••• ^ ; - -■!

List slovenskih delavcev v Ameriki.
in the United Statot Issued every day* Sundays aod HoHdap*
rSLKFOH PISARNE: 4687 OO^TLANDT.	B*feered m lacead-Olass Matter, September 21, 1903, al tke Poet Office at New York IT. Y., nnder the Act of Congress of March S, 1879	TELEFON PISARNE: 4687 CORTLAXDT.
NO. 70. — ŠTEV. 70.	NEW YORK, THURSDAY, MARCH 25, 1909. — ČETRTEK, 25. SUŠ CA 1909.	VOLUME XVTL — LETNIK STO.
Konvencija premogarjev v Scrantonu, Pa.
FBEMOGABJI IZ OKRAJEV TRDEGA PREMOGA SE POSVETUJEJO O KONČNEM NASTOPU.
B* so »tvorili konvencijo je bilo navzočih 390 delegatov.
ORGANIZACIJA.
Seranton, Pa., 24. marea. Konvencija premoga rje v iz okrajev trdega premoga, se je včeraj pričela v tuk. mestu. Konvencijo, h kteri je prišlo 390 delegatov iz raznih okrajev, je of '©ril predsednik Lewis, kteri j° v svojem otvoritvenem govoru nagla-ial, da upa, da se bode zborovanje vršilo kolikor mogoče mirno. Glavno vprašanje, kterega mora konvencija rešiti je ono, na kak način bode najboljše zavarovati organizacijo premogarjev in kako je mogoče čuvati delavske koristi v onih okrajih, iz kterih so prešli delegatje h konvenciji.
Tekom popoludneva so pregledati listine došlih delegatov in ko je to storilo, so čitali poročila pokrajinskih uradnikov lokalnih organizacij. Konvencija se bode ?edaj vršila vsaki dan od 9 do 12 dop. in od 1:30 do 5 pop. Vsak govornik zamo-re govoriti le po pet minut. Lewis želi, da bi se konvencija kakor hitro mogoče končala, da zamore potem odpotovati zopet v Indianapolis, kjer mora v četrtek prisostvovati pooebnej seji osrednjega odbora organizacije premogarjev. Mnogo delegatov j« za to, da se premogarji ne prenaglijo, kajti po njihovem mnenja se gre sedaj za življenje in smrt organizacije. Radi fega so takoj včeraj izjavili, da se jim mora dati dovolj časa za premišljanje na razpolago. Od lastnikov rovov bodo brezpogojno zahtevali pripoznanje organizacije.
-o-
Rodbinska ialoigra.
Sam«bury. Conn., 25. marca. V Farmington Riverju so našli včeraj trupla Mrs. Amos Miilerjeve in njenih dveh otrok. Otroka sta bila skupaj zvezana. Mati je ostavila na obrežja tudi pismo, v kterem izjavlja, da se je naveličala živeti. Otroka sta bila stara 3 oziroma 5 let, d očim je bila mati fctara 30 let.
Delovodja morilec
fine Bluff, Ark., 24. marca. John Day, ki je delovodja pri Bluff City Lumber Co. v Clio, je včeraj ustrelil podpredsednika Duncan a od imenovane družbe za uničevanje gozdov. Daj se je takoj naznanil oblastim in izjavil, da je streljal le v silobra-nu, ker inače bi Duncan njega prav gotovo ustrelil. Day je že pred par dnevi naznanil družbi, da za njo ne bode veš delal.	^
fl4.000.000 za ljudsko štetje.
Washington, 24. mares. Ravnatelj ■rada aa ljudsko štetje, je izročil sastopniškej zbornici predlog, a kterim zahteva, da se mu dovoli 14 mil, dolarjev, ktero svoto potrebuje prihodnje leto za ljudsko Štetje v Zjed. drŽavah. Pri zadnjem zasedanju kongresa tozadevna predlog ni bil sprejet in veled tega je sedaj potrebno, da se nemudoma sprejme.
Hotel zgoreL
Cornwall, On t., 24. marca. Včeraj zjntraj, ko je še vse spalo, je nastal v tok. hotelu Windsor požar, pri k teran sta dva potnika iz Philadel-phije, Pa., zgorela. Tudi je bilo veš oseb ranjenih. Škoda, ktero je napravil polar, znaša $25.000. Nek tuje«, ki je stanoval v hotelu, je zado-bil take opekline, da bode vsled njih najbrie umrl.
Roparji otrok prijeti v Clevelandu, 0.
v IMENOVANEM MESTU SO PRIJELI NEKEGA MOŽA IN ŽENO, KI STA ODVEDLA DEČKA WHITLA
Pri njima so našli svoto $9848, oziroma večino dobljene od-*	kupnine.
POSKUSEN BEG.
Cena vožnja.
g TEMI PARNIKI JE MOŽNO PRITI ZA VELIKO NOČ DOMOV.
NEW YORK TATftKR WILKELM DBS GEOBSE
Cleveland, 0-, 24. marca. Včeraj pozno zvečer je tuk. policija, ki zasleduje roparje, ki so odvedli dečka Whitla in dobili potem od njegovega očeta odškodnino v znesku $10.000, prijela nekega moža in njegovo.ženo. To se je zgodilo v trenotku, ko sta bila na potu proti kolodvoru, da bi me^to ostavila. Možki je skušal bežati, toda policijski kapitan Shat-tuek je nanj ustrelil in	ranil,
p redno se jt* dal prijeti.
Ži-nska. ki je imela obraz zakrit z irostiiu pajčolanom« je držala v romali >katlj«j in ko so \>e njene stvari, na polieijskej postaji pregledali, so našli v tej -katlji $9S4.H v petakih. desetakih in dvajsetakili. Ta denar j nac!i je brezdvomno oni, kterega je plačal • o<e ukradenega dečka roparjem kot odkupnino, nakar so poslali dečka o- 1 č-etu \ hotel Hollander, kakor se je včeraj poročalo.
Inšpektor Howe je prepričan, da ; je prijel prave roparje. Aretovanca nečeta naznaniti, kje sta dobila imenovano svoto denarja in tudi nečeta povedati od kje prihajata in kam sta namenjena. Policija sedaj primerja številke bankovcev, ktere so našli pri aretovancih z onimi, ktere je moral dečkov oče lopovom izročiti kot odkupnino za dečka. Ta denar je izročil roparjem na iztoenej strani mesta. Aretovani mož je starikav in obrit.
Kolikor se je zamoglo dosedaj od afetovancev izvedeti, sta vendarle prava, kajti iz njihove govorice je posneti, da sta dečka odvedla v neko bolnico potem, ko ga je možki ukradel v Sharonu, Pa.
Dečkov oče pride z dečkom še tekom današnjega dneva iz Sharona semkaj, ker le na ta način je mogoče
ku $10.000. Deček je takoj, ko je ugledal moža, dejal, da je to oni člo- ; vek, ki je prišel minoli Četrtek ponj v šolo, nakar ga je vzel seboj v Cleveland. Deček je tudi spoznal žensko kot ono, kterra je bila pri njemu, ko je bil zaprt v opušeenej bolnici.
Vjeti ropar se imenuje Boyle in trdi, da je aretovanka njegova žena. Policiji se dosedaj ni posrečilo dognati. jeli to ime pravo ali ne. Boyle trdi, da je po poklicu klepar in da biva v Sharonu. Jetnik ima štiri brate, jed no sestro in tudi njegova mati je še pri življenju. Ženska je takoj potem, ko so jo na policiji izprašali dejala, da bode njena identifikacija v Sharonu vzbudila veliko senzacijo. Dečkov oče je tudi izjavil, da Boyleja saj površno pozna.
Proti jetnikoma bode takoj postopala velika porota. Po zakonih države Ohio, se zamore proti njima postopati le vsied izsiljevanja. Xajbr-že bodo pa oba jetnika poslali v Sharon. Pa., da se tam zagovarjata za svoj zločin.
VELIKANSKA SKODA.
Vihar na zapadu.
Chicago, 111.. 24. marca. V pokrajinah ob gorovju Rocky Mountains ji' danes divjal izreden vihar, kteri jc- razdejal vse telefonične naprave vse do Denverja, Colo. — Tudi iz lirewsterja, Kansas, se poroča o tor-kteri divja dalje proti iztoku.
S1300 NAGRADE.
Še j eden deček ukraden.
Toledo, Ohio, 24. marca. Tukajšnja polieija je pričela iskati lOlet-nega dečka Harold Moona, lri je dne 27. februarja zginol iz očetovske hiše v Flintu, Mieh. Dečka so brezdvomno odvedli roparji, o kterih se domneva, da se nahajajo v tukajšnjem mestu. V ponedeljek so namreč videli tukaj nekega dečka, ki je ravno tak., kakor zginoli. Bil je v spremstvu nekega nepoznanega mo-/.a. Meščani mesteca Flint so razpisali .$1300 nagrade, ktero dobi oni, ki najde dečka in ga dovede domov.
Stroge kazni za ropanje otrok.
dobiti potrdilo, da je ropar pravi, ^ski predlog, kteri določa za odvede
Tukajšnja policija je prepričana, da je jetnik oni, kteri je prišel z vozom po dečka pred šolo. Predno je to storil, je poslal učiteljici pismo, s kte-rim jej je naznanil, da želi dečkov t če dečka imeti za nekaj časa doma. le Sharona je o d vedel dečka v Warren in od tam v Cleveland, kjer ga je zaprl v staro mestno bolnico, ktero poslopje je sedaj prazno.
