Let© LXX. št.177 ana, četrtek s. avjgMfei 2997 Cm Rft 1*- ^^^^^M|B i^H^H ^a^^^^. ^ ^^^^ ^^^^^ ■^"""'■^^ ^^^-^—^^™^^^m—i^——■, , —^— ,_^ Jr^A d£^> ^i^OpOdne* ^^1"*1 «<*««• ta praznike. — Inserati do 30 petit JrrS* ninV' r> vrat a Din 2.50, od 100 do 300 v«t A Din 3, ve*Ji Inaerati petit velia meL^r« *OpU!* P° dogovoru, in*eratni davek poaebej. — „Slovenakl Narod« veija mesecno v Jugoslaviji Din 12.-, za tooaemitvo Din 26.—. RokopU m ne vntfajo. UBEDNI&TVO IN UPBAVNI8TVO LJUBLJANA, Knmfljevm alka §t 5 Telefon: 31-«. 31-13, Sl-24, 31-25 In 31-26 Podružnice; MARIBOR, 8tro«aTnayerJeva 3b — NOVO ME6TO, I^obiJurtBa o« telefon »t. 26 — CELJE, celjsko urednlltvo: Stixxsainayerjeva ulica 1, telefon St. «5$ podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon At. 190 — JE8EMICE: Ob kolodvoru 101. Pofttna nranllnlca v Ljubljani it. 10.351 Bliicher V Nanfcingv: Kitajci se zanašajo na nisko pomoč Rusija se pripravlja sa vojaškl pritisk na Japonsko — NaraSčaaie vofae psihoze med kita|cklm preblvalttvocn Xanking, 5. avgusta. d. Vojno razpo- Joženje med kitajskim prebivalstvom je zclo veliko. Po vsej Klitajski zbira- jo tlenar za. nabavo vojnih potrebščin. mnogo pa se kitajska javnost zanaša tudf na rusko pomoč. Napad belogar- gardistov na ruski konzulat v Tienci- nut kakor vse kaže, ne bo ostal brez resnejših posledic. Nankinški krogi sodijo. da bo ćelo usodno vplival na nadaljnji razvoj položaja na Daljnem vzhodu. Iz Sibirije prihajajo v Nan- king vesti, da je Rusija sklenila izvrši- ti močan vojaški pritisk na Japonsko, ker je postalo že povsem jasno, da bi zasedba severnih kitajskih dežel po Japoncih onemogočila sleherni njen politični vpliv v kitajskih dežel ah. Spričo tega stališča Rusije narašča v Nankingu in drugod po Kitajskem vojna psihoza, ki jo le še krepijo ve- sti% da se maršal Bliicher še vedno mu- di v Nankingu. Tuđi s fronte prihajajo optimistična poročila. Vojska centralne kitajske vlade se p<>lagoma od vseh strani pri-bližuic vojnemu področju od Pekinga do Ticncina. 37. in 38. divizija ter čete kalganskega guvernerja prodirajo od severa proti nekdanji kitajski pre-stolnici. Obe diviziji predstavljata sele prednje straže velike vojske, ki šte-jc 20 divizij moderno oboroženega ki-tajskega vojaštva. Po dosedanjih ope-racijah te vojske sodijo, da namerava-jo Kitajci obkoliti Japonce. ki so preko Velikega zidu v obliki klina prodrli do Pekinga in Tiencina. Na drugi strani so Japonci v poslednjih dveh dneh docela očistili zasedeno ozemlje kitajskih milienikov in drugih iregularnih upornikov. ** Tuđi vesti o manjših uspehih kttai* skih miličnikov dvigajo moralno ra2-položenje kitajske javnosti. Tako so kitajski prostovoljci v blizini postaje Lianasi sestrelili japonsko letalo Na progi Hankej—Peking so potisnili ja-ponske straže za celih 10 km nazaj Droti severu. Najprej gverilska vojna Sanghaj, 5. avgusta. d. Predsrdnik politi "nega sveta za pokrajini Hopej in Cahar Vaueinguaj je izjavil po radiu med dru-gm: Mi moramo započeti gverikko vojno. IC-tajslca more računati z možnostjo intervencije kake trctje države sele po neizogib-nih posleđicah. če se ji bo posrećilo Japon-slco finančno in vojaško izčrr>ati. Kitajska more v tej ohrambni vojski za sedaj računati le sama s seboj. Ostale drlave. ćelo pr-jateliske, kJ skrbe 7a obrambo pravičnosti, se obotavljajo, da bi poseglc v voj.no zpoli zaradi pomoči napadeni državi. Izpraznjevanje Nankinga London, 5 avprrista g. V Nanking-u se opaža med prebivalstvom veliko vznemir-jcnje. Inozemci se nadalje izseljujejo \Ha-da je svcfovala svojim uradnikom, naf od-Stranijo svoje rodbine \/. mesta. ker obsto-)& nevarnost pomanjkanja ž*vil L'radniki želczniškega ministrstva in zunanjega mi-n strstva so dobili kot predujem enomc-sečno plaćo, da se jim olajša odhod rod-bin. Žeieznice. avtobusi in !eta!a so prena-polnjena. Po poročilih kitajskih listov je v Svatau prispc'o Q japonsk'h vojnih ladij. Uprava mesta je proglasila obscdno stanje. Kitajske obrambne priprave šanghaj, 5- avgusta. AA. Zvedelo se je, da je general Sijusan priapel v nedeljo po ovinkin Iz Pekinga v Pangiaot da prouči z vTKJilnimi kitajsktmi vojaSkiml osebnostmi na^rt obrambe pred Japanci. Gejiea*al Sijusan je kot povfljnik o^^žai-Stva v Pekingu odreIoŽaj Velil? Francov uspeh na aragonski fronti Parii. 5. avgusta. d. Kakor poroča agencija Hava«: s teruel^ke fronte, so španske nacionalistiTre kolone prodrle v pokrajino Cueaice. Pri tem so prišle južno preko kraja Arrova Prio ♦ smeri proti Teruelu. Ta zma^a predstavlja enega izmed najvecjih uspehov naoionalistov v driavljanski vojai. Ce se pomieli, da je bila izhodna to?iSpce«. kr.žarka >NUroberg« in ve5 torp€>*iih ružilcev je danes krenilo iz Apanskih voda nazaj v Nemčijo. Francoski interesi na Sredozemskem morjn Angleško-itaHjanski sporazum bi pomenil razdetitev interesnih področij ? Fartr, 5. avgusta. d O angieško-italijan skih pog^janjih poroča »Pariš Midi«, da bodo Italijo zadovoljili v njenih aspiracijah v vzhodnem delu Sredozemskega morja. Za protiuslugo zahteva Anghja gotova jamstva v zapadnem delu Sredozemskega morja, kakor opustitev Balearskih otokov ter leta!skih in pomorskih oporišč v Maroku, ki predstavljajo ogrožajije pomorske pod v Indijo. Kakor se zdi, je Italija pripravljena popusti Li ter prenehati tuđi pro- tiangleSko propagando v severni Afriki. AngleSko-italijanski sporazum, ki se pripravlja, bi torej predstavljal v resnici ra2-delitev interesnih podroćij. Anglija obljub-lja s svoje strani, da ne bo gojila nobenih maščevalnih namenov. Italija pa bi se zavezala, da ne bo podvzela nobene agresivne akcije. Možnost ponovnegfa oživljenja pakta šti-rih je naletela v pariškem tisku na oštro obsodbo. >Intransigreant* izjavi ja, da Francija v tej zadevi ne more ostati samo satelit. Tuđi Francija ima svoje pravice na Sredozemskem morju ter mora zavarovati svoje pomorske zveze in skrbeti za var-nost svojih kolonij. Anglija je bila proti Franciji vedno lojalna, toda lojalnost in prijateljstvo ništa zadostna za zadćito frnn-coskih interesov na Sredozemskem mGrju. Italija pripravljena za pogajanja m Francijo Parii. 5. avgusta. w. TukajSnji politični krogi poudarjajo, da se ie vidijo prvi ugodni rezultati italijansko-anijleškega zbliža-nja in ^icer v zboljšanju francosko-italijan-skib odnožajev. Napadi v italijanskem tisku proti Franciji eo prenehali in vodilni kro^ri italijaneike zunanje politike jasno kažejo, da eo pripravljeni izpopolniti angleSko-ilalt-janske razgovore z italijan«ko-francoskimi pogajanji za odstranitev do - Hnjih neso-glasij. Mossolini ni potlal pisma Hitierjo Rim. 5- avgusta. A A. Uradno zanikajo najodločneje veeti, da je Mussoliiii tuđi Hitlerju pisal neko pismo. Izjavljajo, da delu je os Rim-Berlin Čisto oonnarno in da 7**- ■-■ • ntreboa nikaka i^>rememba v posto- ' '! (ilt^de na posledice izjave grofa Ciana o zbližanju z Anglijo naglaSa >Giornale d* Italia«, da britansko - italijaneko sode-lovanje ne bo realnosti osi Berlkn-Rim v nobenem primeru skalilo ali oslabilo, ker eluži os Berlin-Rim redu in sodelovanju v Evropi. Sodelovanje z Veliko Britanijo ni naperjeno proti nikomur. Predvsem ni na-men otganjljenje Francije. List pravi dalje, da bosta Velika Britanija in Italija po iskreni in prisrŽni izmenjavi mi«li pa5 mogli ustvariti vzajemno sodelovanje. V Sredozemlju imata ot« državi isti cilj, ravno-težje sil in ohranitev miru. Na Spanskem ne zahteva Italija nobenih koristi, odstraniti hoče samo boljševizem s Pirenejskega polotoka, A besi ni ja pa pomeni pod itali-jan^ko oblast jo varnost in prometno zvezo med Sudanom, Kenijo in Brit. SomaKjo. Svarilo pred prezgodnjim optimizmom London, 5. avgueta. d. Kakor poroča Eveaiing Standarde, se angle^ko-italijanski razgovori nadaljujejo v Rimu med zuna-njim ministrom Cianom in angleikim poslanikom Drummondom. V zvezi s tem pravi list, da bi bil glede na dosedanji potek teh razgovorov prevelik optiraizetm odveČ, kar pripisujejo migljaju z merodajnega mesta. List opozar ja, da je treba sporazum med Anglijo in Italijo aicer želeti, ne srne se pa prezreti, da je šio doslej čamo ia sploino prijateljsko irmenjavo misli. Vsa pričako-vanja, da bo že v bližnji bodočnosti dotv^-iena popolna trajna sprava, so za eedaj še prezgodnja. Ođhod vojvode Kentskega iz Laacuta Varšava. 