgrabijo in v ječo odpeljejo, potem ko so pred altarjem z golimi sabljami po ljudeh mahali in si pot do ne-- dolžnega mešnika delali. Ljudstvo je spremljalo do ječe svojega pastirja, ter je silno razdraženo. Nemčija dobi zdaj še tretjo vrsto vojaštva, namreč črno vojsko (Landsturm). V njo se vpišejo za 10 let dosluženi vojaki, kteri dobijo po tem takem namesto 12 — celih 22 let vojaške službe! V Nemčiji se bodo toraj fantje le zato rodili, da — cesarja služijo! Nasledek tega pa bo, kakor je poudarjal kat. poslanec Bellestrem, da bodo morale tudi druge države Nemčijo po- snemati, in tako postane Evropa — velika kasarna. — v Na Španskem še zdaj nič odločilnega ni. Kraljeva armada, ki večkrat republikance natepe, obseda zdaj trdnjavo Irun, na franc. meji, kder utegne te dni hud boj biti, ker skušajo republikanci trdnjavi na pomoč priti. — Kraljev brat Alfonzo, dozdaj poveljnik vojaškega oddelka, je od kralja poslan v važnih poslih do nekterih vlad, tudi na Dunaj pride. V zedinjenih državah severne Amerike so bile volitve v drž. zbor, ter so močno zmagali nad liberalnimi republikanci demokrati, ki so pa v Ameriki blizo to, kar pri nas v Avstriji — federalisti. To je prav dobro znamnje! Razne stvari. (Varujte se sleparjev!) Te dni sta hodila okoli Maribora dva tujca; eden blago prodaja, drugi pa starine kupuje. Oba posebno rada farov-že obiskujeta. Ta, ki starine išče in kupuje, je trdil, da je inšpektor c. k. dunajskega muzeja, in da ima letne plače 3000 gld.; kazal je tudi pobotnice skoro vseh župnijstev mariborskega in ptujskega okraja. Med drugim je pravil, da je za dunajski muzej kupil ptujske Gore monštrancijo za 3000 gld. Dozdeva se mi pa, da oba druga nista, kakor sleparja, ki bi rada iz cerkvenih in župnijskih denarnic dober zaslužek imela. Tega sem se prepričal posebno pri slednjem, ki starine išče in kupuje. Zavoljo prevelikega nadlegovanja sem mu pokazal neki medeni luster, ki se več ne rabi, in da si ravno sem za njega že imel 8 gld., mi je ta samo 2 gld. obečal rekši, da več ni vreden. Po mnogem besedovanju sem se srečno obeh brž ko ne judov rešil, kar tudi drugim želim. — (Eden, ki se ni dal opehariti.) (Javna varnost v BisterŠki okolici) se lahko meri po tem, da sta v ednem tjednu dva napada mogoča. 31. okt. so v Ciglenici tik mesta hudobneži napadli 3 delavce in 6. novemb. v noči so v Laporji posestniku St. Sagadinu odpeljali voz, potem še kobilo in konja, ktera so vpregli in se veselo odpeljali. Živina je črne barve, voz (Steurwagen) še celó nov, zeleno pobarvan, košarica na njem je žolto pobarvana. — Vsakdo bodi prošen, če zapazi kje te stvari, da to nemudoma dotičnemu županu naznani. (Požar.) Iz Pišec se nam poroča: Pretečeni pondeljek o '/2 četrti uri na večer je pogorel velik in močen hram (škedenj) Janeza Liparja, posestnika v Blatnem, obč. Globoko. V njem je bilo več sodov in 120 veder mošta. Pogorelo je vse brez kake otetbe do tal. Zavarovan je sicer bil, pa le za čisto malo (če se ne motim, le za 200 gld.) Vzrok ognja še ni znan;-vendar se sluti, da je zapalil neki hudobnež, tujec, kteremu se je mož zameril. (Lakomnost nikdar dobra.) „Gosp. listu" v Zagrebu piše se iz Odese (na Ruskem), da je ondi mnogo trgovce? na kant prišlo zarad prevelike lakomnosti Trgovci so namreč pozabili, da, ako je v južni Rusiji obilna žetev bila, zato ni treba bilo, da je na Francoskem in Angleškem njim za voljo glad. — Preveč so potrošili za nakupovanje žita, in zdaj ga spečati ne morejo in pod ceno dajejo. (Umorjen kaplan.) Dné 6. t. m. popoldne našli so v grabi za cesto blizo Kormiua mrtvega kaplana Bracanskega na Primorskem. Ker je na sencih pobit bil, se je brž ko ne hudobnež nad najim maščeval. (Konjski tatovi) so v nedeljo po noči č. g. ž u p-niku v Stranicah iz hleva ukradli konja z za-prego in vozičkom vred. Kam da so se odpeljali, se še ni izvedelo, akoravno se je na mnogo strani telegrafiralo. (Tudi v Wertheimovki) ni denar pred tatovi