Lopov je dejal dečku, da je v hiši njegovega očeta zavladala neka kužna bolezen, vsled česar je fbjegov oče odredil, da mora deček nekaj časa ostati od doma. Ženska je bila oblečena, kakor kaka bolniška postrežni-ca, ko je dečka čuvala. Nekoliko ljudi v bližini bivše bolnice je videlo to žensko, toda nikomur se ni dozdevala sumljiva, ker so mislili; da streže kakemu bolniku, ki ima nalezljivo bolezen. Policija je sedaj preiskala bolnico in je v njej našla obilo sledov iz kterih je sklepati, da so v njej bivali ljudje.	'
Cleveland, O., 24. marea. Aretova-na ženska je pri po znala, da je ona izdelala lopovski načrt. Denar, kterega so našli pri aretovanki, je oni, kterega je moral plačati dečkov oče, kajti vse številke na bankovcih se strinjajo, ktere so si zabilježili pri policiji, predn^ je oče izročil "flenar roparju.
Roparja in njegovo ženo so prijeli na Ontario St., ko sta žla na postajo Baltimore & Ohio železnice. O-menjeni ženski sta sledila dva detektiva po vsem mestu in ko sta se približala za tri bloke kolodvoru so jih prijeli. Oba sta se upirala aretaciji in tako so morali detektivi rabiti silo. Ženska je stara kacih 28 let in ima dobro vzgojo.
Cleveland, 0., 35. marca. Tekom včerajšnjega dneva je dospel deček Whitla s svojim očetom v Cleveland in je pri policiji takoj spoznal moža in žensko, ktera je prijela tuk. polieija, ker sta bila na sumu, da sta ukradla imenovanega dečka in dobila potem od očeta odkupnino v zaee-
Albany, N. Y., 24. marca. Član newyorske assembly Cuvillier je vložil pri tukajšnji postavodaji zakon-
nje otrok najnižjo kazen 25 let, koja se pa zamore spremeniti v dosmrtno ječo pri trdem delu.
Temperenčniki v Indiani.
Indianapolis, Ind., 24. marca. Na podlagi Local "Option- zakona so včeraj v countyjih Benton, Green in Montgomery glasovali o vprašanju, naj se li tudi v nadalje dajejo gostilničarjem potrebne licence za izvrševanje njihove obrti. V vseh treh countyjih so zmagali pri glasovanju temperenčni norci in tako postanejo vsi trije countyji popolnoma sahL Vsled izida glasovanja, se mora 56 gostiln zapreti.
Proti trgovini z dekleti.
Washington, 25. marca. Posebni našelniški komisar zvezine vlade, Marko Braun iz New Yorka, se je včeraj oglasil v oddelku za trgovino in delo, kjer je dobil potrebna navodila za preiskavo trgovine z dekleti. V to svrho potuje Braun v kratkem zopet v Evropo, zlasti pa na Ogrsko, kjer bode pričel s preiskovanjem. Dosedaj vrše preiskave proti 60 ljudem, ki so pošiljali v Ameriko deklice v nemoralne svrhe.
Zvezini davki.
Washington, 25. marca, V mesecu februarju je imela zvezina vlada $17.605.165 davčnih dohodkov, oziroma nekaj nad milijon dolarjev manj, kakor v istem mesecu minole-ga leta. V prvih osmih mesecih tekočega upravnega leta so se vladini dohodki iz davčnih virov pomanjšali za <osem in pol milijonov dolarjev.
Umora sumljiv.
V Patersonu, N. J., so prijeli koč-jaža Peter Bolesa, ki je na sumu, da je umoril v hiši zamorke A. Reynold-sove zamorca Nathaniel Garlanda, ki je stanoval v imenovanej hiši. Oba zamorca sta se namreč radi imenovane zamorke prepirala.
iz delavskih krogov. Plače in skabje.
KAKO JE BILO MOGOČE ZNIŽATI PLAČO MORNARJEM IN DRUGIM DELAVCEM
Delovanje nekterih, ki so navidezno naklonjeni delavstvu.
RAZNA ODKRITJA.
Kakor znano, obstoji v New Yor-ku, kakor tudt" po vseh druzih večjih obmorskih mestih vse polno takozva-nih dobrodelnih družb, kterih navidezni namen je pomagati ali delavstvu, ali pa onim ljudem, ki prihajajo iz Evrope, da poskusijo tukaj svojo srečo. S takim poslom se v prvej vrsti bavijo razne verske družbe, med kterimi je tudi mnogo ta-eih, ki se zelo zanimajo za mornarje in sicer navidezno na ta način, da skrbe za duše mornarjev, v resnici pa le radi tega, da jih pridobe za to, da mornarji in slični ljudje dobljeno plačo ne porabijo za ono, kar potrebujejo, temveč da izroče denar, ali saj večino denarja raznim eer-k\ am, ali njih upraviteljem, kterim je denar dobrodošel. Nektere take družbe se bavijo tudi s tem, da ima-jv. prostore, v kterih zamorejo stanovati naseljenci in tudi mornarji. Zajedno imajo tiuli običajno kako posredovalnico dela za ueunijske delavske, v kterej je pa dobiti le najslabše delo, dočim je stanovanje, v kterem morajo taki ljudje stanovati, običajno mnogo slabše, nego slaba prenočišča na Bowery, v kterih morajo brezposelni delavei prenočevati, ako plačajo po pet, centov za jedno noč. Glavni načrt vseh takih družb pa je ta, da vjamejo vsakega človeka, tako, da mu je potem uprav nemogoče nastopati samostojno, oziroma zajedno s tovariši in poskusiti skrbeti za poboljša nje svojega položaja. Tudi v New Yorku imamo mnogo takih čednih družb, ktere imajo vsestranske zveze in ktere dobivajo celo podporo iz Evrope.
Ker pa število takih družb v novejšem času narašča, oziroma tako narašča, da jih bode tudi marsikdo izmed naših ljudi občutil, naj se po-bavimo za primero z družbo, ki se nazivlja z lepim imenom mornarski cerkveni zavod. Pri tej družbi je nekoliko dokaj premožnih ljudi, kteri so dali obilo denarja na razpolago. Pravi vodja te družbe, oziroma poslovodja je pa duhoven A. L. Mansfield od episkopalne cerkve na State Street. Ta človek nepopisno rado govori o potrebščinah mornarjev, dasiravno o vsem tem ravno toliko ve in zna, kakor kaka žival o plesanju na žici. Za glavno nalogo si je odbral cilj, po kterem bi vsi mornarji bili ohranjeni krščanstvu, ali pa saj njegovej cerkvi. Poleg tega je tudi v zvezi z raznimi ljudmi, kteri mu dovajajo mornarje, kterih ima vedno par na razpolago. Za te mornarje potem nabira denarne prispevke in" potem, ko nabere precejšnjo svoto denarja, obišče nektere lastnike ladij, kterim izroči potem mornarje proti dobri komisiji na delo. e Na ta način pridejo mornarji vedno v '4prave""roke, kjer ničesar ne zaslužijo, kajti veČina njihovega zaslužka gre potem kot komisija v žep imenovanega osrečevalca. Nekje v Brooklynu ima tudi svoj Boarding House, v kterem zamorejo mornarji stanovati in dobivati hrano. Za vse to morajo naravno drago plačevati, dasiravno je hrana skrajno slaba.
Ker prihajajo k njemu večinoma zapeljani ljudje, ki radi delajo za vsako plačo, kvari s tem drugim, poštenim mornarjem zaslužek, kajti lastniki parnikov in ladij sprejemajo ne delo raje ljudi, kteri se puste vsestranski izkoriščevati. — Rojake pa svarimo pred takimi in s ličnimi družbami, kterih pravi namen ni nii druzega, kakor vsestransko izkoriščanje siromakov, kteri si ne morejo sami pomagati.
Bethlehem, Pa., 24. marea. Lastniki plavžev v Lehigh Valley so svojim 4000 delavcem znižali plačo aa deset odstotkov, tako, da dobivajo delavci sedaj plačo, kakoršnjo so dobivali leta 1905.
ija v Avstriji. Pred veliko vojno.
VSE AVSTRIJSKE LADIJE VOZIJO NEPRESTANO AVSTRIJSKO VOJAŠTVO V DALMACU O.
V Tivatn v Dalmaciji se je zbralo trideset vojnih ladij in ladjic.
VOJNO STANJE.
Dunaj, 24. marca. Mnenje o položaju med Avstrijo in Srbijo je bilo danes ves dan odločno pesimistično, dasiravno kaj gotovega nihče ne ve. Cene na borzi so dokaj padle, kakor hitro je prišlo poročilo, da se vele-vlasti ne morejo zjediniti, kako naj nastopijo proti Avstriji in Srbiji. Znano pa je, da se velevlasti še vedno medsebojno posvetujejo. Danes se je tukaj tudi zatrjevalo, da bode Avstrija že jutri izročila Srbiji svoji- zadajo noto, toda ta vest ni bila potrjena.
Belgrad. 24. marca. Ministerski predsednik Novakovi« je danes govoril pred skupštino daljši govor, v kterem je zopet povdarjal, da si Srbija ne želi vojne, ker je prepričana, da bodo ve le v lafeti pravično postopale napram srbskim željam, to tem bolj. ker je dosedaj vedno izvršila \se ono, kar so velevlasti zahtevale. Na ta način ima obilo dokazov na razpolago, da je miroljubna. Mobilizacija v Srbiji je sedaj gotova in Srbija je pripravljena na vse, karkoli jej prinese ktmferenea, ako pride kedaj do nje, kar je glavna želja Srbije.
London, 24. marca. Iz Carigrada se javlja, da so evropske velevlasti sklenile sklicati mednarodno konferenco in da bodo program te konference izdelale že tekom prihodnjega tedna.
Zadar, Dalmacija, 25. marca. (Posebni brzojav New York Heralda.) Heraldov poročevalec je dospel semkaj iz Zagreba preko Reke. V Reko prihajajo neprestano čete avstrijskega vojaštva in neštevilni rezervisti. Vse čete takoj ukrcajo na pripravljene parnike Ogrsko-hrvatskega pa-robrodnega društva in jih odpošljejo v Kotor in Tivat ter druga mesta v neposrednej bližini Črne Gore.