5. avgu*ta. AA. Zunanji mini-eter Beck je včeraj od po to val iz gradu Lancu t v Varšavo. vojvoda in vojvodin ja Kent- Koocevelt proti kemi&ti vojni VFashington, 5. avgusta. w. V poslanici na kongre*. se je predsednik Rooscvclt v načelu izjavU proti kemičoi vojni. VzroJc *■ to je, ker nameravajo osnovati vojaški ABC< objavija dal^Ae po-ročilo iz Gdanska, v katerem pide med drugim, da je že pred časom predeeđnlk gtianskeg-a senata Greiser nenadoma skriv nostno izginil in da ni bilo nato ćele tri mesece o njem ne duha ne sluha. Sedaj je Greiser spet v Gdansku. Kakor doznava navedeni list tz zaoesljftvega vira, se je predsednik gdan»kega senata ves ta fas mudil v Nemčiji, kjer se je kot oficir nera- fike mornarice udeležU pomorskih vaj. Očividno namiguje na to tuđi Greiserjevo glavno glasilo »Danziger Vorposten«. ki objavlja na prvi strani in bre* posebnega komentarja sliko predsednika Greiserja v uniformi nemskegB momariSke^a oficir-ja, da s tem nekako pojasni, zakaj se po- slednje tri mesece o Greiser ju ni prav niC slitelo. V z.vetJ s to a*Hiza4*ljo objavi ja »ABC« Se druge uuiimive [>odatke o poslovanju po*ebfw*|fa nabornega urada na ozemlju gdanskeg^a svobodne^i meNta. N" jego\ a naloga je, da uvrAt^a \ n*» gdajwko Nenice med 19. In 28. letom v redno nem^ko ar-mado. List zamerja poljeki vladi, ki ji je vse to znano, da ne pre-dloži teh podatkov Ženevi zaradi raj:či5^cnja poloiaja. kaj ti zanimivo je. pravi 11 ^t. da morajo gdan-ski di*žavljuni služiti v tuji armadi, pa se zaradi tega nihče ne razburja, dasi je bilo gdansko \'pra^anjo zaradi nemŠke a^re-sivnoeti že iolikokrat predmet živahnih mednarodnih razprav. Zahteve cionističnega kongresa £iđje odločfto proti razdelltvi Palestine Curin, 5. avgusta. AA- Cionlstični kongres je izvolil na prođlog" akcijskega odbora za predsednika kongresa Siskina iz Jeruzalema. Nato je potrctl pooblastila 463 delegratov. Predsedniik mednarodcie cioniatićne ar-g-anlzacije VVeisamann je govoril o poH-tičnem poloiaju ta posebno o dog1«**!}! v 1. 1929 in obflimo tudj o protiiidovskih iz-gredih v 1- 1936. Izrazil je za Čuđenje, ker so bili takratni neredi tako hudti. Angl^-ška vojska je b'Ja na mestu. pa ni niOe-sar stoTila. Anketna komisija je poleg-razdelitve Palestine predlagala tuđi kon-tLngen,tiraarie naeelje\*anja Židov. 2idje »o odloćno pffoti tearu in pogajali se borno z Arabci samo pod tem pokojem, da nam prizna jo neamejeeio pra^nco do Palestine. V teg obliki predlog-ov angleške kralj^-ve komisije ne meremo sprejeti. Pog-a-Jan ia, z nami so mogo&s. samo pod tečna drvenia pogojema: V Palestini se mora zgraditi palestinsko nacaocalno ognjiSče in v Paleatino se ame takoj vaelti dva milijona zioov- Pre«deedsnalc k<»ng-iefvi Siftkin )e nato itr Javil, da >e delitev Palestine sm-rt za ža-doA-sko nacionaino ognjlAće v Palestini. Ml smo narod, ki ljubi svajo domovitno. in će bo potrciboo, se borno borili zanjo In zana^rau. Nas ne bodo ustavili s kontingenti in t\»do ne s kupovanjem zem-ljiftć. Mi smo r.a^elno ptv>ti temu, da bi se ustanovila ŽkU,,v>»k.T dri'žava. ki bi ot>-se^rala samo del Palestine. Dajies bo kongrvs izvolil polit i«>no vodstvo in za zaprtuni \-raU otoravnaval pred-log o razdelitvi Palt^stine. Arabci se pripravljajo za oboroien odpor Loii'lon, 3. avuu.-ita. d. >l>aily Herald< porota iz .Jeruzalema, d:i pT*ttat«i vclikejjt muit 1 ja na veliko tihotaprjo orotje v sever-no Pale^tiiio. ker r*t* bote. da I»i ^i-dje |»o raidplitvi Palestina oropali Arabro za n|l-fiove pravice na ozcmlju, ki bi |im bilo doseljeno. 80letnica Kristine Demšarjeve Ljubljana, 5. avgusta Kristina Demfiar ie ena najstarejsih ući-teljic v Sloveniji, saj je izpolnila danes 80. leto svojega življenja. Doma je Iz 2elez-nikov. Njen ded je bil u&telj Se stare, cerkvene dobe v fcelemikih, ko je bil Se ves pouk primitiven in seveda nemški. Nje oče je bil posestnik in kljuCavnlČarski mojster; ta obrt Je taJcrat cvetela v 2e-leaiikih. HČerko Kristino je dal v Solo, da je postala učiteljica. Službovala je v raznih krajih, v amartnezn pri LJtiji p* celih 45 let. Bila je znana kot sek> mpntam in sposobna učiteljica in vzgojiteljlca mladine. In kar jo je se posebno dičilo, Je bila njena narodna zavednoet in napredno prepričan je, kar je bila v tedanjih «aslh te redka lastnost pri se redkih ućiteljicah. Udejstvovala se je požrtvovalno v seh narodnih in naprednih druStvih in organiza-cijah. Zato je morala pristati marsikatero neprijetnost. Tako so ji većkrat v Smart-nem razbili okna in ji nagajali, kjer so le mogli. Ona pa ni klonila in slednjič je uživala spođtovanje pri vseh. Seveda je bila naročena tuđi na napredne stanovske in druge liste, med temi tud* na Slov. Narod. Zato pa ni bila dobro aa-pisana pri nasprotnih veljakih, ki so jo jeli preganjati. In zgodilo se je, da je pričel gonjo proti nji v takratnem dež. sol. svetu pokojni prost Klofutar, TrtiCan po rodu in bolj nemskutar. Ker jo je le na-padal, mu je posegel v besedo tedanji det. pređsednik baron Hein. rekoč: >Kaj ven-dar imate toliko proti tej učiteljici ?c In Klofutar mu je odgovoril: »Ona bere »Slov. Narod!« Tedaj se je pa oglasi! pokojni dr. Tavčar kot član dež. sol. sveta ter ga zavrnil, da mu je kar sapo zaprlo. Od ta-krat ni Klofutar več zahajaJ k sejam, čeS, da ne bo prisostvoval sejam, dokler bo v del. Sol. svetu dr. Tavčar. Jesen svojega življenja preživlja lUv-Ijcoka v Ljubljani. Se vodno Je Juiimu čila, le te lem o je nekoliko opeSala, da j% navezana na sodo. Slavljenica je svakinja pred letom unir- lega znaneg-a" ućiteJja Gorazda In se«tri6na zdravnJka dr. DemSarja. Ob reiikem jubileju ji izrekamo na}prisr^nej*e Čestitke. Plačilne teikoče največjega čsl. gradbenega podjetja Praga, 5. avgusta. w. Kakor javijajo listi, je gradben« družba V. Nekvaail v Pra-gt, največje gradbeno podjetje v češtkoslo-va5k.i repiublii, ki zaposluje pri gradnjah v Pragi priblitoo 2000 delavcev in tzvršuje po vsej ropoibliki ćelo vrsto zasebnih in JAvntii del, x*Ala v p4*£ilne teikoče. Prasci ^radbeni delavc: zahteva jo l()*/o zvišanjc mesde. Za kpoLnitev zahteve sta dve tre-tjini praikih gradfconih delavcev pričcli st* ritati. Aretarija ta}nlka poljskih kaoMUtistov v Moskvi Vat**v*, 5. avgiMta. w. Kaicor javljalo tett je bil generalni tajnik poljske ko-munlftične stranke v Moekvi aretiran. Li* »ti priHtavijajo, da očtajo poljskim komu-nlMom njtcionallstlčne tendence Nemški vUinski rekord ▼ iadrataem poletu B«rlio, 5. avgusta. d. N'urnberSki učiteij letatetva Cnoiaant je do^e^el 1 jadralnim l«ttloro na letali&u Kuttin^en visino koro dalje kaikor do rakoToi^ke in fteoigakobtka. Po<*oeto je todl m*ta v barianaki ftoM, kj«r imajo iložJjiv oltar t dok kl sobi v pritHč-ju. Najbolj ođdaljeoo je od oerkr© epodnje Barje HauptcnAOtk«, ob leri strani Itaneke ceste in »podni dal Oru« va«i tor I4pe. Naravno »redile barjanekih naeekjj, ki 8padaj o pod mestno občino, je pri barjau»ki soli in vsak je pričakoval. da bo cerkev stsaJa tam, ob kreiift6u g-lavnih bao-janakih ceet. To-ia oarkev zidajo v Orni vaa-i. približno 700 m dale£ od »ole. Najbolj go»to naseljeno na-elje na Bar-ju je lio vica, ki leti med Ižansko eetto in Kaknvnikom. PrejSnje 6ase eo imeli bar-janćka naselja imena, ki jih 7.daj uporab-ljajo !e ^e đomačđni. Pozncje so c^e na Barju dobile :?voja imena in se dele na vr^'o .'n. j>r. PenizTJjeva ce^ta), poti in fitradone (it. strada; ceeta). Ostala eo pa nekatera imena, ki nimajo več prvotnegra pom-nna. Tako je n. pr. kn« Ormi vas v resnici eamo ime oeete, kakor je bilo nekaj časa za Hradecikejra vas, ki se je pozneje prekrstila v Hradeckepi cesto. IV> kamor sejrajo meje mestne obfcin*% jo peč me«*to, zato je pa tuđi 6ma va« mesto; torej vas in mesto hkratf. Kinecka barjan^ka na-se-lja §eveda ne bodo nikdctr imela pffavepa mest-neffa značaja in tuđi zidanje cerkve na Bairju &e n-e pomeni kakSneca po^ebnegra napredka v stavbnem iu urKani^tičnem po- gleki. Ob te] prillki ne nameravam razipkovati. ali je bila cerkev na Barju potrebna kot podružnica trnov&ke Žtipnij*, kakor pa tuđi ne moremo preso jat i. ali bo cerkev po-trehna tam v Netočnosti. Težko je i*či. če bo Barje ob cesti, ki držj od sole proti I'<> Ipeći. torej v Crni vaši in na Lipah, kdaj gostejse naseljeno. Zdaj kaže. da ne bo in da bo Barje v prlavnem ohranilo kmečki /natVa). Po PIe?nikovem reprulacij-^kem nacrtu bi naj ostalo Barje releno, ne-zazidano. N'ova cerkev ne bo velika: zazidana ploskev znaSa okron 340 ms. Zdaj •e zdi, da je cerkev v srlavneru namenjena !