varen! Grajšaku, generalu žl. Gotmanu v Saneku (Savinski dolini), je nedavno z Wertheimove kase ukradenih bilo 1000 gld. v bankovcih po 100, 50, 10 in 5 gld. Poškodovanec ponuja 100 gld. onemu, ki tata zgrabi; kdor pa s tatom vred tudi denarje nazaj spravi, dobi 200 gld. (Umrla je v Mariboru) dné 6. t. m. baro-novka Lan noy, spolovna sestra Carnerijeva, v 75. letu svojega življenja. Pobožna kristjana bila je velika dobrotnica ubozih, pa je najrajši celó na tihem, po drugih zaupnih osebah, dobrote delila. Truplo pokojne se je v nedeljo v rodbinsko rako v Selnicah odpeljalo. (Treznostna društva) se snujejo na mnogo krajih na Poljskem, ker se hočejo kmetje židovskih pijavk, ki prodavajo „vudko" ali žganjico, oteti in židove iz pivnic spraviti. Kder navstane društvo in prestane pitje žganjice, se postavijo pred prazne pivnice visoki križi. Društva seveda najbolj duhovniki pospešujejo, s tem pa tudi veliki dobrotniki svojega naroda postajajo. — Ne bi li pri nas tudi to kazalo? (Spremembe v Lavantinski Škofiji) C. g. Anton Rib ar pride za kaplana v Hoče; — druga kaplanija v Gornjem gradu ostane izpraznjena. (Ža družbo duhovnikov) so nadalje vplačali čč. gg.: Klavžer 22 gld., Jan. Franc 11 gld., Ja-ric Val. 11 gld., Rat 33 gld. (f Dr. Leon Vontina.) Prav z bridkim srcem naznanjamo smrt č. g. dra. Leona Von-čine, s kterim je ljubljanska škofija enega svojih najvrliših duhovnikov, slov. domovina pa izvrstnega domoljuba zgubila. Pokojni je bil profesor cerkvenega prava in cerkvene zgodovine na ljubljanski bogoslovnici, podpredsednik slov. „Matice", ustanovnik in vodja katol. rokodelskega društva itd. Vsaka dobra stvar našla je v njem krepkega podpornika. Pred 3 meseci obhajal je sredi svojih sošolcev v Stari loki 251etnico svojega duhov-ništva. Umrl je preteklo sredo 4. t. m. v 49. letu svojega življenja za legarjem, ki se je brž možganov prijel in blagemu možu zavednost vzel. R. I. P.! (r zadeti i Slomseleovega sjto- m iti h'a) imamo dauas čast in veselje naslednje naznaniti: Dne 4. t. m. bila je seja zvršilnega odbora v Mariboru in navzoči so bili gg.: kanonik G1 a s e r, dr. S r n e c, prof. Sinko in P a j k. De-narničar, g. dr. Srnec, je poročal o stanju glavnice, ktera znaša 5271 gld. 80 kr., 3 ces. zlate, 1 petfrank in obresti od dne 1. jul. t. 1., ker so druge že v glavnico vštete. Enoglasno sprejeti so bili predlogi: Glaser-jev, da se glavnica in sicer po predlogu Pajko-vem že 14. nov. vloži v mariborski hranilnici, in da se dr. Srnec kot denarničar potrdi in branilnič-ne bukve hrani. Zastran prostora za stavljenje spominka sklene odbor, da se postavi v mariborski stolni cerkvi in sicer v pr esbiterij u (na mestu pred velikim altarjem) nasproti škofovskemu sedežu *) za kar se naj prošnja za dovoljenje pošlje do mil. knezoškofa. — G. kanonik Glaser prevzame nalog, da priskrbi osnovo za spominek. Ko se prošnja reši in osnova priskrbi, se skliče pomnoženi odbor **) v pretresovanje. — G. Glaser še nasvetuje in odbor temu pritrdi: a) da se kaki majhen spominek nad grobom Slomšekovim, b) na njegovem d o m u, (kje? v Ponikvi ? Tukaj pač ne sodi. Vred.) c) v cerkvi rojstue fare postavi; d) da se 100J gld, za izdanje Slomšekovih spisov porabi, ako bo toliko denarja preostalo. Poslano. „Banka Slovenija''. Po nekem g. opravilnem svetovalcu se nam tole o „banki Sloveniji" poroča: Do 5. t. m. bilo je za 950 delnic po 15 gld., za 10 po 20 gld., za 130 po 30 gld. in na račun še več delnic 500 gld. vplačanih, tedaj vsega skupaj 18.850 gld. Zavarovanje proti ognju in za življenje je neslo brez protizavarovanja meseca oktobra 6869 gold. 64 kr. — Stroški za vradnike, kterih prvotno število 36 se je na 15 znižalo, znašajo vsak mesec 1200 gld., poštni in vradniški stroški z nagrado g. podpredsedniku in glavnemu zastopniku za Češko vsak mesec od 4—500 gld. Iz Češkega in Moravskega, kjer se je za prejšnje podružnice nepremišljeno silno veliko potrošilo, agenti pa nam *) Ta prostor se nam dozdeva prav nepriličen, ker bi spominek tukaj ljudstvu preveč odročen bil in presbiterij bolj pačil kakor pa lepšal. Vredn. **) ..Pomnoženi odbor" je menda odbor vseh de-l kanov labodske škofije? Kakor mi stvar z izvirnih pisem poznamo, ni to ,.pomnoženi", nego pravi odbor; „pom-nižiti" se zamore in sme le zvršilni odbor, ako potrebuje I zvedencev. Vredn. niso denarjev pošiljali, pride zdaj vsak dan kaj denarja, ker mora glavni zastopnik neprenehoma okoli potovati in agente nadzorovati; police se tudi vse neposredno vLjubljani napravljajo, tako da so nevarnosti zgube, kolikor le mogoče, odstranjene. — G. Debevec, izveden trgovec, je zdaj duša naši banki; on ima glavno vodstvo v rokah, dragi delajo kot načelniki vsak v svojem oddelku. — Vest ,v dunajskem listu „Vaild." in tudi v „Gr. Volksblatt-u", da se bodo 15. t. m. neveljavne spoznale tiste delnice, na ktere se ni doplačalo 20 gld., ni resnična, ker končni obrok stavljati ima pravico le opravilni svčt, in preden se to nepreklicljivo zgodi, se bo v slov. listih naznanilo. — Ker se je za vstanovljenje naše banke, posebno še pa za nepremišljeno vpeljanje poddružnic sč stalno plačo in preveliko število uradnikov v Ljubljani, potem za preimenitno upravo v bankiuih prostorih itd. preveč denarja potrošilo, je to mnogo delničarjev osupnilo ter so mislili, da se niti 10.000 gld. doplačila na delnice ne bode dobilo. Zgornji izkaz kaže, da je že več kakor tretjina delnic doplačanih in nadjati se je, da se do 20. grudna se mnogo delničarjev za doplačilo odloči, ter se zgube že vloženih denarjev ognejo. Tako si za domovino gotovo koristen zavod rešimo, ako ga vsak pravi domoljub blagodušno podpira in se ne spodtika več nad prvotnimi zmotami pri vstanovljenju. Bili smo Slovenci v tej stvari začetniki in — bridka skušnja nas je hvala Bogu zmodrila. Tržna cen« V v V V pretekli teden Mariboru Ptuju Celju Varaž-dinu fl. kr. fl. kr. fl. | kr. fl. kr. Pšeniee vagan .... 4 70 4 50 4 60 4 40 Rži ..... 3 60 3 50 4 — 2 80 Ječmena „ .... 3 70 3 — 2 80 2 50 Ovsa „ .... 2 40 1 90 2 30 1 90 Turšiee (koruze) vagan . 3 70 2 85 3 50 2 35 Ajde 3 50 2 30 3 20 1 90 Proaa , 3 90 3 — 3 20 — _ Krompirja „ 2 — 1 50 2 — 1 80 Sena.....cent . 3 80 2 — 1 20 1 0 Slame (v šopkih) „ 1 40 1 40 — 80 — — „ za steljo — 80 — 90 — 40 _ — Govedine funt .... — 28 — 30 — 28 — 19 Teletine „ .... — 32 — 32 — 30 _ 22 Svinjetine „ .... — 34 — 32 — 30 — 34 Slanine „ .... *—- 42 —- 38 — 48 -— 28 Loterij ne Številke: V Trstu 7. novembra 1874: 27 76 46 33 49 Prihodnjo srečkanje: 21. novembra. Najnovejši kurzi na Dunaju. Zedinjeni drž. dolg (100 gl.) 4 gld. 20 kr. °/0 . Upne (kreditne) srečke po 100 gl. prvotne vrednosti, brez obresti, pa s 4kratnim srečkanjem . Ažijo srebra............. „ zlati ............. fl. kr. 70 10 165 50 105 _ 5 24 1- -2 Služba organista v Stopercih pri Rogatcu je ob enem z učiteljsko službo do konca t. m. razpisana. Dohodki zraven navadne štole so: zapisana pšenična in zmesna ter prostovoljna vinska bernja. Certono jreistojništro. Oznanilo. Okoli 1000 požlahtnjenih drevesic ja-belk, grušek in sliv 2 in 31etnih različnih sort po 10 gld., 15 in 20 gld. stotina; potem 1000 divjakov 3, 2 in lletnih po 2 in 1 gld. stotina zel6 lepo obrašenih in obkoreninjenih ima zavoljo preselitve do konca t. m. na prodaj Vinko Kocmut, nadučitelj v Pušavi. (Station Lorenzen ob Marburg.) Ravnokar so na svetlo prišle 2—2 (v osmem natisu) Dekliške bukve od rajnega Jožefa ¡Rozmana, konjiškega nadžupnika. Dobivajo se po prejšnji ceni v Ljubljani pri M. Gerberju, v Celji pri J. Šmidu in v Konjicah pri J. Vohu, farnem namestniku. 2-2 Pri g- Anton Novaku, bukvovezu v Mariboru in čč. oo. Frančiškanih v Mariboru se dobijo lističi za bratovščino živega roženkranca. Clajton in Shuttle wort - o vi angleški kmetijski stroji in orodja izvrstne osnove in delalne zmožnosti se vedno dobivajo v veliki zalogi v Mariboru graškem predmestju štev. 91.