V	Zadru je nepopisno živahno življenje. Na Novej Rivi, kjer se ustavljajo parniki, kakor tudi na Starej Rivi (Mura) se zbira na tisoče občinstva, ktero pozdravlja odhajajoče vojake. V Reki, kakor tudi v Zadru je videti neštevilno mučnih in žalostnih prizorov. Povsodi stoje jokajoče žene s svojimi otroci, ktere se poslavljajo od svojih mož in očetov, ki odhajajo na vojno kot avstrijski rezervisti, da se bojujejo proti lastnim bratom. Vsi vojaki so prepričani, da gredo na vojno, ne da bi vedeli, čemu.
Avstrija je pozvala vse rezerviste brzojavnim pot^n pod zastave in sicer mnogo več, kakor povodom zadnje vojne proti Italiji in Nemčiji v 1. 1866. Tudi mornarični rezervisti so pozvani v aktivno službo, kar se še ni zgodilo od leta 1866 nadalje. V Trst prihajajo vsako uro vlaki polni vojaštva in to velja tudi o Pulju in RekL Vse te vojake pošljejo kakor hitro mogoče dalje v Dalmacijo, ktera je že sedaj polna-vojaštva. Ogrski ministerski predsednik Wekerle je izdal včeraj proklamaeijo, s ktero prepoveduje vsemu časopisju kar najodločneje pisati o gibanju avstrijskega vojaštva. Urednikom, kteri bi pisali o mobilizaciji, je vlada zapre-tila s kaznijo po pet let zapora in denarno kaznijo v znesku po 5000 kron. Tudi vojaška oblast v Zadru je izdala jednako odredbo, ktera se nanaša na vse v Dalmaciji izhajajoče časopise.
V	Tivatu, južna Dalmacija, se je zbralo 30 avstrijskih vojnih ladij in ladjic, oziroma skoraj vsa avstrijska vojna mornarica. Kakor hitro se prične vojna, bode vlada za vso Dalmacijo proglasila vojno stanje, ker se boji, da bi se ljudstvo ne vprlo, kajti proti svojim lastnim bratom se nihče ■ navdušenostjo ne bojuje.
Belgrad, 25. marea. V Belgrad n vlada skrajni pesimizem, kajti na ohranitev ..mira nibie veš a» saiali.
Iz Dunaja prihajajo vznemirljive vesti. Povsodi v Belgradu, tako v kavarnah, klubih in glavnih stanovih odbora za narodno obrambo delujejo na to, da^ se vlada prisili na vojno proti Avstriji, to tem bolj, ker je vsa Evropa na strani Srbije, posebno pa še avstrijsko prebivalstvo. Srbska vlada dobiva natančne informacije o gibanju avstrijskega vojaštva na srbskih in črnogorskih mejah, tako, da jej je prav lahko poslati tudi svoje čete na one kraje, kjer se zbirajo avstrijske čete. Tudi je Srbiji natančno znana vsa avstrijska mobilizacija; ker ima v Avstriji več prijateljev, kakor avstrijska vlada.
Dunaj. 25. marea. Me^? Avstrijo in Srbijo nikakor ne more priti do sporazuma in sedaj nihče več ne ve, se li bode nadaljevalo z medsebojnimi obravnavami.
Vlada je v velikih skrbeh radi dobave potrebnega denarja, kajti mobilizacija je dosedaj veljala že neštete milijone, kterih pa v Avstriji ni mnogo. Vsled tega imajo pri finančnem ministerstvu vse polno opravila, da zamorejo nabaviti potrebne svote denarja za vojno in nadaljno mobilizacijo. Kljub temu, da je Avstrija dobila veliko državno posojilo in da jt imela tudi nekaj denarja v zalogi, jej je od vsega tega ostalo le še 300 milijonov kron ($«10.000.000). \ sled teza je sedaj prisiljena izdaja!! posebne državne note na svoj dolg in te note bodo krožile potem kot denar po Avstriji. Teh not bode vlada izdala za več milijonov kron.
Poveljnik avstrijske vojne mornarice je dobil že zapečatena povelja. Iz Dunaja so včeraj poslali v Bosno nadaljnih 5000 vojakov. Na kolodvoru se je tem povodom zbrala velika množica ljudi, kteri so se poslovili od vojakov. Dosedaj Avstrija v vojno skoraj nikdar ni pošiljala svojih nemških ljubljencev, toda sedaj morajo tudi ti iti. Mobilizacija baje dobro napreduje, toda skrajno počasno. V Herceg-Bosno je dosedaj odšlo iz Avstrije 97 bataljonov vojakov. Vsaki bataljon šteje po 1000 mož. Preje je bilo že v imenovanih nesrečnih deželah nad 100.000 vojakov.
Berolin, 25. marca. Položaj med Avstrijo in Srbijo je vedno slabši, kajti Srbija se ne zmeni za avstrijske zahteve. Vse posredovanje evropskih velevlasti se je izjalovilo, kajti Rusija o posredovanju tudi ne-ee mnogo vedeti in v Belgradu se ravnajo natančno tako, kakor želi Rusija.
Avstrija pošlje Srbiji svoj ultimatum v soboto ali v nedeljo in le toliko časa imajo še evropske velevlasti za posredovanje.
Cene na borzah v Berolinu in na Dunaju še nikoli niso tako padle, kakor sedaj, ko je vojna že na pragu in ko se ne ve, kako se bode končala.
Avstrijski rezervisti, ki so bivali v Berolinu so že odpotovali v Avstrijo. Tukaj so pa ostavili svoje siromašne rodbine, ktere sedaj neprestano oblegajo avstrijski generalni konzulat in prosjačijo pomoči. Tu se nudijo najžalostnejši prizori in tudi obilo dokazov, kako slabo skrbi Avstrija za svoje državljane, kteri sa morajo v inozemstvu služiti svoj borni kruh.
London, 25. marca. Iz Belgrada in Dunaja prihajajo skrajno protislovna poročila. Srbija je velevlastim odgovorila, da je privolila v vse, kar se je od nje zahtevalo, toda le Avstrija ni s tem zadovoljna. V Angliji prevladuje mnenje, da je Avstrija sklenila napasti Srbijo in jo spraviti v tak položaj, da v nadalje ne bode mogla več delati na Balkanu zapreke. Pride li do mednarodne konference, za sedaj še ni znano. Anglija je odločno na strani Srbije.
Shakletonovo potovanje na južni tečaj.
DRZNI ANGLEŠKI POTNIK SE JE PRIBLIŽAL JUŽNEMU TEČAJU ZA 111 MILJ.
Na nevarnej ekspediciji je moral prestati velikanske potežkoče.
PROTI DOMU.
Parlament zgoreL
Mexico Ciudad, Mexico, 24. marca. Poslopje, v kterem so se vršile seje poslanske zbornice v tukajšnjem mestu, je zgorelo. Ponesrečil ni pri tem nihče. Škoda znaša $150,000. Vsi arhivi in spisi zadnjih 25 let so zgoreli.
Pridelek sladkorja na OubL -
Washington, 24. marea. Naš konzul poroča iz Havane, da obeta slad-korjeva letina zelo dobro, tako, da je pričakovati, da se bode pridelalo na Cubi 1.400.000 ton sladkorja. Le na iztočnej polovici otoka je deževje napravilo dokaj škode na slad-korjevem polju.
London. 24. a:aroa. Poročnik Shakleton. ki je vodil ekspedicijo proti južnemu tečaju, je pri poslal lirtu Daily Mail daljše poročilo, v kterem poroča o izidu svoje ekspedi-cije na južni tečaj. IV-:« i.o -e mu je priti do S.s >t. i;]	: ju/. v
rine in do ltij st. i/.r<> . unlžir:1-. *a-koT da je bil od južne-a tečaja .i -e lil milj oddaljen. \":i a>"-: mu je posrečilo priti /a	; j
dalje proti jugu. kakor Seottu. ki je desedaj prišel najbolj daleč na )>:<£.
O zadnjem delu -v. . i-ksjK-lii-i.e poroča Shakleton:
"Adams. Marshall. Wild in j:iz, kakor tudi pomožna ek-pedicija, -mo -e dne 2!». oktobra	ija3i s
-tirin i itonvj- proti	.-ziroma
proti Hu; Po i :u. X.-» Wl.jte	du.
>tno morali potem .»d .">. .i,. 9. :n.ve:i.-hra vsled groznega snežneira iharja čakati, dočim >e je pomožna ekspedi-cijit dne 5. nov. napotila nazaj. Po štiridnevnem trudapoinem potovanju smo prišli do zaloge naših potrebščin. Od tam naprej smo pričeli manje jesti. Potovali smo naravnost proti jugu po različnem terenu. Če-^tokrat smo potovali po mehkem blatu, potem zopet po snegu. Pod 81 st. južne širine, smo morali jednega konja ustreliti. Tu smo ostavili nekoliko konjskega mesa, olja in druzih jestvin. Ostalo smo vzeli* seboj. Dne 26. nov. smo prišli do najbolj južne točke, ktero je dosegla ek?pe-dicija, koja je potovala proti jugu z ladijo Discovery. Tla so postajala vedno bolj mehka in valovita. Konji so dobili snežno slepoto in dne 28. nov. smo morali ustreliti še jednega konja. Dva dni kasneje smo ustrelili tretjega konja. Pod S2 st.. smo ustanovili zopet jedno zalogo jestvin.
Dalje proti jugu in jugozapadu smo prišli do visokega gorovja, ki se razprostira proti jugoistočnej smeri. Tu smo našli ledenik, ki je kacih 120 milj dolg in 40 milj širok. Dne 5. dec. smo pričeli pod ?t. 83 južne Širine hoditi po tem ledeniku. Ker se pa nahajajo na njem mnogoštevilne raz-pokline, je bilo potovanje zelo težav-« no. Dne 26. dee. smo potovali ves dan, toda napredovali smo le 600 yardov. Dne IS. dec. >mo prišli na višino 6800 čevljev nad morsko gladino in osem dni kasneje smo bili na gorski planoti, ki je visoka 9000 čevljev. Tu nas je dohitel grozen snežni vihar. Toplomer je kazal do 70 st. pod ničlo. Dne 9. jan. smo končno prišli do 88 st. in 23 min. južne širine oziroma do najjužneje točke, ktero je kedo dosedaj dosegel. Dalje proti jnžnemu tečaju se razprostira nepregledna ravnina.