• Orpa va*i. ker Ik>vin. Nacrt >e rrd«Ul arfa. Pttfiiiik. Cerkev bo po svojem alog>u po«9btM»t u Ba^j«. Na4rt kale, da ho cerkev selo podobna knaSkim cat4cvioam. Z4da>> jo it podpaške-pn kamna. Streha bo eionela na moćnih kamnitih »tabrih obodn^fa zaOu, med zu-nanjimi atebri bodo l«nene ttene in okna. V»o gradivo ostane v naravni bar vi vidno kot »tavbnj arhitekiton^iki element. Po?eb-noet bo ivooik; to bo v ^e^nici \e okro^r dO m viaok itaber, na atoip, kar a« bo »vot»il«, to se pravi, da bodo stopnice vzi-dan« zunaj, zvooovi pa bodo obe^ni v o^>\\ Na nj> so ^>etonirali roočne temelje. Zdaj zidajo iz kamiia podstavek. ki bo seira! nad 2 metra pod nasuta tla. to ee pravi, da bodo tla v cerkvi okro^j 2.5 m nad baa-janokim terenom. Zidanje »* kanvnom je zelo 74imiud-no in cerkev najHrž leto» S« ne ho pod streho. Temeljnecra kamn.i š» nieo polomili. Pre-len eo začeli zidati, eo hoiili ol po-se?fiiika "lo po?estnika rta Barju. da bi [►isniono izjavi], koliko je pripravljen pri-fipevati za novo cerkev. Ba)c nj kazalo podobno dobro. Zdaj se p»T«ebno jere llovčani, kf-r l*o cerkev v Crni va**i. Nekaj denarja za corkev bo tuđi i/. Koslerjeve zapu^čine. kar ^a bo ninopo premalo za vge stavbne etroške. Delo je prevzelo podjetje M. Curk. Sokohtvo Sokolski praznik v Rajhenburgu V nizu Javnih nastopov našega Sokola moremo upravljeno prlštevati nastop 1. t m. med naJ>e najlepJe prir^ditve. Kljub neaajieflljiveinu vremenu ae je zbralo v Rajtianburgn lepo Ste-vilo sokolskih pri-padtnikov, kakor ttLdi mnogo sokoistvu naklon jemegra obćinstva. Ne samo iz spod-njega Posavja. tuđi iz župe Zagreb »o prihiteli bratje na aaš sokolski praznik. Posebno veliko navduSenje je bilo pri povorki, ki je s trejni prapori na čelu dala duftka svojemu navdušoniju mePe»ml sokolskih legij«. Orodna telo-\^adba je odlično usp>ela, kjer so se zlasti dobro odrezali člasni društva Senovo na brađVJi, na konju pa kombinirana vrsta članov in narašćajnikov domaćega dru-št\'a, Zelo lep je bil nasrtop članov s pro-stiml vajami. Vaje so bile na visku ter je obč-inatvo prirejalo članom navdušeue ovacije, ko so zapustili telovadš^e med petjem sokolskih pesmi. Xastop>u je sledila prijetaa zabava- Vsa prireditev se je razvijala v vzorni disciplini brez najmanjšega incin^^r^a ter je prinesla društvu lep moralen n udi gono-ten uspeh. 2eiiano, da bi tud: Kajhenbur-žani pakazali malo već naklonjenosti đo-mačemu Sokolu, da bi ta dan razobesili sastave, kar so posebno opazili gostje. Sicer pa je sokolska manifestacija dosegla lep uspeh kljub temu in bo ostala v prij^tnam spominu našega Sokola Zdravo! Sokolska neđelja na Zidanem mostu Ob velikem navduSc-nju In i eiJvi ude-ležbi občinstva je imel na5 Sk/Uol v ne- deljo 1. t m letni javen na^tap, Kl)ul) neugoetnemu vremenu »e Je zbraJo na te-lovaJišču v*se. kar sokolsko in jugoslo-vensko ćuti. 25bralo se je toliko telovad-cev, kakor jih na Zidanam mostu »e ni-kdar ni bik>. Pod vedcim vodatvosm n»C«l-nxka br Gala in br. Stercu*« se je vrSil nastop, ki je pokazal Izveftbanoat, vztraj-no»t in trdno voljo pri vseh telovautaih odjelitih- Mo&ka in ženska deca je ljui>- ko i^vajala proste vajo, prav tAko tucfi moSkl in Ženski naraSčaj. ki sta *ela raanr* dušeno pohvalo oWisn»tva. LzvTstna j© bila orodna telovadba, ki je pokazala velik napredek. člani in članice so prav tako s prostimi vajami navđušili obCtnatvo. I*o nastopu je bila sokolska zabava, ob splofaiem ladovoljstvti \ja o^otonrati te ob 12„ ker tfi. \m jurilo pokazali v tretji igri vliek »rojega Bian^a. — Sokolski praaaik t M«dT*dah- Ka5e flokolslco đrn&tvo «e prisno in s *w> vnemo pripravila m »voj telovadni natlop, ki bo v n^deljo, 16. U m. popoUoe la letnem to- iovadiJču ob Sori. Vsi oddeiki so dnevno na delu, da nadoknadijo zamujeno, pili jo se nedostatke, kajti nikocar ni, ki bi hotel zaostati in se poka/ati v slabi luči. Le-tos nastopijo vsi oddeiki, kar smo ckoraj slednje Ieto (X)gre«4aJi: iz rezerve so stopile tuđi naše rlanice in bodo v pre^ledku zo-pet pokazale ka i znajo. Oddeiki So še pre-cej številui, Feravno so v mesecu av^ustu ludi zq telovadne prireditve pasji dnevi, kajti mladina se raztepe križem eveta, z^ato nastopi številcno manjsi, pa tuđi v?a«ih kvalitativno slab5i. Vsa so?edna društva opozarjamo na naše «lavje ter bratsko vabimo, da se v čim vprjem številu udeležijo, kajti s tem nas moralno podprejo, Česar snio posebno dandanes potrebni, pa tuđi ffinotno dodajo kamen k naši stavbi, katero želimo dograditi, \astop ?e prične ob 16. uri. pred nas topom in po nastopu ho narodna veselira s plesom ob zvokih sokolske ETodhe na prhala. Doma?e prebivalce prosimo, da razobesijo na ta dan državne zastave. Dnevi eo lepi. Šora je ta kopanje na-ravno^t idealna, tako da lahko v«akdo združi dobro 6 koritstnim, zato na svidenje v Med vodah. Zdravo! Ljubno na Goren^kem. Tako priđnih in vnetih Sokolov ne najdete povaod, kakor jih ima naie Sokolsko društvo. To priznanje da vsakdo, kdor je videl njtkbov lep Sokolski dom, ki bi bil v PoOo* maraika-teremu v&Cjemu trgrj, Kdor tega še ni videl, naj pohiti v nedeljo 8. t. m v L)ub-no, ko priredi nai Sokol običajno vvako-letno tombolo. Poleg tegra pa lahko za-denete krasne dobitke, ki jUa je Sokol pri-pra\-il za letoftnjo tombolo. Prometni nered Ljubljana, 5. avgusta Za! maramo priznati, da imeuujejo tuji avtoinobilieti na4 cwtnj red prometni nered. Od let« do leta na« ofciskuje poleti več tujih avtomobilietov, iz driav, kjer jim prometna vpra&anj* ne delajo već nobeue pre^lavice. Cudijo ae naši svobodoljubno-dti in anarhiji na CMtah in kmalu ipoznajo. da je tret>a pri D&6 voziti ćelo z večjo pazljivo«tjo kakor v Londonu. 0e s<> pa n*7aiovolju; t ai£im prometnim redom tuji avtomobilUti, s tem se ni rečeno, da smo nezadovoljni tui>iii ž-e letim oele, visoke roka viče, k*jti v«a kriv»da je v tem, da. red&rji ninujo dovoij vidnih roka-vic. Vendar doglej se rok*viče rcOarjev ni*o se podtlj^ale in tuđi bol) bele nbo po&tate. Skoo«! Kar se pa tiče drugih took ce«too policij»ke^a ned«, Še lahko potrpimo, kajti proroei pri na« rec ^e ni UUcšen: Ukor n. pr. v Ameriki in tuđi prometnih Irtev še od toliko. V%e kal© torej, da je v tem prometnem redu ali neredu vendar nekaj dotoeg*. Ce pa fjovorhno o prom*4m«m neredu, moratmo omentti todi drutfe krivce, ne le ceetno policijske pre avtomo-bilieti prehitevaio na đe«no. namevto na levo, ve6Vrat tud i pre hitro voziio in se ne oiirajo na prometne znake. Tod* aakaj bi ne, ko se žili. da je todi to pri naa đortK ljeno? I.« re4ko se namre« domaja, da M naM prometni redarji zapieovali Mevflke avtomobilov m da bi m neJH polidji nalagali globe brez vsakegm pardona. Raien tega pa dela Se precej zmeMjare tramvaj, ki na nffcaterih cesUh vou na 1«vi etrani. ArtomoMlieti se morajo umf-kati traravaio na levo III deeno, pr^lrfte-vati pa. tadi kakor p*& oaneee, tato je v reenici čudež, d« *e vi veg ^rometnili ne-Brev; in karambolov. Davi bi kmaln prfS]o '1o btHeffa karambola na kriliMfn Cel«T8ke bi Vodnikove oeet* pred staix> Mlensko cerkvijo. Po Vodnikovi eeati je pHvoj« automobil i itju lijanekin raaJiom, proti me»tu po Celoviki cesti pa traaiv«j. >m kritMAu ni promet nejra redarja, ovinek ob tačetku Vodnikove ceste je p« neprefle-nost. že ob prihoiu v m«eto — v obliki vide. Pač pa jima ni Wtkai»J gostoljuVmosti prometni redar ... če ae star panj vname Ljubljana. 5. avgrusta Vpokojeni strojnik Jože H. star *oznal bivjo na taka-rico Albtnco, ki ga je očarala s svojo mla-doatjo. Kakor v megll je taval sa njo in jo spremi jal na vmh potih. Pr\a posledica njegove pozne ljubezni je bila, da se je dal ločiti od awoj« im%: dočim j« JUbinca za podli a svojega stalnega spremi jevalca tako g-lasno, da je lahko slišal in ujel be-sede ćelo nag-lušni starec. Revež seveda ni vedel da mu je p>oaieje zažepetala le še pridi. . . Sretni par se je naselil na Starem trgu in se navadno sprehajal ob Ljub-lianici. Ljudje »o mislili, da »e aprehajata o*c 1« hci. kar pa aaljubljenej^a Joieta ni molilo. Bil je srečen, presrečen. Prav do zadnjega Časa . . . Zaljubljeni starce je pa postajal Čedalje bolj Ijubosrumen. Albinca se je naenkrat nehala na\*du*rvati aanj. pa tuđi ia apre-hode ob Ljubljaracl JesUo g* jt, d* mu. je uhajala in fja putfala »mepa. Oćit&l ji je nahvaietnoct. pa ni nifi zalegrlo. Prava nesreća *a je sele ftakala. Nekega dne je naSe* ftarec gnezdece praJBio. Vei be^ien je odiel na policijo in pototll: — Uh, p* tako um jo imel rad . . . Seveda ga je peki© razočaranje v lju-bezni. na policijo pa jo je mahnil le iz drugih nagibov. Ko so ga za silo potola- žili, je prišel z bar\x> na dan: >Veste, prav za prav ne jrre samo za Albinco. marveč tudi za moj denar. Odrekla mi je vse hrt,- nilne knjižice z vlogami 36.000 dine Možje postave so postali pozorni in Jote je moral povedati. kako mu je Albinca i*-vabila knjižice. — ^Albinco lahko pustite tam. kjer je. svoj denar pa ho*em nazaj!« je vzkliknil razočarani starec in ae poipi-sr.I ptxi prijavo, s cimer je bila dekličina U5so'la za peča tena. ■ Mlaae navihanke ni bilo treba dolgo lska-t:. ^e istepa dne jo je srecal detektiv, vso novo. v »ume*i »v41i in a koketnim klobuć-koin na zali glavici. Vljudno jo je povabil s seboj. Pred možmi postave je takoj priznala, da hrani JoŽetove knjižice, na ka-tere pa je dvignila že nekaj nad 9000 din. ki i ih je samo po sebi umevno tuđi zapra-vila. Na razo^aranepra zaljubljenca je \-plivala ta novica porazno. Na mah se je otresel sentimentalnosti in izjavil odloćno: >Albinca mora pred sodiSee!--«- Tako bodo morali ta ljubavni film za-vrteti še enkrat tim. kjer se deli prnvlca. SPORT Juniorsko državno prvenstvo v plavanfn Prične se v sofeoto dopolđne In leončan«? Ho v fie*!el*4> — Kakšne Izglede ima Iliriia T LiuWjana. 5 avgusta. Davi ie Silo v koTv^li'ču Iliriie ?e p^ v«e 72odai živahno. Koma i se je ra?k;idiln liub-lianska me>ela. ki ni»s letos preseneža že v avjjusru in ie r»osMaln solnce. se je v kopa-li^^u 7ičeH -rh'-rat: mladina Sr radnih Icra-iev na«e Hrrave. Živo ie po<;tii!o v iconaH-Š3u, (jlasen kr;k in vik ie oHmeval od v«?eh strani, temneramentni južni^Vi so noskrbe-li. da ie bilo tuđi danes na Tliriii taVo. kakor r»rei5nia leta r*red ^^vslnimi tekmami ra dr?avno prvenstvo R:idosti in smeha ie no'na mladina, to so prav-' ofroci so!nca, 7raka in vode: živahni, neuffnani. zagore!'. «^t^i^ lepa. harmo->ifr»o ra^vit^ telesa. Teriva so ^e sTekli. že cr> noskiV^li v vo-fJn. di io T>rei7>kusiio. »V^i in ladn«!*. to i" V»iT nriu\a?no prvi v/tcTiV-. Vi je h'] pa db<3utelc ma'o renri'«'1'"1. ^ *>l^v^*i ^o «e fc^iaUi ogreTi in rs^^'hr'i titdi v b'*r1«i voH*. A*er»-dnr V»? pfl r-"»di. do h'. Vtil^t vrvdn -rt tren'njfe i" teVmovanie temr^rr^nn "i n? *tor»;ni. Včerai smo norrM'n1? di ic /^ večtna r^n-v^čev prispela v T.TuTiTiano. Prvi so bili TugaM v svoiib tradicionalnih rdrčcm^drih "epicah. nonnM*1*1 ie na pr:snrla tndi pT»Sevcr*f. ki prvu" gostu-»f v Liub1*'*^' T/ Rpncif-ida jp pr:snelo 12 Fantnv in 4 drVieta. Niihove y»r>ni:ie barve« «o Hplordp'f". Voerai sta prispc'i tuđi oba ^drana. snlitski in oni i/ ft-oegnoviia. ^nlitcVi Tqd-^n ima naimrv'rneišo ekipo. ^iecTova dru/ina ^trie 1S fantov in 8 dcklet. IfldranaM so precei samo/avestni. sai ^re-do / velik'm nadami v boi. ("v bodo fnnt-ie nabrali premalo to'k. bodo v\ imela de-kleta nlii\*no be«ed'"». Jadran iz Erce£novija je pripeljal 16 fantov. Včeraj je pri apel tuđi ZFK pod vodstvom dr. Marka BFbice. Pililo j^ 12 pla- vaftev. mad njimi waterpolisti. a jutri prl- spe še pet deklet. Mno^o 8[ obetajo od s\ojega miljenca Defilipasa in bratov Klein. Na tihe-rn upa-io. da si morda pribore državno prvenstvo- Kaj pa nirijani? Twii ti nišo držali rok križem in ao se temeljite prepravili za državno prvenstvo. I>ržavno prvenstvo s^nio-rjev, k.i bo leto« v P^jbrovniku, «i bo po vseh ra6imih sodeč pri borila II raja, Iti :ma danes naJboljSo seniorsko ekipo v državi in tuđi najboljSe plavače v sprintu. prsnem bh hrbtnern. plavaaiču kaJcor tuđi Stafetah. Gle»de ^undorsk^a pr\Ten»tva je pa stvar crvo-mljiva. Kes je sicer, da lana Ilirija nekaj tale«tov, tako Schella, Pe-atea-ška m VVernerjevo. toda juni^^raika eki pa še daleć ni tako izenačena kakor seniorska. Manjikajo preivsem sprinter ji. če bi bila med dekleti vsaj ena dobra aprinterka, bi hila mežana štafeta sigurno prva, a isto velja za mofko, saj sia. Birjjer in Schell gotovo najbclj^a m^d junior ji v prar.em in hrbtncm plavanju. man-jka pa tretji za sp-rint. Ce bo potefrnil Pestev5e-k, potem morda. . . Tuđi v vaterpolu Ilirija nima posebnih Izgledcv- Včeraj je njeno mostvo abeol-viTalo trening tekrno z ZT*K In ga porazilo s 6;2. Toda ZPK vJ. pravo meril«T za presojo mo^. v tekmi za drftavno prvea-stvo. Davi ob 9. se je pripeljal drugri cW Ja-ciranovo ekipe, ve? fantov in deklet, kl šo veselo poj<*? izgred kolodrvora takoj od-šli v kopali^e. Jutri pricie š& mišašk.i Viktorija in poterni bo vaa velfka plovalna đruišna Juniorjev Jugoslavije kompletna. Manjkali bodo »amo plava*l KSTT in Graijanskeg-a iz Karlovca, ki zaradi pomanjkanja denarja ne moprejo v Tujnblja-no Tekmovanj-^ za ciržavno prvenstvo se j priCne v soboto dopoldne, nadaljevalo se ■ bo popo! Tftteo tetenovftnje Ba na»lr>v držav-naga prvaka kolesarjev kraljevine Jugo-slafrtle, ki wvwina veralo. kajti sisno >. da rasen prislanih Gartrerja in Roemana pridejo tu v poitev prav ređki Slovenci in je tako kategorija, prvorazređntti dlrkaCev od &tra ni slovenskih dirkaftev 2elo oka-hana. č'a-katf moramo zato. da se vrste te katego. rije ispoMijo z mladhni juoiorjt. ki so baš sedft) selo afctivnđ In kalejo prav dobre izglede. Za sedaj )e p*ć tako in ne bo nio čuđnes;a. *e homo v nedeljo apet videb Munflrati zarrebik« dirkale, na katare Se tatge Hnrati veliko bolj otirajo, nego pa mi na ns*e, Brezđvomno bn-mo tuđi pHCa veđfkaora gpramatvu satgrebSkih a*m pfttiaerjer, k! bodo svojim Sportnđcom Ili na rako v rseh odHh — kollkor seveda | pnrila voto)e ptBMdvtmjo; **J se lahko spo-^njamo. koliko je bilo pređten«kim na cilju pr^d Jelacinom hrvatskih aport-nikov in koliko slovenskih Zato je želeti, da naša sportna publika take važne pri-reditve Stevilneje oblikuje, kajti le tarko smemo pricakonrati. đa se bodo fantje z vnemo zavzsmali za u«peften razvoj tega sporta tuđi pri nas. Ražen po-iutifcke kro*ne dirke smo le. t<>s v tej sportni panogi na domaćih tleh bolj skromni. Obeta pa se nam od *>iaj dalje nekaj življenja v kolea&rsflcih prire_ đitvah. tako n- pr bo kmatu velika eestna prireditev Koles. društva »Save«, dalje je po enoletncm preeledku prvic leto« >H*r mežajii5 ie 5. aeptembra drža\Tio prvenstvo na *r. kališću (tuđi'na Hermesu«\ pa tuđi ha_ novinsko prvenstvo mora priti na tapM m še nelcaj priredit-v dn>giti kolesarskih klubov Za ned^ljako vožnjo drtarnftOTfl prvenstva ^e raćunati ra ndeležbo sleCc^n slovenskih dirkač-ev: Gartnerjn. Rozmana, KaCi:a, štirna. Gruma In Se merda kake-jra Mariborcana ali O-ljana. _ Karlovfanov ne 1»*» v Ljubljanu. Karlova.- na državnem plavalnem prvenstvu v LiublJHlli ne bo zastopan. Gradjanski se tekinovanja ne uleleži zaradi finan^nih raz-logov. iz euakih razlo^ov je pa Otipoveđal udeležbo tuđi K>1", fiear plavaCi poie? t^-ua nL-o nio^li dovoij trenirati, ker nimajo aa razpolajjo plavalnega bazena. Iz ŠkotU Lokc Dta v xa|H>r. tretja ? bolnico. V ma ju so odnesli tatovi po«e?tniku Franceru Lo-^ondru v Virlo^u mnogo obleke, perila. rjuh, kocev, blazin in odej. 6kofjek>žki oroŽnfcki ao konono tatove izgledili. V Stra-žišou «o se klatili, feprav so iz okolice Noveea mesta. Mo^ka krajo priznavala in &ta morala v zapor, orožniki pa »o areti-rali tuđi iensko. ki soudeleibo na tat vini sicer taji, a je vemiar «umljiva. Zdravniiki pregled je mrotovil, da i« spolno toloa. Morala je v bolnico. — Predavanje OJNš je bilo v neieljo dopoldne pri Kavčieu na Spodnjem trsu. O socialnem zavarovaniu in sklepan iu kolektivnih poaodh je govoril dr. Branko Alujf-vič, o konkordatu p« narodni poslanec z. Mi lan Mravlje. Dvorana je bila zasedena do zadnjega kotička. Prvi usp*th bo pri redi teljem vzpodhuda. da bodo tuđi v bo-doče prirejali ^trokovna predavanja, na-nienjena »iroJvini slojem prebivalstva. Ne-del.jćikemu se*tanku ie prisoetvovalo naj-vef delavstvo iz škofje Loke, pa tuđi «o-fieđnih tovara. — OgtiJ, ^redi uoči na nedeljo. Je rieli proti >t«remu dvoru, kjer #ta jjorela dva vol i ka ko»olra. Nebo je bilo krvavo rdeče. Po/.;ir je imel lahko delo. Kozolra s!a bila |>olna pivnice. rži, j&mena. Zjror^lo je 23 ok»*n, oc! t^^.i 17 uloženih i žitom. Oorrlo je potrtu i koma Juiioviru in Triler ju. ^kikde je neiMlj manj ko 90.000 dm Koiolrf« ulfta bila tfl-varovaiia. Sodijo, da )* ražcal kr.k l.»