Na južnem tečaju se dviga gorska planota, ki je visoka kacih 11.000 čevljev. Ko smo se vračali, smo morali večkrat trpeti glad. Vreme jo bilo uprav grozno. Dne 4. marea smo prišli končno v Hut Point in sicer po 126dnevnem potovanjn.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
sa	| 10.35	........................50 kron.
sa	20.55 ........................100 kron,
sa	41.10	........................200 kron,
sa	102.75	........................500.'kron,
za	205.00	........................1000 kron,
■a	1020.00	........................5000 kron.
Po starina je všteta pri tek svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati j« najprittt-■•je do $25.00 ▼ gotovini v priporočenem aU registriranem pisan, večje (seske po Domestic Postal Mniaj Order ali pa New York Bank "Brwtk
FRANK RATCgRR o®., ti Oertlandt	Few York, V. Y.
€104 EL Olair Ave, K. A.



iBrnHfll

TALJA1 BXNBDIK, Ti—uieir. mi Bmmknmm of theomyuestioinanH i d sbo*e officers: 82 Cortlandt sf Manhattan, New York T. ~___
«S lato	list u Ameriko in
Oknado....... . «3.00
t pol let*.........1-30
. teto srn m«Mo New York . . . 4.00 „ pel let* t* MHto New York . 2.00 ,, (Evropo s* vae leto ..... 4.50
poi let*.....2.50
„ „ cetrt let* .... _1.76 * Brropo pošiljamo skupno tri številke.
rUM NABCHjA" ixhej* vs*ic den ▼terri; nedelj in premikov.
MQLAS NARODA" i " Vrtic« of tbe People") -r^rv .lay, except Bondage and
Holidays, "nt^-nprion yearly $3.00.
,Adv«ruiement on'agreement.
.Dopiši bres podpisa in oeobnosti se ne eantanejo
Denar n*j m blagovoli pošiljati po tfeaey Order
iP^i ipraaemhi kraja naročnikov real mo da se nam todi prejšnje plTailšče naanani, da hitreje naj-ieMo na^lovitik».
in poeiliatTam naredite aaalov: "OUAS NAWOOA" «1 Ootikitndt Street, New Yoik City. Telefon: 4687 Cortland t
denarja, kterega samore ljudstvo is-
dati, ne pa držati-
V
Še jedna resnica: Delavci morajo biti vedno medsebojno složni in napredni in sicer Še posebno, kadar smo v dobrih ž asih. Minoli časi so bili dobri, plače so bile velike in skoraj vsakdo je de-laL Delavci so delali po cela leta. Toda v onih časih je marsikdo dejal: "Čemu naj bodem pri uniji in Čemu naj plačujem prispevke T"
Toda sedaj se vse to maščuje, kajti delodajalci zamorejo z njimi postopati, kakor se jim poljubi. Njihove unije so take, da jih ni vredno omeniti. Ustanovi jati organizacije v sedanjih časih je pa skoraj nemogoče, kajti vsakdo skuša obdržati svoje mesto, samo da nekaj zasluži. O tem se zamoremo prepričati iz stoterih in stoterih dopisov, ktere so poslali tekom Časa naši naročniki našemu uredništvu.
Navedli bi še lahko vse polno resnic. toda za sedaj naj zadostujejo zgoraj navedene, dočim se bodemo z drugimi bavili kasneje.
Čiste resnice.
V sedanjih časih lahko čitamo v •časopisju dnevna poročila o znižanju plače.
Tako se je med drugim sporočilo, da je trust za jeklo pomanjšal plače vsem onim delavcem, kteri so dobivali dobre plače. Dobro izučeni delavci, mehaniki, nadzorniki in Strojevodje, ki so dobivali od tri do pet tisoč dolarjev letne plače, se morajo sedaj zadovoljiti s -polovično plačo. Večina njih je znižanje plače vzela na znanje in dela dalje in le ♦ntikteri so se temu uprli.
Cista resnica pri vsem tem je pa, da ako bi trust k svojemu dejanskemu premoženju ne pripisal še za tisoč milijonov dolarjev takozvanih vodenih delnic, za ktere morajo odjemalci in delavci plačevati dividende — kar pomenja tatvino v pravem pomenu besede —, potem bi delavcem ne bilo treba zniževati plače. KJjuh vsem slabim časom in kljub vsem drugim potežkočam bi imenovani trust dajal svojim delavcem boljše plače, dočim bi svoje izdelke na domačih tleh prodajal lahko mnogo cenejše, nego jih sedaj prodaja.
Toda "veliki finančniki" so hoteli vse milijone dobiti v najkrajšem času, ker so prenestrpni za čakanje. Vsled tega so tiskali lepe delnice, ktere je moralo ljudstvo kupili 7.a gotovi denar. To je jedna
izmed m noži h resnic.
• •
•
£vo še jedne resnice:
Tovarnarji in drugi podjetniki, Uteri so svojim delavcem znižali pla-^o, bodo tudi deležni izgube, ktera nastane vsled znižanja plače in tega oni ne smejo pozabiti, kajti delavec, kteremu se plača zniža, oziroma kterega se odslovi, ni jedini, ki mora to občutiti. To čuti tudi vsak pod-^jetnik, kakor tudi vsakdo, ki v svojem poslu dobiva običajno delež onega, kar delavci zaslužijo.
Kakor hitro se plače delavcev znižajo, so velike in male prodajalnice1 prve, ktere to občutijo. Nadalje ob-; čutijo znižanje plače tudi zdravniki, lastniki gledišč in lekarnarji, kakor tndi vsi drugi, kteri dobivajo svoj zaslužek izključno le od onih ljudi, ki morajo za svoj denar težko delati.
Ako sklene na primer kaka velika Irorporacija. da svojim skupnim dela veem zniža plačo za letnih poldrugi milijon dolarjev, se na ta način se znižajo prihodki jedinole delav-etm. Poldrugi milijon dolarjev, kteri se vzamejo delavcem, se vzamejo tndi podjetništvu, kteremu bi delavni ta denar gotovo izročili, ako bi ga dekili
Ako govorimo kakemu krmtkovid-nsiu, da kakega avtomobila ni mo-fpfte prodati, ako se je na tisoSe delavcev odslovilo, oziroma ako se jim je znižala plača, se nam bode pričel takoj smejati, dasiravno njegov •Meh ni opravičen.
"Delavec, ki zasluži jedva toliko, da se preživlja, vendar ne bode kupoval avtomobila, ki veTja tisočake". To je res, toda delavec dš kupcu denar, s kteri m zamore slednji kupiti avtomobil in vse drugo, kar je; dobiti za drag denar. In ako so pla-' majhne in poleg tega brezposelnost velika, potem postane vsaka vrednost manjša in vse to občutijo posamezne skupinje, pa naj že bodo špekulant je, podjetniki ak delavci — kajti na ta način postanejo slabi časi ktere mora splošnost občutiti.
To je čista resnica* ktero mora i nek trgovec uvaŽevati, kajti prospe-riteta vsake dežele in vsakega poje- j podjetja je odvisna od onega J
DOPISI.
Chisholm, Minn.
( enjeni gospod urednik:—
Že dolgo nisem cital kakega dopisa iz naše slovenske naselbine. Tudi jaz, žalibog, nimam poročati nič veselega, marveč žalostno novico o smrti nam priljubljenega rojaka Alojzija Čebulca, ki je dne 4. marca v Gospodu zaspal. Bolehal je osem dni na vročinski bolezni. Doma je bil iz Sežane na Primorskem, kjer zapušča žalujoče stariše in več bratov ter sester. V Ameriki je bil kake dve leti. Star je bil 28 let. Bil je ud društva Friderik Baraga št. 93 K. S. K. J., ktero mu je priredilo dostojen pogreb, kteri se je vršil v nedeljo 7. marca ob 2. uri popoldan. Njegove telesne ostanke smo blagoslovili v tukajšnji cerkvi sv. Josipa, nakar ga je društvo spremilo do groba z godbo na čelu in mu ska-zalo še poslednjo čast. Omeniti moram, da je bil ta prvi, ki je umrl pri omenjenem društvu. Društvo obstoji dve leti in deset mesecev. Naj v miru počiva!
Kar se pa dela tiče, se ne moremo posebno pritožit; kdor je zdrav in kteremu delo preveč ne smrdi, si lahko nekaj prisluži. Pa vendar ne svetnjem rojakom sem hoditi za delom, posebno ne takim, kteri nimajo poguma, da bi šli živi v zemljo, kajti po tukajšnji okolici so samo železni rudniki. Torej kterega ne veseli delati v rudniku, naj ne hodi sem.
Pozdrav vsem rojakom in rojakinjam širom Amerike, Glasu Naroda pa obilo uspeha.
Anton M. Lunder.
Lincoln, HI.
Slavno uredništvo Glas Naroda:—
Prosim za malo prostora, da naznanim Slovencem po Ameriki, kako nam gre tukaj. Slovencev nas je tukaj res malo, pač pa je dovolj Nemcev in Poljakov. Delai-io sedaj prav slabo, težko se zasluži za hrano, na ječmenovec še misliti ni treba, vsled česar rojakom ne svetujem sem hoditi dela iskat.
Slišal sem od drugih, da me je je-den dal v časnik; ako onemu ni kaj prav, naj meni pove v obraz, ne pa okrog lagati in mi želeti, da bi me letos zopet kdo ustrelil. Hvala mu za tako dobrosrčnost!
Konecno pozdravljam vse rojake in rojakinje sirom Amerike, Tebi Glas Naroda pa želim obilo naročnikov in predplačnikov.
Naročnik.
Mulberry, Kansas.
Cenjeni gospod urednik:—
Ker čitam v Vašem ce"hj. listu dan za dnevom dopise iz vseh krajev Zje-dinjenih držav, sem uverjen, da bo-dete tudi mojim vrsticam odkazali prostor v njem.
Dela se pri nas prav slabo, namreč le po dva do tri dni t tednu.
Razun tega imam sporočiti rojakom tndi o nesreči, ktera je doletela pred dvema mescema našega rojaka Antona Pirca v Franklinu, Kansas. Ko je bil na delu v rovu, je padla nanj velika k&menita plošča, tako, da je nesrečnik na mestu obležal mrtev.
Pokojnik je bil marljiv in pošten človek Nekterim je tudi izposodil manjše in večje svote denarja, kteri bi sedaj prav dobro došel njegovej vdovi, ki žaluje za njim zajedno s tremi otroci. Tako na primer je nekdo, ki bi se moral sedaj spomniti svoje dolžnosti. Ako tega ne stori, potem sem uverjen, da mi ne bodete odrekli prostora v Vašem listu, da zamorem objaviti njegovo polno ime.
Srčnim pozdravom Naročnik.
Rejaki. naročajte se na "Glaa Na roda", največji in najeenejfti dnev ni list!
Naša rešitev je v nas sa-4 mih — in bodočnost*
naša!
Zatrli niso spečih — Ne bodo nas bedeč ih!
Veselo in zadovoljno je živt-i in *»• razvijal narod naš po nekdaj Širni
Sloveniji — Karaulaniji, dokler ji bil na svoji zemlji res svoj gospod!..
Zastonj so se Bavarci — Nemc; trudili preko 150 let z mnogimi vojnami, da bi podjarmili čvrste Slovence: ob vsakem sovražnem napadu so bili pognani nazaj preko tirolskih Alp.
Ali kar je bilo Nemcem nemožno doseči z mečem, posrečilo se jim je pridobiti mirnim potom. Na zvijačen način so stopili s Slovenci v prijateljske zveze in premamili slovenskega vojvodo Boruta, da je priznal nemško višjo oblast, kar je bil prvi korak v poznejšo tisočletno sužnost.
Ko je po smrti vojvode Boruta — leta 750 po Kristu — zasedel slovenski prestol mladi, na Bavarskem pokristijanjeni, a objednem že tudi v nemškem, oziroma Nemcem prijaznem duhu vzgojeni vojvoda Gorazd, preplavili so — po prizadevanju in podpiranju solnograških in pasov-skih škofov — nemški pridigarji slovenske pokrajine in v desnici z mečem a v levi s križem širili med slovenskim ljudstvom krščansko vero, a še bolj pa uvajali nemški duh in pripravljali pot nemškemu gospodstvu.
Leta 820 po Kr. je bil, po izdajstvu dalmatinskega vojvode Borna, od Nemcev na zavraten način umorjen zadnji slovenski vojvoda Ljude-vit Posavski. Od tedaj so frankov-sko-nemski kralji pošiljali na Slovensko svoje ošabne in naše zemlje lakom ne kneze in grofe in tSko zasužnjili slovensko ljudstvo, ktero je moralo preko tisoč let tlačaniti nemškemu molohu in bilo za to še trpinčeno in zatirano po tevtonskem fu-rorju.
Poleg tepinčenja od strani nemških knezov in grofov izpostavljeno je bilo slovensko ljudstvo napadom divjih Madjarov od vzhodne in roparskih Benečanov od zapadne strani, a leta 1396 so bili prvič napadeni tudi od Turkov, kteri poslednji so bili tedaj postali strah in groza vse Evrope in kteriH napadi so se ponavljali vse do leta 1699.
Stoletja so stali na straži, krvaveli in neizmerno trpeli junaški Jugoslovani: Hrvatje, Srbi in Slovenci, proti barbarskim in grozodejnim turškim navalom in bili kakor taki v zaščito, spas in blagor vse zapadne Evrope, ki se za njihovimi junaškimi hrbti lahko svobodno razvijala kul-turelno in gospodarski. Ali nehva-Iežnost je plačilo sveta! Ta pregovor velja v polni meri za Jugoslovane. "Civilizirana Evropa" — mesto da bi izkazala hvaležnost svojim največjim dobrotnikom — delila je Jugoslovanom vedno le preziranje in celo zaničevanje; posebno se je to dogajalo in se dogaja še danes od strani Nemcev, Italijanov in Madjarov. Vsi ti naši neprijatelji nas žalijo, kjer le morejo in nam odrekajo vsako najprimitivnejše pravo. Tako nam plačujejo dolžniki naših pra-dedov!
Ali poleg vsega tega mi vendar napredujemo in se dvigamo. — Zatrli in umorili so nam sicer pred tisoč leti našega zadnjega slovenskega vojvodo, niso pa mogli zatreti rodu slovenskega, ako tudi so ga oropali in oplenili mnogo njegove zemlje. — Slovenski rod se je — poleg vseh možnih zaprek in teptanj od strani raznih tiranov in poleg svoje malo-številnosti — iz sebe in proti volji raznim so vragom po^pel na stopinjo kulture, da zavzema danes častno mesto v slovanski družini. — Z vztrajnim delom smo dosegli že mnogo, kar so nam svojedobno odločilni faktorji odrekali. — Neki megleni griči nam sicer še vedno deloma za-vajo vzhajajoče solnee jednakoprav-nosti. — Ali, ako bodemo vztrajni in delavni, ni več daleč dan, ko popiše veter, ki bode razgnal vse nam nadležne "meglene griče". — Zato pa treba vzgajati značajno, neustrašeno, narodno in samozavestno mladino, v kar je pa prvi pogoj — šola. Nasprotniki Slovencev predobro vedo, kaj pomenja dobra narodna Sola; to jc tudi vzrok, da Slovencem — posebno v Trstu — šolo tako strastno odrekajo, ako tudi se nahaja tisoče za šolo godnih otročieev.
Da se mladina ne pojaničari in potopi v ptujinskem morju, so Slovenci prisiljeni v mnogih krajih vzdrževati svoje slovenske Sole sami. V ta namen je ustanovljena družba sv. Cirila in Metoda. Zato dolžnost vsakega posameznega Slovenca in Slovenke je delati na to, da ista dobiva od naše strani Čim več denarnih prispevkov, kajti s tem jej omogočuje-mo vršenje človekoljubne nje misije.
Nad grobom*
Črta. — Slovaški spisala Ljudmila Podjavorinska.
Kro vinski zvonovi so resno zado-nelL
Pomožni grobar, Martin Juriček, je siu'1 klobuk ter sklenil roke. — "Komur Bog privoŠča lep pogreb, :j jra klice na velikonočno nedeljo!" si je mislil, moleč na pamet ■!\oje navadne molitve za mrliče. — •Solnee krasno sije, na nebu ni niti »Llač-ka in ako bode vreme takšno m. jutri, pa bode imel, revež, lep pogreb."
Znovič je del klobuk na glavo, vstal s klopi, na kteri je sedel ter pristopil k malemu, od rose zasenčenemu okencu. Razgled skozi nje je bil zelo omejen, enoličen; ni videl ničesar, nego samo košček sadnika, par sadnih dreves, ki so otožno molela svoje veje kvišku, in gospoda Schwarza skedenj, čegar streha se je bila znatno ulegla pod težo snega. Toda njemu se ni zdel ta razgled jednoličen, da, nasprotno, njega zanima vsikdar, dasi ga gleda nešte-vilnokrat dan na dan, pozna sleherno vejo, da, nemara celo število opek v steni, iz ktere je že odpadel ves omet. Mika ga pogled i a sadnik; a pri tem se mu vriva v glavo jedna misel za drugo, ki so kakor zraščene skupaj s tem koščekom zemlje.
Tako na primer se povsem jasno spominja onega dne, ko je — kakor sedemleten razposajenec — splezal na veliko jablano tu, v tem sadniku, da s pomočjo sosedovega Adama pobere male seničice iz gnezda. Spominja se še dobro občutkov velikega strahu, ki se ga je polastil, ko je, plezaje navzdol z golimi tiči v rokah, padel strogemu in mračnemu očetu v naročje. In tako je potem, trepe-taje kakor list, pod vtisom očetovih besed, s kterimi mu je pojasnil velikost njegovega prvega prestopka, klecč na kolenih, s solzami kesanja v očeh, ponavljal za očetom narekovane besede. Prosil je Boga usmiljenja ter mu obeta! biti vrl in reden človek.
Potem je zopet, kakor osemleten dečko, kratko pred očetovo smrtjo stal z njim tu v sadniku nad izkopanimi % temelji skednja. Bil je to važen trenotek — še sedaj se jasno spominja tega globokega občutka prave pobožnosti, s ktero je po očetovem vzgledu gologlav udaril trikrat s kladivom ob temeljni kamen.
In potem zopet — resnica, dokaj pozneje — ko je prišel s svojim sinom Jankom na sadnik, da je bil navzoč na prvem njegovem poskusu v cepljenju; in še sedaj se smeji resnosti, s ktero se je sin poprijel tega posla ter pojasnoval očetu svoje znanje v tej stroki. Cev je bila nekoliko nesprotno obrezana, mala roka se je nekoliko tresla pri tem, toda danes je cepljena hruška že velika, košata, da je bilo kaj prijetno posedeti pod njo.
Kolikokrat je od tega časa sadnik zopet ozelenel pod blagodejno močjo pomladi! Kolikokrat ga je pokrila zima z belo sneženo odejo! Nejasni pojmovi otroka so se spremenili v mladeniške občutke, te pa so znovič namestili važni načrti moža. Kar se mu je spočetka zdelo resno, važno, zanimivo, postalo je zanj pozneje neznatno, malenkostno; občutki so se ohladili, vnetost je ugasnila, prožnost duha je zlomil čas, glava se je pokrila s srebrom in sedaj stoji, pet-inšestdesetleten starec, stoji nad vsem tem in — nad grobom.