«*Ntf po lahkomisehiotti r ogorko:n ciparett- oaed spanjevn. KOLGDAK Danes: Cetrtek, 5. av^usta. katolfani: Mari>a Snelna. DANAŠNJE P R I U E U 1 T V ti KINO MATICA: Kreutzerieva sonata. KJNO Ii:EAL: Intermezzo. KINO SldKA: Vojni kores|»ond*Jnt. DEtrRNR LKK A li N C I>ajies: I>r. Puvoli, Iyjseva « ;a ♦». Ho-ipvar, CelovAka ce&ta 62t Gartu>. ^!ofte — ZaloftKa r^ta. VljuJnikit m ulika Jjli! nekaj tisočakov. totem je ps dobrotnik umri in đruitvo a& mu }e po smrti za plemeniti d»r nejlepše zahvalilo. Lepo je to in prav je storilo društvo, d* se je zahvalilo svvjemu di>brt>tniku. Toda kako naj nm sporoće zahvalo tja na oni s\met? Aa to nujbrž društvu ni mislilo. Dr* Zenkl za naše studente Pra^a. 5. avgusta Novi praski župan dr. Peter Zenkl je znan kot velik prijatelj Jugoslavije. Po-sebtvi pozornost po«ve6a te od ustanovitve Aleksandrovemu kolegiju v Pragi. kjer st-anuje mnogo jugrop^venakih Studejitov. Prej kot fKxlprslo\ra-Sko in Ju^osla^jo. Na enl zadnjih nej pra-ške-jra ob<*inakepa «rv*rta je bilo na njegov predlog sklenjeno. da dobi iz sredstev m-gklh električnih podjetij uprava doma kralja Aleksandra 250.000 KĆ kot fond. iz kater^ga bo uprava vzdrževala plromaSne Studente, roje ne v rojstnem mestu Nikole Tesle v Gospiću. Po prizadevanju dr. Zenkl a je bilo tuđi sklenjeno. da lahko jugoslovenski profe-porjl in učitelji, ki ?e mude med pofitn'.cn-ml v Pra-gi. stanu je jo v Aleksnndrovem kolegiju proti minimalni od§kodnini. $ahov«va olimpijada v Stockbolmu gal Zinner naud Na^^litano in stam je zrna-gala Ceškoalovaska s '* : 1. Druge partije iz prvega kola Argentin«. : Švedska 3 : 1, USA : Island >- : 3V». Danska : Estonska 1 : 3, Švedska : Latvija 3:1. V partiji iz II. kola je zmagala Cećkoslo-vaSka nad Islandom 3Ja : *». Ostale partije: Sveiiska : USA ll» i2l±. Litva : Fui-ska 2 : 2. V tretji partiji je premagal Klohr Eitkena, Foltvs pa Mont^romerija. Zinner je odloćil partijo s Škotsko v korist Ce-Škoslovaške z 2ls '• I1-- Madžarska : Ru-munija (kontumacirana) 4 : 0, Argentina : Jugoslavija 2la : m. USA : Norveaka 3:1. Finska : Švedska 2 : 2, Beljrija : Litva 0:4. Poljaka : Island 4 : 0, Danska : Italija 2^z : I1*. Holanuska : An^Hja 2^ : IVa, iAtvija : Estonska l».'f : 2S. Po tretjem kolu vodi Madžarska z 11 tcx>ka-mi, Poljska 91^. Argentina, USA in Ce-SkoelovaAka 9. Estonska 8, 6ve,'* : l*->. Eflton- ska : An^lija 3:1. £e*kas!ovflSka : Švedska 0:1. V daimkem turnli ju je prema-gala Vera Mensikova Šonjo Grafovo, Fi-scheTjeva Reit^herje\x>, Olgr« MenSlV.o-^^a je pa izgubila proti Irki Shannovi. Po VI. kolu je bilo »tanje itedeće: Holandska : Škotska 3J_> : IH. Jurortavlja : Belgija 3 : 1, Madžarska : "Finska 3 : 1, Latvija : Finska 2l'= : 1« V Nedoiprane partije Estonska : Italija 2*4 :m. Litva ! Danska l«<'i : l*i. Poljska : fivMMta 2% : iu CSR : Norveftka 2:0, USA : Argentina 2:0. Holandska vodi s 161.-, Poliska in USA 15*3. CeSkoslo^'slka 14H- Iz Kranfa — Nov &ob. V porj**leljek popoidne io pokopaH nadnnvnarja X!ajdi^evepa mlina ff. Ivana Kova*i*a. Pokojni je Ml *t»r 77 lei in kot fant je Hi! zaprvlen v Budimpe*tL Prt*d 40 leti >^ iMitopi! duiho v znanem MajdiOevem valjćnem n^inu, kjer >c <*t-a| fiokler mlin po vojni n: bil opu^en. v Kra-nju »i je rrHral življon^ko drulico Jr P©-terlfnovp rodMne Z*dnja J«ta V opravlja! laž>i dela. Svoje oftrok« je ▼UTOJil v ni-pre«1nf»m duhu. Bil je *«!o prtrJnHjen, kar je pokaza4 tuđi nierov poyrr«b V« »adnjl poti pa j« R|>TA«nJj»!o tuđi M^oUko društvo. Pokojniku lahka lemljži, žalu)o6i rod- *tev. 177 »SLOVENSKI NAROD«, (etrtek. 5. tviusU 1B3T. S*TM* DNEVNE VESTI — t't«t«-ifn& sredstva ia tnristifna poto-ranja v lialijjo in Netnfijo. Mel nado državo, f.alijo in Nem£ijo je bila sklenjena posebna pojodba glede turietičnega plačilne-#a prometa. Tuja planina sredstva dobi-▼ajo turisti v kreditnih pismih. Za potova-n.ie v Italijo lahko dobi v&ak potnik ine-serno kreditno pismo na 3.000 I>m, niož, in žena, Ki posjeta na skupni potni list. pa do o. naenkral ^e pa lahko dvi^ne Aennr največ za 5 dni. Za polovanje v ?>r:iu-ijo se i'.dnjajo kreditna pisma rtd >Comerzial und l'rivatbank- v HtTlinu. Vrak i>otnikT ki je dovriil l.j. lelo. ir.liUo > »mrk, mla»*i pa samo polovico. V Neničiji se lahko dobi oO m;»rk dnevno, naenkrat se pa lahko de~ nar dviune tuđi najvoč za 5 dni. Ta denar se sine porabiti v N'emeiji santo v T'irMtič-ne fivrhe, ne smejo se pa z njim j>lat-k 7.a potovanja izvon NemiMji*. K.Jor pohije vNemnjo, lohko vzame s tefroi 20 niark v fr^hnejn deivar.ju. v Italilo p;i S°O lir. V n?»šf»m ilenariu lahko vzaiue potnik do 3»>0 dinarjrv. Monopol za tzdniaT^je kreditnih pipem" ima v na Si državi Pu'.nik. ^10^^ uRoflO Bfe ■j^kCS ^^B^^H * flf ^a^u Mar &^^JV^ ^^■b Veliko filmsko delo KBKI/TZEKJKVA SONATA Lil Dagover — Peter Petersen glaaba L. van Beethoveni Cajkovski in Chopin. Predstave danes ob 19.15 in 21.15 uri — SSprpjeni uffiuo v državnu obrtno Solo ia pletarstvo v l'hiju. Ta iola ima zna-taj nepofolnc srf*>ol»iti za plefarske pomoćnike. Slednjiin ponia-jn po dovršeni m*ni do!>i tuđi do zA>lužka a!tvo. kalkulacije, knjigovodstvo, strukovno risanje itd. Vse solske potrebi ne proteina io licenci na zavodu brezpla^no. l.'čna doba I raja tri solska leta. šoUko leto pri-cne 1. septembra. V 1. razred se sprejema-;o učenri obojena ^pola. ki so dovršili veaj dva razreda srednje ali nie^čan^ke sole ali šest ruzredov oc:tovne. sole in to stari naj-iiia-nj 12 let. Prijave, kolekovane z kole-Korn za 10 Din, je vposlati vklju^no do 3. M'.ptenibm t. 1. Vsebovati morajo krstni list, va-.inio solnko spriCevalo, izjavo i^taršev (varuha) z k;»tero se zavezujeio, da I odo wlržf'\a!i licenca za ca-a unie dobe in jilaCevali vve stro^ke, ki bi nastali vshnl neupraviLTiieija predtasnesza izotopa. Priložiti jp ludi jx)tr(!ilo davčne uprave o viVi-ni neposrednih davkov roditeljev. Vsak priiavljenec prejme pismeno rešitev o spre-jetnu. Pridnini. |H>dpore potrebnim uOe'i-cem ?e bodo po monžosti preskrbele po«l-\xtce za v/firževanje. Za podrobiiej^a [K>ias-lula se obruite na upravitoljsivo Aole. • 11. vseslovanski pedološki kongres v Ljubljani >6., 27. In 28. avgusta. Priprave za ta nadvče važni mladincslovni kongres, ki bo prvi te vrste v Jugoslaviji, so v pol-nem teku. Pri pripravljalnem odboru v Ljubljani so se osnovali naslednji odseki: kongresni, stanovanjsko - prehranjevalni, propagandni in izletniški. Priiave že pri-hajajo in je doslej prijavljenih nad 100 luleležencev. Opozarjamo, da je v interesu vsakogar. ki se namerava udeležiti kongresa, da svojo udeležbo takoj prijavi pripravJjalnemu odboru v Ljubljani in nakaze na poSt. ček. raCun 5t. 17.471 prijav-nino 20 din. Po prejemu prijavnine mu bo odbor dostavil izkaznico. ki mu omogofa dostop na: vsa predavanja. slavnostni Koncert vTrboveljjke^a slavCka* in vse razstavc. Predavanja se bodo vršila v pe- tih dvoranah: na Taboru, v Delavskl zbornici, v FrančiSkanskl dvorani, Filliar' monićni dvorani in v magistratni dvorani. Predavanja bodo pojasnjevali diagTaml in skioptične slike. Predavali bodo mladino-slovci iz Jugosla\ije, CeSkoslovaške, Poljske in Bolgarije. Vsa predavanja se bodo v kratkem prcvedla tuđi zaradi boljš«g» razumevanja na slovenSČino. Nadvse zani-mive in važne bodo razstave, po številu 7, v poslopju ženske realne gimnazije v Ljubljani. Opozarjamo posebno na razstave iz Ceškoalovažke: reformno šolsko, do-moznansko in razstavo o pomožnem §ol-stvu. častni predsednik kongresa je rektor ljubljanske univerze dr. Maks Stmec. — Angleii prihajajo v Jugosiavijo. V Zavreli je ; rV|»e!o okn>_- ;)o» aiiiri^^kih pro-f t»OTjev. piioiet^M-.ic, učite jev in iK-ifelji<\ ki ^o se muvlili nekai Ivi na Ble^lu. Pripajali m> se z, avtn'l'>*i. I>avj mj olpotovaJi v Crikvenico, oifkoder krene}..> v l>almacijo, preko RaiijsiJuke ^e ih:i vrnejo v bvoj,» »!o-nioviuo. N'ods'vo ek.^kir.z.ijr j^ravi. ]tofro>;ii> /;i ^e ancrieAke izle*n:ke v našj državi l.i»0it.O«y) T>:n. Okjx>p 1". t. m. pri^pe v .Tu^ofilavi}«! zopet okro-^ ^*0 an^rie^ih infi- lektualrev. — Hanat i.io đenarnih 2av«dwv pred V"»-riuliio bank«. Zadnje -raj je komisija uprave državnih mono{x>iov v BeoijrrHu '..^.a 18,000 vžiijalnikov in unicila 3()t).(liM) kamenčkov. Vse te vžitral-nike so zaplenili finaneni romani, ker nišo b:Ii žijjosani in (iobili j>osebno dovolienje, 7A\ katero se platna 100 II in. Kdor ne 1m> imel vžitjalnika ži.sjo^aneua bo kaznovan z denarno ulotn) in zaporom. — Trbovelj*ki glavček na Gorenjskem. Kraljevska limn^ka uprava je dovolila le-tovanje Trlniv ?jhkmm slaveku na blej^kem t:Tad:i Ta 10 rabil za prireditev treh koncertov, ki l«»:lo: dane*, v Kranju, v »oboto na Jese-nieah in v ne »Slavoek« izvaja.! na teh kemcerti!), ol»>e.4!a v prvem »k>lu naše narodne prisni i, v druge m delu težje i:mctnc a ton«! ne kompozicije, v tretjem delu ^o solospevi, ki jih bo « svojim Hrebrnočistim ^laskom zapela Ritica Koritnikova, v četrtem delu is'> pa z!>ori ^ spreniljevanjem klavirja Zlx»r vodi h čudovita vztrajiHusTJo *r. A. šulijroj, a klavir a premija dirigent ljubljanske of**-re iz. -!r. Danio Svara. Kaikor 6ujemo, vla-*ki na (Jorenj$keni veliko zanimanje t±\ te koncerte. — Avtomobilski prirodnik obsega naj-različnejša navodila za uporabo motornih vozil, njih negrovanje in upravljanje. Dra-goceni so njegovi nasveti za vsak mogoći primer. Obsega tuđi mnogo važnih prog med večjimi kraji. kakor tuđi Crteže kro-žnih prog ter prereze raznih mest. Ceste so najskrbneje obdelane. — Naroća se pri upravi: Vegova 2. — Vreme. ^'?•emenska napoved pravi, da bo d-'lonia oMacno prei'ej stalno vreme. Vrcraj je^ dežfva!o v LjuMjani, Bcop-ad1:, Sarajevu in Sknplju. Najviša tem-peratura je ztiaš-ila v Splitu o0. v Mar^»oru. Zairre-l»u, Skopl>u -7. v Ljubljani 25.5, Beoprradu -"), Sarajevu -4. Davi je ka/^1 bnrometor v Ljubljani 703.7, temperatUTa ie 7-našaKi 13.8. — 30 moi posadke in samo 2 poin'ka. \" šil-erii^ko i^ri>^ani<če je. piiplula druira ameriška jalita Esplamarlor i/. \V::i*hinLr^»-na. dočim je jahta Thelle odpluKi. Xa jiiiti Lsplani:i.^<>r ?*a samo i? pornika. po^nrJiš:« pa stoje ?,o mož. — Stra&ia nesreča na ieleznici. Xa proiri ni»I Palo in Koranom v IV>$ni &v je prijetila v rif>či ol torka na sredo Ptiašn^ n«*->reć;i. \ !akov->taji Korana \v opozori] na to K^tnjena-C-elnika. Prejrleilalj i^u lokomotivo in našli na nj- eledove krvi. Xa pnv^o ^^ >!i že-le/Jiiiž^rji iu našli Ulizu pokraj- eloveAku iY>ko. malo dalje črcva. in poteni ^> glavi tor po «iim» «le!e trupla. Tzka7.alo se je. da jrre /a uirlodnegra pf*fetnika iz Korane Adilo Mus-r-a, ki se je pijan vraća! pono'i domov. Vozi! Se je 7. l>r-/Mvlako-:n. ki .-e ih v Kf>!^eTni ne ustavi, tem već ^ele v Pnlah. Tu je i/>Topii in ?e vračal naz-jj peš. Me-I pptjo je p* »edel na tr»6nice in udranal. Ta ča« je privozil vUk kx pa raonecariL Ko*i njecrove^a trupia so bili rauneuoi po progi 2 km daleč. — Ribe je lov U, pa je utoniL V torek popoloUie sta lovila Mijo Vukovac in Josip Nailj & tovariši v n?ij^u ribe. Pridruiil ee jim je tuđi Mijo Kovač, ki je pre«l!apal, ravo in lovili na dru-?em bregn. Tako s<> tuđi storili. Zadnji jo ^kočil v vo<\o Kovač. Ko eo preplavaJi re* ko,- »0 pa Kovača popvšin. N'ajbrž jra je prijel krč ali pa ni *>il vešc piavanja, da je utonil. Iz Uubljane — lj Nafil rudarji v deputaciji na Hnno- vinl. Dopoldne so bili nadi rui na b*ncwini. Inter%»«rJrali so g"le-«rtr.iih rent med ca-So artavo in Franjijo. — Ve^iaa go^tov se je oipeljaJa že \*eraj v svoje domać? kraj?. V Franciji so že od 12 živine in tuda,^iii pa ni bila niti četrtijia -— sajr.,) 40- Naprcr;aj je bilo tuđi. 5 trebat, prodana sta pa bila saino dva. Cene se v splošnem nišo spromenile. Frašići za za-kol so bili po 5.50 do 7 dm kg žive teža. Žrebeta so precej drag-a. in sieer po 800 do 1000 &in. Za zakol za dLinajske* mesar« je je bUo prljanih 17 konj- Cene goveje živine so nespjeimei^jene. —lj ProHmo uradno [>oja«iiiio! L«jrub-ljanćajii ao tako areftni. da jim nudijo ^ od zgora3 r uradna pojasnila za najrazlič-noj-še p-iimere — narvaino brez potrebe. Saj manda ni treba se uradneg-a potrdila. ako mcećani že sami ugrotove kakrienkoli nedostatek, k?lcor da je res samo. kar ugx>torvi tuđi 3 slavni i urad. Vendar ob tej priliki prosimo pojasnila, al* je zalivanje vrtov v neposreJni blizini stanovanj do-voljeno z gnojnico, kakor je v navadi v Trteovem in Rožai delini. Pog-ost/j amrdi gnojnica, v Roini dolini cei kilom eter da-leO. Nekateri vneti zelenjad^ri polivajo z gnojnico pri bolem dnevu t«k ,;b ceatah in hiSah. Vemo, da je lapraznjevaiije greznic in prevažanje gnojnice prepeve^a-no'podnevi, ne vemo pa. ali ;> dovoljeno razlivanje prnojnlce po vrtovih, kajti te bakteriološke vojne? brez rapcr.'edi đo-slej Se ni nihčr omeieval- Slavni fizikat ima besedo! — lj \ikar ne pozahite, da ima L'druženje Četnikov v L»ul'!;ani v notleljo 8. t. 111. o!» "). uri popol.lne svojo ;«rirerlircv \\a vrtu resravracije "Zve/da**. Icrrata b.» priznana vojaška jurotl!»a, pev>ki 7.1v>r »K rakovo-Trnovo«-, pa 1k> y-ti]H'\ neka) pesmi. Z;i pijaco in jedačo po običajnih ?f»riliiiških ren^li, 1-Lak<>r r 11* 11 za prijetilo zaKivo je pre?kirb-ljeno. PI t^ali lH»ste l.diko d<> -. ure zjut-raj. Z,ito prHHe iu podpri-te eetniM\o! —lj Edinund Zscheile je preda val. Nem-ški in esperantski pi?atelj g. Edmund 2^cheile je v ponedeljek zvečer predaval o svojem potovanju okoli sveta. Vse po-poldne so prihajali v hote! * Metropola Ijud-je, ki so si prišli ogledat razstavo raznih zanimivosti, tako mumificirano glavo, ro-ko, razne balzame za mumificiranje, pa-pimse. slike ter rokopise cdličnikov iz vseh delov sveta, med njimi ludi blago-pokojnegra viteškepa kralja Aleksandra I. najrazlićnejše rastiine iz Avstrallje, Afrike, Azije itd. Prciavatelj je v esperantu zelo živo prinovedoval o svojih doživljajih tolmačil pa je njegovo predavanje tajnik Slovenske esperantske zveze g". Damjan Vahen. Predavatelj se živo spominja in-oijskeg;a pesnika in misleca Ra bine1 ranatha Ta gora. Gandija in kralja Hed2asa Ibn Sauda. s katerimi je govoril o esperantu po ćele ure. Po kratkem odmoru je nada-ljeval svoj potopiš po Egiptu, Palestini, Siamu. Kitajski. Japonski itd. krasne ski-optične slike, ki jih je predavatelj izđelal sajn, ao pa še Alvtj« ppjamjevale nj#foro pripovedoa-anj«. Ea poletno <1oIk> prmv tt*- vilni poaluSalci so nagradili predavatelja z itlntenira aplaviom. Tako }• SEZ dokazala, da njeno delovanje ni samo propagandno, temveć se udejstvuje tuđi na kulturne m polju in želimo, da bi priredila Se ve<5 tako zanimivih predavanj. Iz Celja —c L«lifcoallet»ke tekme za prvenfttvo OelJ*. in aicer teleme seniorjo\* v »km-ptfakeon, ira tekme jriniorjeiv v navaincm petoboju boio v nedeljo 8. t. m. dopoldne ika Oia«ji. Naotapili bodo najboljii celj-flki atleti. Obeo«m bo tixt \m-iroo takoao-vanje sa sestarvo celjske rc.prezantance za r.r«:aa,ie z m&iiborsko repreeecitanco v ned.ljo 15. ,t. m. v Ce\ju. -j 2iag<**>*t. V irjedeljo Jil je g. . u-ipreoht toćno in objektivno. —c nraiba ;%dja na drt*vni čest! bo 16- in 17. t. m.. in sJcer pr%^ dati na pno-gi Ce\je—Vrhole m dtrug-i dan na progi Celje—Ločioa. Po>asnlla o dražbi se dobe ob urađenih urah pri tehničnom raz-<želk,u sresk<.*g:a načelstva v Celju. —c Ne*re*a u^it^lja. V torek je padel Sfiletni utiitelj Enul Kritena.ii s Planine cia polzkih tleh tako neare^no, da si je zjomil desno nogro. Prep!jal; sogav celjsko bolnico. __c Snirt n0\"«rojeiićka po materini kriv di. Dne 11. jul i ja so našli na nekean grobu na mestnem pokapaJi^Ou v Celju tni-plo norvorojenčka- Otrnk je bil po materini krivda takoj po porodu urari vslad iz-krva° »nofcce ljudi, kl hiU v tafeor In drujri aopot * ve««lixnl obrazi in na^mejani odhaj&ja. Laatnlk taga, ctrkUM }• TrbovttiJćAii. rudar ***€•* »mn*, ki je iz\rsten kk>vn ter velja za najboljše-g^a o4rku&kega komika v driavi. Na»top*l je tuđi že s svojo skupino po raznih vele-mestnlh kavarnab.. Vrt n)egavi arttetl ix-vajajo v«c zeVo dotorih UlovadnJli, jti^n-nih in zabavnih taMt, atrakiotj« »* m» vratolomne ▼*)« lepe avtisUce n* trafMca. Obi-skovatei Maftbarskeera tedm* upoit^ajo. da je butnlk doma« 61ov«k, ti*c*+j0ki mi" dar. ki je kot br«zpo»alnl tvdi štkti po-M«no Uveti. pa ti J« ustvarU eirliuMii pod-j#tje, ki je znano te po vmtt] drin^. — Sesiam tev«aih »nov prtdot^ii^ pro 1W7 glećm idiubrijakili obn&a/v v Mariboru je do 16. t. m. raa^mjon toUreaea-tom na vpt^od v vkiaiMu 111—hin^a po-glavantva med uradnimi urani. Glade im to, da se vrti seja da.vflnaf» odbora 17. t. m. ob 9. uri se interesenti i*vbijo, đa sa > tt\:-j. dne secnanijo • predjrt«*, hm m bo sc.'Jiam vrml davćni upravi. PreUve »Sna kranw» noM«. V« javnost i>pozarjatno na predstave >Sna kre-sne noći* v mestnem parku. V«l, ki bo vi-deli premiero, so bili nadv*« navdu*wii nad uapehom. Igralci »o podali igntv kar naj-boljše. posebno sijajni pa ao neknt«ri prizori s čarotmo razar\retljavo in betig^lifinem ognjem. Predstave bodo: v sredio 4 , Cetr-tek 5., sobo to 7. in v nedeljo 8. avgusta. Ne zamudite prilike, ki se Vam nudi ia oglejte si predstave v mestnem perku. — Predavanje na fltopatotoMrt rax»ta%l. Naše podeželje se posebno zajiinrta za. fitopatolooko razstavo, ki vabuja na VT. Mariborskem tednu poziornost pa tudl priznanje. Zaradi izre^'.nega zanimanja in bolj-Segu razumevanja te za na5e kmetijstvo tako važne razstave. fo se prkreditelji od-loćili za stroko\"na predavanja. Strokov-njak bo v«ak dan od 4. do 5. ure tolmaćil fitcpatološko razstavo. v neio v R^o-urrafhi. Kandidati iu» ^mejo hiti tnlajSi od 10 leta in ne Ptarei.