Ni še temu deset let, odkar je bil postal pomočnik grobarja — ne pa tudi nočni čuvaj. Poprej ni bil še izvežban v tej službi, ki njemu, starcu po letih, ne gre lahko izpod rok. Toda on je le pomočnik grobarja in čuvaja Stružka in ona dva že kako izkopljeta mrliču jamo tudi ob slabem vremenu.
Stružik je bil tkalec in da ne bi zanemarjal z njim rokodelstva, je rajše z njim delil zaslužek na polovico. No, včasih koplje Juriček grob sam, kadar se Stružiku mudi pri statvah. Občinarji so zadovoljni s tem; saj vidijo, da mu prav prihaja teh par grošev. Če bi pa do tega prišlo, da ne bi mogel zmagovati tega dela, bi prebil tudi brez tega; dobiva namreč od sina po šest goldinarjev na mesec.
Ta postranski dohodek mu prihaja tudi prav, bodi za tobak, bodi za kupico žganj ice. Živi zelo skromno; zarano je popije jedno, dve kupici, poje košček kruha za obed; in akp ni lenoben in če ima drva, pa si skuha tudi nekoliko juhe, ali krompirja; na večer si je pa zopet privošči ter poje košček kruha. Sploh je to. slabost, da rajše pije nego j6. Pa pravi, da se mu ne ljubi kuhati, torej se drži rajše kruha — a kadar tega ni, pa se samo napije. Po žganjici mu baje ta njegova samota ne pro-vzroča tako bolestnih spominov___
To je že njegova slabost. Ko je bil še gospodar, je imel delo, mater,
Seno in načrte • sinom; takrat je is ni poznal; toda, ko ga je ie vae zapustilo, se je spozabil ter iskal v pijači tolažbe in pozabo.
Sedaj živi sam v tej mahni, neprijetni, malone povsem prasni sobi, n vlažnimi stenami in neravnim podom. Ta hišica je le nekako prilepljena k obširni, zali stavbi, pripada^ joči že kakih deset let gospodu Schwarza. Dal jo je postaviti on, Juriček, ko je bilo to posestvo še njegovo; ko v prostranem hlevu ni mogel uastaniti vse živine, da je pristaviti še hlevček za mlado živino. Tu, kjer stoji sedaj postelj, zbita iz desk, so stala svoj čas debela teleta, ktera je on oskrboval zelo rad. Toda to ni trajalo dolgo. Njegov sin Janko, ki je bil takrat že strojar v Budimpešti, je neprestano dobival poročila iz rojstne vasi o slabem gospodarstvu očetovem. Po prijaznosti gospoda Schwarza je poizvedel, da je oče pijanec, zapravljivec in da, ako bode to trajalo še dolgo, pride njegova domačija v kratkem na boben. Sin je torej prišel domov, da se prepriča, koliko je resnice na stvari. Poročilo o Juričkovi lahko-mišljenosti je bilo dokaj pretirano; navzlic poznim letom in temu, da je bil že jedno leto vdovec, je še ohranil gospodarstvo v dobrem stanju in razun 2—300 gld. dolga pri Schwarzu je bilo njegovo posestvo čisto kakor dlan. A ventar je škodoželjni šuntar znal uravnati stvar tako, da se je vse imetje prepisalo na ime jedinega dediča Janka in on — Schwarz — je je potem odkupil ter se zavezal, da prepusti Juričku stanovanje do smrti v sobici, ki jo je dal pretvoriti iz hlevca.
Juriček je ljubil svojega jedinca s slepo očetovsko ljubeznijo. Zanj je grabil in spravljal skupaj, zanj shranjeyal, hoteč iz njega posiloma napraviti "gospoda", srečnega človeka — kakor na kljubaj svoji ženi, ki mu je vedno očitala njegov "kmetski" stan. Najljubše bi mu bilo, ko bi sin hotel postati duhovnik — toda sinček se nikakor ni hotel poprijateljiti s sijajnimi načrti očetovimi; v tretjem razredu gimnazije je že padel ter sklenil, da rajše postane strojar. Juriček je privolil v to ter mu z veseljem pomagal dalje. Takrat je živela še tudi Jurič-kova mati, ki je bila. dasi že priletna, še živahna starka, ki je večinoma sama oskrbovala domačijo. Juričkov zakon ni bil srečen; radi tega je navezal vse srce na sina in na svojo mater, ki je bila njegov neomejen vodja in svetovalec. Dolživši sama sebe tega slabega zakona, ki ga je sklenil na njeno odločno željo z deklico iz rodbine, bivajoče v ne preveč oddaljenem trgu, je hotela Ju-ričkova mati popraviti z nežnostjo in skrbjo to, kar je zakrivila na sinovi sreči. Njegova žena, pogospo-ščena rokodelčeva hči, iskajoča dobička in ugodnega življenja ter pri tem koprneča po nečem višjem, se je čutila, dasi mu je dobrovoljno podala roko, ponižano na strani preprostega kmetavzarja. In kaj občutljivo mu je dala občutiti to svojo prevago; brezbrižnost žene in poznejši čimdalje pogostejši prepir, ki se je končal vsikdar z zmago napado-valke, je grenil življenje tihemu Juričku. Bolj podoben očetu nego materi, je mladenič sanjal o nežnem bitju, ki bi se vjemalo z njegovimi nazori, gledalo z njegovimi očmi, čutilo z njegovimi občutki___ Bil je
pravi idealist med svojimi sovrstniki. Z njegovo ženo se je nastanilo v hiši pravo nasprotje njegovega težko pričakovanega zakonskega raja... Po triletnem, nemirnem zakonu je odšla žena k svojim roditeljem. A to povsem tajno, ostavivšž*mu v zibelj-ki malega sinčka. Po njenem odhodu sta se materino in sinovo srce zopet bližali. Toda žena se je vrnila zopet, ko so njeni stariši, gmotno ugonobljeni, umrli, dočim je bila ona zelo in neozdravljivo bolna na prsih. Kesajočo se jo je mož vsprejel sočutno, toda kaj hladno. Neuresničene sanje in strte ideale je Se ohranil iz mladeniških let, skrite v naj-tajnejšem kotičku svojega srca. Svoje žene ni ljubil nikdar, toda znal je odpuščati jej.
Roman njegove jedine prave ljubezni je bil tako preprost, kakor so preprosti večinoma romani vseh pravih idealistov. Dvajsetleten mladenič se je bil zaljubil v revno deklico, za pet let mlajšo od njega, v kteri je videl zbrane vse one lastnosti, ki bi ga mogle napraviti srečnega. Deklica je bila sirota, ki je živela ^golj od milosti pri bogati, toda strogi teti. Ker ni uživala nežnosti in la-skavosti od njene strani, se je bilo čuditi, da se je navezala z vso vnemo
mladostnega srca ti a mladeniča----
Njuna tiha, vzdihnjoča, le malo dobrot pričakujoča ljubezen- je trajala cele tri leta. toda materina volja mu je odločila drugo nevesto, ktere ni poznal in je tudi ni ljubil.
Dalje časa si je potem še očital svojo, za moža kaj neprilično slabost, da se je udal volji matere ter ni znal
podp. društvo
t *|edlnjcne držav® Severne .Asnwrtifack.
Sedež: Forest City, Pk.
)«»Hi«rJ« t«OJ <v
'.tnrtiii^
O -P-
ODBORNHQ:
Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Feres! (My. P Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 61, Wert Mineral, I L tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ANTON OŠ TIS, 1143 E. 60th St., Cleveland, Okle. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI:
MARTIN GERČMAN, predsednik porotnega sdbora, Weir, Km KAROL ZALAR, L nadzornik, P. O. Box 647, Forest City, Fe. FRAN KNAFELJC, n. nadzornik, 909 Braddock Av< dock, Pa.
FRAN ŠUNK, HL nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, P*.
POROTNI IN PRTZTVNI ODBOR:
PAVEL OBREGAR, predsednik poretnega odbor«, W*tr, Ki JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 96, Wfflsck, Pa. IVAN TORNIČ, IL porotnik, P. O. Box 622, Forest Cttty, Pa. Dopisi naj ss pošiljajo L tajnika: IVAN TELBAN, F. Ot. Forest City, Pa.
I
Društveno glasilo je "GLAS NARODA.'
Bratom Slovencem in Hrvatom
naznanjam, da imam na prodaj izvrstna, dobra in nezmvna tr»f> tM bela vina po 36ct. galona, s poeodo vred. Manjših msrett s* 50 gakm ne ^»rejmem. Z naročilom se pošlje polovico denarja napeejf te drug* polovica ee plača pri aprejemn vina. Vaak naročnik voiaiae aam pleša. Prosim, da vaeki narofcnk pošlje natančni naslov	naj vbm
pošljem. Za večja naročila kakor Car load, ee piemmo aa
R. F. No. 7
Frank Stefanich,
Box 81,
FRESNO, CAL.
ohraniti svoje ljubezni..... Zvečer
pred poroko se je še kakor tat plazil k znanemu oknu, da se poslovi od svoje mladosti, od svojih nerazcve-telih se nadej in neuresničenih teženj. Poslednjikrat sta se zjokala skupaj nad nežnimi, čistimi občutki, ki so privabljali v dušo vonjavo vijolic, lepoto zvezd, šum gozda--
a naslednjega dne je šel z drugo k oltarju.
Toda vse to je bilo že davno — zelo davno, da se tega spominja le kakor v sanjah. Z odhodom sinovim in z materino smrtjo je postalo nekaj topega v njegovi duši.
(Dalje prihodnjič.)
POZDRAV.
Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse prijatelje in
širom Amerike, posebno pa___
Dnnio, Pa., ter jim kličem: Živili do svidenja!