^i oi oMali pokoji ?o rn/vidni na m^tnein vojaSkem uradu v Mariboru. — Vol ga. je do smrti izmuMI. Paatir Jožef Adam s Kozjega vrha nad Dravo-gradom je g"nal vćeraj ziutraj živino na pado. Ko se je opoidne vrnil s pa^e. ga je na dvori£ču napadel vol in pa nabodel na rogove. Nekaj časa je pohe^nela žival nosila reveža po dvoriSču. konejio pa ga. j« vol treščil ob zid, da je pastir m**tev ob-ležal. Vsaka pomo^ ie bila brezuspešna. — Obesif se Je. V Melju so sinodi naJH v sobi mrtvegra .r»2-letnep^, bre-zposelnejra. delavca Franea Krebsa. Imenovani je v obupu nad življenjem segel po vrvi in se obesil. — - Velika tat\ina nioke. Pekovski moj-ster Ivan V'ersnik iz Guštanja je upotovil, ua so mu njegrovi uslužbenci v zadnjih me-secih ukradli iz skladiSča 180 vreč moke. škovle ima 55.000 dinarjev. Orožniki so aretirali v zvezi s tat vino 4 oaumljence. — Ojjenj na deteli. V pretekli noM je izbruhnil požar v po?podar»kem poelopju poseatnika Karla TamAeta v 8*1 ah pri Slo-venjgradcu. Poslopje je do tal pogrorelo. Og"enj je bil podtaknjen. Isto noć je JJgo-rela tuđi hiša in gospodarsko poulopje Josipu Popiću v RaduSah piri Slovenig-radru. Doma^i so se komaj reSill ln bi bila ago-rela skoraj dva poeestnikova sina. ki 90 ju v zadnjem času reSili iz goreće Mfte. 12 00: Naša i^tni na&a slaAba (plo**©>. — 12.45: Vreme, porodila- — 13: Ca*. «po-red. obvestil«. — \SA^: Radiji ofkeM*>r. — 14.00: Vreme Korra. — 10.00: C"s». vt»-me- tM>ro?i!a. sporeći, ohve^tila- — lft-HD: Nacionalna ura. — 19.50: Cigani igrajo(plPutnik< Maribor, Celje. Gornja Rad-gona, 6t. Hj, Dravograd in Maribor glavni kolodvor. Makulaturni papir proda aprava „SioTeaskcca timroCa** Mafeliana, Kn«H}«va «Uea itev. 5 VSAKO «ITOO MLAISA! PTC?! ! UpanMto rotoato kremo To- > KaJoo, hranilo za koto, kl vse* ( tMije Biocel, iiririnnilnn odkritje dr. Stej-«kala» profeawrj> dtm«>k««a vimiOTm. : Ta vitalna ^rmoa xa kotoo tkivo ae pridobiva Iz dciteo trtirmnih mlađih livaiL Znanost je ufotovllft, da bad zaradi Izgubt tega namv- ; ne^m elementa iz kože nastajajo gube. Krema Tokalon. hranilo za kožo, z Biocelora ▼r&fia ko£l trn. element v čsmu po^itka ter aapravl kaio «pet ftedko. *vwto te mlado. ; JBlrl aotnH: ^ Poglejte, v koliki umri fm ko ia boij svela ia gladka Šm po prvi uaniisM V nekaj dneli laćno gube izglnjati. T Imšm dni ste videti » let* mlajša. XtfmtoQ*0B zjutraj belo kremo Tokmloa (kl M aHM^Bttlu Ona razkimj« zajađale« ter sApcvrl tetf» mehko. gladko in beio. ian* M tat *Š*m dobuo oevytvo t«tt,i kMHm um*m* Stran 4 »SL0VBN8K1 NAROD«, fetrtek. 8. imiili 1MT. §tev. 177 Z letalom na ođdih Zračni potntfki promet se todl t naši drlavi Medalje MH razvifa Ljubljana, 5. avgusta Ni še minilo 10 let, ko smo tuđi v Jugoslaviji dobili prvo zračno progo med Beogradom in Zagrebom, na kateri so le-tala enomotorna letala. Skrcanen zadčtek gotovo ni napovedoval tako velikega razmaha, našega civilnoga letalstva, kakrSne-ga je v zadnjih letih doživelo. Aeroputova letala, ki so pred leti vezala samo Beo. grad z Zagrebom, vežejo clanes po naj-krajši poti skoraj vsa j\ig©slovanska me-sta. Prvi zračni progi so kmaiu sledile druge: Zagreb—Sušak, Suša*—Ljubljana, Beograd—Sarajevo in Beograd—Skoplje a podaljškom čez Bitolj do Sohina. Kmalu se je pridružila Se proga Sarajevo—I>u_ brovnik, nato je bilo urejeno novo leta-li&će v Borovu in n&posled je letoe tuđi Zagreb dobil skoraj neposredno zvezo z Dubrovnikom. Ta zveza prihaja v postev tuđi za Ljubijano, ki jo Aeroputova letala dcz Sušak in Zagreb poveiejo z Du. brovnikom v dv-eh in pol urah efektivne-ga poleta. Kaj poraeni ta hitrost, bodo vedeli vsi, ki so že potovali v Dubrovnik s parnikom čez Sušak ali pa z železnico Čez Zagreb, Slavonski Brod, Sarajevo in Mostar. Aer-oputove zračne zveze med većjimi casimi mesti ne po meni jo već luksuza rn za navadnega zemljana nedosegljivega prevoznega sredstva. Z izjemo Srbijet kjer eo letcs opustili zračno pristanišne v Ni-&u, se letalski promet v naži državi raz_ vija prav dobro v vseh krajih in seveda tuđi v Sloveniji. Ljudje Cedalje boij uvi- devajo, da je strah, pred poletom prav tako neutemeljen, kakor je bil pred sto- letjem neutemeljen strah pred prvimi vla. Ki, s katerimi so prababice strašile naše babice. Prav tako uvidevajo seveda tuđi to, da potovanje z letali ne pomeni samo hitrih zvez, tem već tudLi tako veliko udob-jib, kakišnega nob^no drugo prevozno sredstvo ne more nuditi. Ce poleg tega upeštevamo še lepoto, ki se odkriva pot. ciku samo iz letalat ko se obzorje razSi-n in se pokaže Čisto drugra&na podoba na-£ih krajev. moramo priznati, da je poto_ vanje po zraku na oddih ali poslovno naj-prijetnejSe in naposled tuđi najbolj cko-nomiCno, saj cer*e v zračnem prometu ni_ so dosti višje od cen II. razreda brzovla-kov. ponekod. kakor n. pr. na progi Ljubljana—Sušak, pa so ćelo dosti nifcje. Ve. dno ugednejši razvoj našega civilnega letalstva in posebno našega zraSnega potni-fckega prometa je fce© nekaj steviUc: Lani je vo-dilo 6e« naSo dria-vo pet inozemskih zra5_ nih progr in sieer po ena franeoske zračne družbe Air France, nemške družbe Luft. hause, CeSkoslovaSke dmzbe C S. A-, nizozemske družbe K. L,, M. in avstrijske družbe Oelag, ki so preletela njih letala čez ozemlje naSe države 523.243 km, do_ Čim ao na5a letala čez tuje države prele«-tela samo 4.380 km, čez naSo državo pa 321.347.1 km, torej ćelo v lastni državi raanj, kakor tuja čez nade ozemlje. Te suhoparne §tevilke dokazuje jo jasno, da kažjeta v naSi državi za potniSki letalski promet Aeroput to potujoče obCinatvo zadosti razumevanja^ ki pa ga Se ni po. kazala država, čeprav je redni letalski potni&ki in sploh civilni zračni promet predvsem tuđi njej v korist. Prejpričani smo, da bo naposled tuđi država pokazala za naš zračni potniski promet vaft razumevainja, Ce ga je že poka«. žalo potujofte obćirLstvo, ki so mu letala danes važno prevozno sredstvo ne samo za trgovske opravke, temveC tuštetimi udrtinami in re&caini. Na grebenih je eneg, na rečicah led. Brezovi otoka so visoki in etnni, pogled na nje moćno epominja na severni del Kokkega polot-o-ka.Toda kakšni otoki šo to? Pa ven4ar ne GiTonlamiija? Šaša meni eo]nćno visino. Solnerjeva Crta leže na Bankeov o>tok. Pri-merjali smo zetnljevide s krajino in ugoto-vili, da vidimo skoii luknje v oblakih ž# Banksov otok. To je njegova zemlja, ki ee vleče pod nami. Kako lepo je v visini 3.000 m! EHha te lahko. V kabini je 9 stopinj pod ničlo. Zu-naj pa samo ena etopinja nad ničlo. Začutil sem huio lakoto. Sicer je pa to razumljivo. V 40 urah smo samo enJ^rat pred tridesetima urani i pođe ne i U kavo in malo kuretine. Prosil eem Sašo, naj mi da vre-fiico z jeetvinami. Tu je kura, meso, šunka, pomaranfte, jabolki, čokolada. Vzel Bern rdečka«to jabolko. Zmrznilo je, ven-dar je pa »elo sočno. Dam rudi Valeriju in Saši. Sam ee pa lotim okuenega jabolč-neg'a sladoleda. Zazebe nae v zobe, zno-tratj pa prijetno hladi Potem eem vzel iz vrečic« vse pomaranče. Te bo povsem zmrznile in sele na cevi se-grevalnega aparata v kabini so ee za stk) odtajale. Valerij je odklonil to delikateso. On vso pot sploh ničesar ne j&. SaSa je pojede 1 še eno pomaranfeo, jaz tem pa pospravil ekoraj vse druge. Ah, kako 90 me poživili ti soki! Po južini eem prosil Ckalova, naj mi Ja pipo. Nabasa] cem jo e kapitan?kim toba- kom in jel z naslado puhati oblačke dima preise. Ta Ca« eem irl doli na Amundse-novo oiino, zatrpano 1 ledom in na severni del Banksovega otok*. Beljakov je bil izčrpan. Mno^o je delal in proei, če bi smel »laj malo zadremati. Uinaitnem ee mu. Legel je kar na tU in vtaknisl nog« pod reiervno krmilo. Ob 16.15 je plul pod nami rtift Peare—Point. o katerem «mo toliko govorili že v Moskvi. Pod nami je kanadsko ozemlje. Za >cfcoj imamo 6.200 km poti. Koliko kilometrov so po-žrli nena^itni polarni vjetrovi! Kol3:o i>o^onsk;h . snovi smo zapravili & težavnim dviganjem v oblakih in z umikanjem ciklonom. Najmanj 1.500 km, torej četrtino \^e naše P0^- Ob 16.37. N'asproti mim drvi moćan ciklon. Nebo je skoraj brez oblačkov, gx»ta sparina do visine 3.000 m in relo toplo. Ob 18. eo *e prikazala Medv€Mi>a j<*xera. Pt> zemljevitlu »etn ugotovil, da letimo r^av in sedel »em k ra«liu. Kakor Beljakov, »em tuli jaz ugotovil, da del uje antena le slabo. I>rupa£e je pa delovala postaja »ijajno. Sklenil tem poslati brzojavko. L"i>al pem, da jo bo prestrejrla, najhližja, KAna nedavnettt zaćetku poanLadi v teli krajih. Najmodernejši robot Zna vstati in šesti, sUši in odgovar]a na vprašanja9 vidi z njim govorečega iloveka Napredek radiotehnike in elektronska fi-sika eta spravila na svet kaj Čuden stvor. Tehta 150 kg, podoben je orjaku, zna stajati, »liSi in odgovarja, vidi z njim govo-rečega človeka, opozarja pa. da ima slabo zavezano sanKrveznico ali umazan rokav. Ceprav je bil rojen Sele nedavno, zna glaJ-ko hitati novine. Rodil se je inteligentan in naobražen, v solo mu sploh ni bilo treba hoditi. To je radiomehanifen avtomat, ki ga poganjajo samo radijski valovi in £luli na radiotehniSnih razstavah kot pri-merek najnovej5e vrste napredkn Ce ga vpTaŠaš dobrodušno: Ali te gonijo radijfiki valovi? — ti avtomat gladko odgovori: Ne, dragi moj, Radijski valovi me gicer vodijo, toda pognati me ne morejo. — Kako se torej