New York, 23. snšca, 1909.
Ivan Oeepek.
Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse rojake in rojakinje širom repubMke, posebno one ▼ Dnnio, Pa. Vsem skupaj kličem: Bilo srečno! Na svidanje!
New York, 23. snšca, 1909.
Josip Vili
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Brezimenaki dopisnik v Jolietu, HL Activa znači pri trgovcih premoženje, oziroma ono, kar je Vaše, passive pa so dolgovi. Inauguraeija znači ono isto, kakor namestitev.
Kje je ANTON LIPOVEC t Doma je iz Bitamee, Primorsko. Očem ga podpisani radi V^žne stvari. Prosim cenjene rojake, če kedo ve za njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti, ali pa naj se mi sam zglasi. — Brat Frank lipove«, P. O. Box 210, Thomas, W. Va.
(23-24—3)
Kje je moj brat LOUIS GRADI-ŠAH? Pred 10 meseci je bil tukaj v East Helena, Mont. Za njegov naslov bi prav rad svedel, sato prosim cenjene rojake, če kdo ve, da ga mi blagovoli naznaniti, ali pa naj se mi sam javi. — John Gradishar, Box 186, East Helena, Mont.	(20-24—S)
NAZNANILO.
V zalogi imamo sledeče knjige:
GROF MONTE CRISTO,
svetovna knjižnica v dveh ftme ^ nih knjigah, eena HM.
GROFICA BERAdlOA.
100 zvezkov, cena $6-60.
MAU VITEZ,
3 zvezki, cena $225.
RODBINA POLANEŠKIH, S zvezki, cena $2.50.
TISOČ IN ENA NOd,
51 zvezkov, cena $8.50.
TRIJE MUiKETERJI. svetovna knjižnica, broširana fino vezana $3.00.
z ognjem nr me Ohm
eena J2JS0.
Vse te knjige je dobita si ceno poštnine proste pri:
SLOVENIC PUBLISHING OO, 82 Cortlandt St., New York, N. Y.

i V . ••

Jagoslovanska
Katol. Jednota.
bkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
MEDOS, predsednik, 9483 Evrii* Are., So. Chies«o, lil. CVAN QEKM, podpredsednik, P. O. Box 67, Braddoek, Pa. m L. BROZK7H, glavni tajnik, P. O. Box 424, Ely, liana. M*** KKItžUŠNIK, pomožni tajnik, L. Box 383, Boek Spring, Wyo. IVAN OOVŽE, blagajnik, Box 106, Ely, Mann.
NADZORNIKI:
AUOJZEJ YULANT, predsednik nadzornega odbora, Gor. lOtk Ave.
&L, So. Lorain, O. IVAK PREkDOŽlC, drugi nadzornik, P. O. Box Ml Sveieik, ICu. *OHASL KLOBUČAR, tretji nadzornik, 116 — 7tfc St., Celemet,
POROTNI ODBOR: IT AN KER2I6NIK, Predsednik porotnega odbora, P. 0. Box 138,
IVAN N. OOCSAR, dragi porotnik, 6312 Botler St., Pittrfrar*, Pa. fVAN MERHAR, tretji porotnik, Box 96, Ely, Minn.
t eter«! edravnik, DR. MARTIN J. IVEC, 711. N. Cfciesgo St. Joliet, 111.
-o—o-
Krajevna draštva naj blagovolijo pošiljati vas dooise, premembe edov m drage listine na glavnega tajnika: GEOR/GE L BROZICH, Box 494, Wty, Mitnm , po svojem tajnika in nobenem drugem.
Dum poiiljatve naj poiiljajo krajevra drnitva na blagajnika: JOHN GW2E, P. O. Box 106, Ely, Minn, po svojem zastopniku in nobe-esei dregwn. Zastopniki krajevnih druftev naj poiljejo dopUkat vsake f ittjatve tndi na glavnega tajnika Jedno te.
Vse pritožb* od atrani krajevnih drniiev Jedno te ali posameznikov sstf ss psiiljajo na predsednika porotnega odbora: IVAN KERZlfiNIK, •ex 1M, Berdine, Pa. Pridejani morajo biti natauiai podatki vsako
Drnštvaao glasilo je "GLAS NARODA.'
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
Slovenski učni jezik na kranjskih gtmnasijah. Kakor se poroča, je dovolilo ministerstvo, da se uvede polagoma, in sicer v kolikor je na razpolago novih slovenskih učnih knjig in pripomočkov na dosedaj dvojezičnih kranjskih gimnazijah slovenski učni jezik. Tako se bode poučeval že v prihodnjem šolskem letu veronauk v petem razreda in grščina v tretjem razreda v slovenščini. Obenem pa se pomnoži tedensko število nemških nr v prvih 2 razredih od 4 na 5 in v tretjem razreda od 3 na 4 ure.
Visok sneg na Notranjskem in posledice. Iz Ilirske Bistrice se poroča: Že okrog 15 let ni bilo v našem kraja naenkrat toliko snega kakor letos. Snežilo je tri dni. Tlakomer je stal zelo nizko 714 mm dne 4. marca v jutro celo 713.5. Dne 3. marca proti večeru pričelo je deževati, sneg je ginil vidno, potoki so vedno bolj na-raičaii, ceste so bile podobne mlakam, vsled vedno bolj padajočega dežja jel se je sneg tudi po hribih in gorah okrog Bistrice topiti. Vsled tega vdrla je voda s hriba 'Ravnice' nad izvirom potoka Sušca, trgala je in nosila seboj skalovje, pesek in grmovje v spodaj tekoči potok. V dokaz svojega pnstošenja zapustila je razoran hrib in na Bileovem travnika blizu sto voz peska in kamenja
Sneg zasul tri osebe. Na Dovjem je sneg zasul tri o^ebe družine delavca Janežič, v drvarski koči, četrt are daleč od postaje pod hribom, na desnem bregu Save. Mož Janežič se jo čez več ur s trudom izkopal is snega in klical na pomoč; bil je poškodovan, da je kri pljuval. Prinesli so ga v Zupanovo gostilno pri postaji, kjer je bil previden. Rekel je, da sta žena in sin mrtva pod snegom k ter se nista nič oglasila. Ko so šli pa možje pod vodstvom lovca Rabie jih iskat, so izkopali ženo mrtvo, ležečo na ustih, sina Lorenca pa še živega, nepoškodovanega.
Vlak na Gorenjskem obtičal v snegu. Dne 3. marca sta po not na vlaka obtičala v snegu, eden pri Ratečah, drogi v Kranjski gori.
Čipkarska Sola na Trati je od minis te rs t va. potrjena ter prične delovati koneem tega leta. Šola je ustanovljena v gmotni napredek občine. Upati je, da ee bodo nblažiia tudi srca tistih občanov, kterim zdaj ta šola ni po volji. Izpred ljublj. porotnega sodišča.
Premeten tat. Jožef Gschiel, pristojen v Hartberg, agent brez stalnega bivališča je znan tat, ki je že čez 10 let po raznih ječah se pokoril za svojo nepoštenost, a ga vse to ni pobolšalo. Vedno se je brez posla okoli potikal in kradel. Slednji čas je izumil nov način kraje, posluževal se je limanic, s kterimi je iz cerkvenih nabiralnikov denar jemal. Ds se mu je moralo to dobro obnesti kaže dejstvo, da so pri aretaciji na-fli pri njem za 76 K 58 v samega nikelnaatega in bakrenega drobiža. Prijel ga je dne 11. svečana t. 1. eerkvenik farne cerkve v Tržiču Fr. Vrhovnik, ko je Gschiel ravno z li-
tudi v Kranju je po cerkvah na ta način kradel, kar sam priznava. Že 10. svečana t. 1. je našel cerkvenik Vrhovnik pri nabiralnikih sledove lima pri odprtinah. Tudi je cerkvenik poznal na teži nabiralnika, da je bil iz njega pobran denar. Gschiel je bil obsojen v 51etno težko ječo.
Stara ljubezen je gnala pred kratkim nekega krojača, ki hi bil mnogo rajši vinogradnik kakor obrtnik, k svoji ženi v Rebri v Ljubljani ter jo začel nagovarjati, da bi se zopet sprijaznila in se preselila k njemu. Ker je pa žena to ponudbo odklonila, skoči krojač ves razjarjen v njo ter jo vrže na tla, jo začne suvati z nogami in pestmi tako, da je zado-bila vsled tega na zadnji strani glave in po obraza znatne poškodbe. Videla in poravnala se bode ta pri sodišču.
PRIMORSKE NOVICE.
P oreški škof Flapp je izdal
pa-
stirsko pismo v laškem in hrvatskem jeziku. V hrvatskem besedilu je nič manj in nič več nego 260 elovniških, stilistiških, pravopisnih in tiskarskih napak, tako da se na mestih ne razume pastirskega lista prav nič. Laški tekst je seveda čist napak. Torej celo ob taki priliki se zasramnje hrvatske vernike.
S strehe na tovarni vžigalic v Gorici je padel 461etni Josip Nanut ter si zlomil pri padcu desno nogo. Naj-brže je dobil tudi notranje poškodbe.. Nanuta so prenesli hitro v bolnico.
Istrski župan izginil. Italijanski župan hrvatske občine Tinjan pri Pazinu v Istri je nenadoma izginil, pustivši svojo družino pri starem očetu, ko je prišel z deželnega odbora poslani pregledovalec računov. Pravijo, da se je podal v Pulj.
Radi ljubosumnosti je zabodla neka deklica svojo tovarišico 191etno L. Kukja v Trstu, ter ji zadala občutne poškodbe na hrbtu in levem boku. Ranjenko so morali odvesti v bolnico.