premikaš, če nisi priključen na električni vod? Premika me električni tok akumulatorja, e^ritega v meni blizu tam, kjer imad ti Želodec. Ta toK goni električne motorčke in ti zopet poganjajo moje mišice, tuđi samo električno. — Kako pa doje-ma?, kar ti $cdo reče? — Mar ni mani učes? V vsakem ušesu je skrit mikrofon. Glas izpreminjam v elek-tricen tok in ta gre potom majčkene od- dajne postaje do sprejemnega aparata v sobi, kjer sede radiooperaterji, ki me uprav ljajo. Ti po^lužajo, kaj mi poveš in potem odgovarjajo s pomočjo radijskih valov, ki jih lovim in pošiljam rprejemnemu aparatu, zvezanemu z reproJuktorjem v mojih ustih. — Razumem. Zdaj pa Še eno vprašanje. Kako veš. kdo govori s teboj? — Vidim ga. Za oćmi imam majhno televizijsko oddajno postajo, primerno ureje-no in zvezano po radiu s televizijskim sprejemnim aparatom v sobi radioamater-]ev in ti te vidijo. — Toda ničesar ne razumem; kako morejo ti rad iooperaterji čitati televizijske novine? — Oprosti, toda zdi ee mi, da nisi posebno odprte glave. Mar naj ti povem, da imajo radiooperaterji v rokah iste novine? Avtomat je eedel in pozdravil. Zagle-dal je bit namred starega gospoda z dečkom. Stari gospod gre mimo aparata in pravi: Kakien nestvor je pa to? Atomat hitro odgovori: Kakor se vzame. Meni se pa zde nestvori ljudje. — Stari gospod izbulji oči in prestrašeno odskoči. Avtomat nadaljuje: Nikar se ne uritrajite, gospod. Sem avtomat Jones in stojim tu zato, da pokažem posetnikom čudesa moderne radiotehniike. Stari gospod si Je ni opomogel od strahu, toda deček ie \-pra5a avtoinat: — Cuj, Jones, ali bi mi mogel povedati, Če bodo v letu 2000 po vseh hišah služili taki av-tomati kakor si ti? — Ne, pa£ bodo pa drugačni avtoruati, mnogo popolnejši od m**ne zabavali otrok« in jim napeto pripovedovali o raznih usp«*-hih tehnike, ki so omogofili izdelati tak« avtomate. Moral bi upo^te^'ati, da nam av-toma tom ni treba služiti za hlapre. 2e> zdaj Se bolj pa leta 2000, <*> ra razna dola pri-merne naprave mnogo bolj praktične in manj nerodne od na*. Taka naprava mori i meti svojevnu delu prilagođeno obliko. V bo<1oČih gospodinjstvih ne bo avtomatov, kakor jih ne bo na bodoČih ^oji^čih. Stari gospod se ie konfrio ojunačil: Ti-1© stroji so grozni. Tale je podoben človeku, posluga, govori in presoja. Avtomat je vstal in odtjovoril; Ne, nt* presK>jani, ni^em živo, 5e nvanj pa razumno bitje. Som eaino mehanizam, ki eprejenut in premaza po-velja^ glasove in zvoRe. Ce r»i me ne gonila ?love>ka intf ligenra, bi ležal na tleh nepre>mi&no, gluh, nem. Inteliffenfo, ki me poganja, ne vidite, lahko st»» pa preprifa-ni, da obstoja, Čeprav o^taja skrita. Stari mož se je obrnil k defku: I'ojdiva raje. To postaja nekam zamotano i-n nera i bi se blami ral. Zdi se mi, da t^e-m tuđi jaz avtomat, ki ga goni nekak>na zunania in nevidna inteligenra. — Odhajata, toda ne-usmiljeni avtomat kliče za njima: In prav pravite! Stisnjen narod Na Japonskern, na otokih Kormosi in Korei, živi po ljudskem štetju iz leta 1935 okrog 100 milijonov ljudi, kar pomeni, da odpade 146 prebivalcev na vsak km*. Na Japonakem v ožjem pomenu besede jih odpade ćelo 181 na kmJ. Japonci se hitro množe, kar se vidi zlasti, če jih primerja-mo z evropskim! narodi. Na Japonakem se rodi na leto povprečno 2,200.000 otrok» Ce pa računamo 5e otoka Forn:^so in Ko* reo pa 3,000.000. Na 1.000 prebivalcev odpade na Japonskem v ožjem pomenu besede okrog 32, v Veliki Japonski pa 31 poro rodov. Ker je umrljivost razoiieroma viao-ka, na 1.0O0 prebivalcev 17 ali pa Se veC, znaša prirastek prebivalstva 16 na 1.000 prebivalcev. V Nemčiji zaiaša prirastek pri 19 po-rodih 7 na 1.000 prebivalcev. Z Japonsko se lahko merita v Evropi samo Jugposla-vija in Rumunija s stevilom porodov 31 — 32 in naravnim prirastkom s 14.5 in 11.7 na l.OOO prebivalcev. Soseda Japonske Sovjetska Rusija je pa v tem popledu Se na boljšem. saj ima 44 porodov na 1.000 prebivalcev in prirastek 25 na 1.000. Toda JugKJslavija in Rusija še daleć ništa tako g-osto naseljeni kakor Japonska. V Jugoslaviji priđe 56 prebivalcev na km1, v Evropski Rusiji pa ćelo samo 16. Zato je razumljivo, da je japonska ekspanzdvnost vedno hujša. Japonci so stisnjen narod in kot tak morajo prodirati na tuja ozemlja, če si hočejo priboriti lepšo bodočnost. Ženske konstruirale letalo Sovjetska letalska industrija si zdaj pri-zadeva zgraditi letalo, ki bi bilo po svojih lastnostih in lahkem pilotiranju prikladno za vaje. sportne polete in potrebe krajev-nih oblasti. Tuđi tovarne Osoviahima ae ukvarjajo s tem problemom. Izdelano je bilo dvomotomo letalo za vežbe in sportne polete. Konstruiralo ga je osem žensk, inženjerk v tovarnah, kjer izdelujejo letala. Novo letalo je dobilo značko E-2. Pod motorji Ima prostor, kamor se pote-gnejo po startu kolesa, Pozimi se lahko ko-lesa zamenjajo s smučmi, ki se med poletom tuđi potegnejo v trup. Novo letaJo lahko doseže hitrost 300 km na uro in je najhitrejše sportno letalo na svetu. Kovinasta krila omogoćajo znižanje hitrosti ob spuštanju do 85 km. Letalo je urejeno za letenje tuđi ponoći, ima dvojno krmilo in dva motorja po 125 HP. AnOto AimaxAy: 56 Princesa Symlanooa Roman Njima značaja sta se sapet knesa&a. Oba sta skuhala obuditi spomine, kl hd ju zblizali, v reanici sta pa postavljala med se novo steno. &ute£, da mu Stasa kljubuje, da 9e mu ižanika in da še daleč ne sočustvuje z njim, je z&.pađefl Robert straftni jezi — Ti si se zelo hitro potoiažila po oni dozćevni odslovitvi. In niti potrudila se nisi poizvedeti, kaj je bil ptravi vsroik. — Najbrž kt^Amiživtti deđclKaa v gamjthiijl —Misli si kar hoftes, na to ti sf)lob ne botn odgovarjal. — To je zelo udoteo. — Novine ao pisale v tiadh čafiih samo o tvojfc uspehih na arvečaooetih ittl — Mar naj bi bila noaDa iatoo otleko? Vsak človek ni tako zasučrjiv kakor tL — OpazH sem to pri nbeii tvojega znoia. Bil je bogataš. Staža je glofooko tvwttrw>41ft. — Robert!... Ko bi le vetiel, kako fcrivWen in skoben rf? Vedel je to, pa se ni mogel premagati, da bi trezno razmidljal. Obaul jo je z beeedami, preki. pevajoćkni iz njega z eđinim namenom razjezztl jo, prisiliti k protestom, k priznanju. Očkal ji je, da je bila bwacaželjna, da se je proda jala. — Tvoj mož? IVvat ovira, ki ad jo mirne dude premagala. 2e to fcne Satanoek, ki so ti ga datt ljudje! Ali bi si upaAa priznati, kakšnkn kompro. misom se moraš zsbvttHti zanj? Pravili 90 mi, da 00 sovjeti zelo darežljivi napracn tiBtkn, ki jim sekJiak&najo. -— Robert! — Toda njihova mesačna plaća ti ne zadostuje. Srvoj pogled si t—nfriln višje — bolje re&eno nižje. IsKnael Havc^ntone! Ti, Staža, m piraežnica IsKna-ela Hawfa9tona! Satanček in skrtvuoaltii mož! Vredna sta drug drugega! JH ee dala motiti v svojem dostojanstvu in vadržala se je odgovora. — VlcSft torej, — je vzkliknil ves iz sebe, — saj se nki ne braniš. * dutti je, da se dofato zaveda, kaj pomeni njen nwJlr ib cutec se prau&ganogti po Ženski, kakor ga je nekoć pretnagala bot dektetce, se je iz&r-pavad v nemoći, v podHfa o£ttfcflit ki se mu je ie mfeei na nje protivOa. Vedel je, da je krMeen in strahopeten in vendar je vvtrajal v tem npanju, da se bo Stasa branila, da mu bo c^govarjala. » DekUne, ki md jih oćtoi, m bftsboljse od tebe. Bile so vladuge. veđele 00 to in priznavale in vendar se mi je 'veOcrst pripet&o, da so darovale svoje poljdbe. TI pa svoje prodajni! Se vedno je molčala, le zanicljivo ga. je gledala. Tedaj je pa Robert is^ubil tla pod nogami. Do dna je bil izpraznil svoje srce, da je bilo ostalo v njem samo Se brezmejno g^rj«- — Reci mi vendar, da lažem! — je vzkliknil. — odgovori! Reci vendar kaj! Stasa se je bila pa zaprla v svoj molk kakor v stoip.Ves iz sebe od jeze je zamahnil s pestmi pred to grlavioo, ki mu je tako trmasto kljubovala. Stasa se ni niti gaoila. Le njen naameh je bil postal še zaničljIvejšL Tedaj je pa omahnil ves drhteč na divan, zakril si je obraz z rokami, zaihtel in za jeci jal: — In če pomolim... da sem tole ... tole .. tole, da sem ljubili Nastala je grobna tišina, da se je sli šalo samo močao utri|>anje njegovega izmučenega srca. Kar je začutil roko, božajočo njegovo glavo. DvignH je objakan obraz. Stasa, aklomjena nad njim ga je objemala s pogrledom. iz katerega je prečital obožavanje in njen globoki, nežno drhteći glas mu je zašepetal: — Moj dragi, moj veliki, moj oboževani tep-ček!... in še predno se je zavedel, od kod prihaja ta velBca nepfMsfcoroana srečat mu je potuiđifla svoje ustne v dotg poljub. In Robert se ni mogel P^e-magati, da bi se ne prisesal k njim in ji ne zašepetal Hki obuiMmo dete: — Ah, ti porednica ... pore