Vlomili so neznani tatovi v Delavski dom v Trstu. Glavna vrata in ostale dohode so odprli s ponarejenimi ključi, blagajno pa s posebnim tajinstveno delujočim svedrom. Toda trud je bil zaman, ker hrani kon-sumna zadruga v zadnjem času denar na drugem kraju. Vsled razočaranja neljube jim praznote so pustili resen velikega svedra vse orodje in eden izmed njih je pozabil na mizi celo svoj tobak in svalčice.
Ljubavna tragedija v Št. Andrežu pri Gorici. 241etni Anton Nanut, delavec v podgorski tovarni, je bil smrtno zaljubljen v 201etno služkinjo Marijo Pavlinovo. Hodil je za njo že več let, toda Pavlinova ga ni marala. To je Nanuta tako bolelo, da je sklenil narediti konec svojemu in njenemu življenju. Dne 5. marca zvečer okoli 10. ure je šel nad njo z revolverjem ter streljal trikrat na njo. Zadel jo je v čelo, pod srce in na roko, potem je streljal nase ter se zadel dvakrat pod srce in enkrat v roko. Prvo pomoč je dal zdravnik dragonskega polka iz Gorice, potem so naložili oba aa voz ter ju peljali v goriško bolnico. Ni upanja, da bi okrevala. — Pripominjamo, da je bil
valnega društva11 ter da je Stan-drežki Kmet lani pridigal, da pride nad naprednjake štrik in revolver. Revolver je že prišel, pa ne nad naprednjake.
Velik požar je uničil posestniku Antonu Brumatu iz Furlanije hišo. gospodarska poslopja ter nekaj živine. Škoda znaša okrog 28.000 K.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Posledica pretepa. V Golobovi gostilni v Sp. Dupleku so se stepli 2. marca fantje. Pri tem je kmečki fant Zavernik iz Žiteče vasi vinič. fanta Zorka iz Zimice tako nesrečno udaril s polenom, da je dne 5. marca umrl.
HRVATSKE NOVICE.
Beetijalen umor. Dne 22. febr. se je vršila v Pakracu neka sodna obravnava med kmeti Stojanom Nje-govanovičem in tremi sosedi brati istega imena. Bilo je med njimi že staro sovražtvo. Tega dne pa so bratje počakali Stojana na potu domu in ga napadli s pištolami. Vendar se je Stojan obranil strelov in je enega bratov sam zadel iz pištole. Tedaj planeta po njem ostala brata in mu razbijeta črepinjo. Še mrtvega obde-lavata z udarci in mu razparata trebuh. Došlim kmetom se je komaj posrečilo odtrgati zverini od ubitega. Oba ubijalca sta v zaporu, a se ne kesata svojega zločina.
Aretiran "detektiv". Nedavno približal se je v Nikoličevi ulici v Zagrebu neki 12- do 141etni deklici, ki je ondi prosjačila, nek možki, se začel z njo pogovarjati in jo hotel odvesti s sabo. Na dekličin klic so priskočili pasantje, kterim pa je podlež rekel, da je detektiv in da mora deklico aretovati radi prosjače-nja. Kmalu pa pride zraven pravi redar, ki " detektiva" odvede s sabo. Očividci so izpovedali tako, da je redarstvo napravilo ovadbo na drž. pravdništvo.
Beda na Hrvaškem. Poroča se, da vlada v Liki in Krbavi uprav grozna draginja sena. 100 kg sena velja v Otočcu 32 K, a ljudje morajo še sami hoditi iskat v Senj, ki je oddaljen 40 km in v Udbino 110 km daleč. Na cestah pa leži 3 m visok sneg. Ravno sedaj imajo ovce mlade, a kaj, ko poginjajo stare od lakote, ker ni sena. Na morju je bila nedavno taka burja, da je parnik rabil tri dni in tri noči, predno je z Reke prišel v Senj.
Samomor starčka. 781etni Jožef Štern, starinar v Zagrebu, se je obesil v svojem stanovanju na omaro za obleko vsled neozdravljive bolezni. Našel ga je njegov zdravnik ob priliki običajnega zdravniškega obiska.
Divjega mrjaaca so ustrelili pri Gjurmancih na Hrvaškem v lovu grofa Windischgraetza. Mrjasec je približno 10 let star, tehta 250 kg ter ima j ako krasne čekane.
Hrvatske ulične napise, kolikor jih je še ostalo, je dal odstraniti laški obč. svet v Zadru.
NAZNANILO.
Slovensko kat*4ižko podporne
Stvo SV. JOŽEFA it. 12 J. 8. K. J. za Pittsburg. Allegheny. Pa* ie oko* lieo ima svoje ralu seje vsako drugo
nedeljo v mesecu.
Dmštvenikom m seznanja, da bi se istih ▼ polnem Številu udeleževali ter redno donaisii svoje mesečne prispevke. Nfkleri udje. ki radi ud daljeu*»«ti ali dela ne morejo *ej udeležiti. naj Dvojo me*ečuiuu na uekte-rega izmed i/vr*uj«»čih uradnikov pod spodaj navadeoim nasluvum do-pošiljajo.
Pri redni društveni seji dne 13. dec. 1908 izvoljeni so bili sledeči uradniki za leto 1909:
Predsednik: Fran Krese, 610« Natrona Alley, Pittsburg.
Podpredsednik: V in cene Volk, 28 Tell St., Allegheny.
L tajnik: Josip Muška, 106Spring Garden Ave., Allegheny.
II. tajnik: Nik. Povše, 34 Garden St., Troy Hill, Allegheny.
Blagajnik: Ivan Arch, 79 High St., Allegheny.
Zastopnik: Ferdinand Volk, 122 42nd St., Pittsburg.
Zastavonoša: Fran Golob.
Odbor:
Fran Koncilja, 843 Blossom Alley, Allegheny.
Ivan Kafiček, 843 Blossom Alley, Allegheny.
Ivan Mestnak, 849 Perry St* Allegheny.
Fran Strniša, 101 Villa St* Allegheny.
Ivan Simončič, 809 Gerst Alley,
Allegheny.
Alojzij Butkovič, 812 Green St, Allegheny.
V POJASNILO.
Kakor nam znano, pošiljajo nekte-ri rojaki širom Amerike svoje vložne knjižice in zneske Mestni hranilnici ljubljanski SAMI ali NARAVNOST po pošti.
Dokazani so slučaji, da se je pri tem včasih cela stvar zavlekla in je mogel dotičnik pisariti sem in tja glede vloge, ali dolgo čakati na svojo knjigo.
Mestna hranilnica ljubljanska piše nam z dne 16. februarja pod št. 1542 sledeče: "NAJLJUBŠE BI NAM BILO, KO BI STRANKE DENAR IN KNJIŽICE PO VAS POŠILJALE."
Ker smo za ta denarni zavod t Zje-dinjenih državah EDINO LE MI zaupniki in imamo za tako poslovanje najboljše zveze, prejmejo stranke za po nas posredovane vloge ie tekom 24—26 dni originalne hranilne knjižice v roke.
FRANK SAKSER CO., 82 Cortlandt St., New Tork, N. 7.
Oderuštvo v Dalmaciji V Drnišu
so zaprli tri veleposestnike, ker so osirotelo siromašno ljudstvo in manjše posestnike nepostavno izkoriščali in grozovito odirali.
RAZNOTEROSTL
Slamnate strehe neizgorljive. Na
Nemškem so lansko jesen pod oblastvenim nadzorstvom izvedli več poizkusov pri gradnji novih slamnatih streh, ktere kljubujejo ognju kakor sedanje strehe, narejene iz običajne trdne tvarine. Poizkusi so uspeli nad vse pričakovanje; varnost in neiz-gorljivost teh slamnatih streh je taka, da so se zavarovalnice odločile dovoliti za te strehe ravno take premije, kakor za navadne trde strehe.
Messniska gledališča. V Messini je bilo več gledališč, med njimi prvo
Vit tori o Emanuele" s sijajno dvorano in krasnim vhodom. Na pročelja so bili trije kipi: Čas, ki odkriva Resnico Messini. Potres je gledališče razdejal, požar ga je povsem uničil, samo kipi so ostali na pročelju, kakor za ironijo. Do pred 15 leti je bilo to gledališče najlepše v južni Italiji, prekašalo ga je samo San Karlo v Neapolju. Messinsko prebivalstvo je bilo v glasbenih predsta. v ah zelo izbirčno tako, da so se operni pevci in pevke bali Messine. — Krasno je bilo tudi gledališče "La Munizione". Razun tega je bilo v Messini še nekoliko manjših gledališč.
Vojne priprave na Ruskem. Lvov, 6. marca. Ruski konzulat je obvestil slušatelje tukajšnje tehnike, ki so doma iz ruske Poljske, naj bodo »pripravljeni na takojšnji odhod, čim dobe pozivnica od vojaške oblasti.
MLADENIČI, VOJAKI, POZOR I
Bliža se pomlad in z njo orožne vaje. Da ste prosti vseh skrhaj, da se bodete vračali v domovino s lahkim srcem, da se vam ne bode treba prišedši v svoj dom, seznaniti a trdo "prično", vam svetujemo, da ss obrnete na nas, proti mali odškodnini vam preskrbimo vse, napravimo prošnjo, odpošljemo na pristojno mesto in skrbi ne bodete imeli!
Da ne bode nepotrebnega pisare-nja, vas prosimo, da nam poiljet« svojo vojaško knjižico in nam navedete, kedaj želite zadostiti svoji vojaški dolžnosti Vse drugo je aaia stvar.
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt St., New York, N. Y
POZOR SLOVENCI IN HRVATI I
Podpisani priporočam vsem potujočim rojakom v Chieagi, 111. in okolici svoj dobro urejeni
SALOON.
Na razpolago imam tudi lepo kegljišče. Točim vedno sveže in dobro Seip pivo, jako dobro domače vrne, razne likerje ter prodajam fine smot-ke. Postrežba solidna.
Prodajam tudi in preskrbujem pa-robrodne listke za vse piefcmaoisks črte po izvirnih eetn&h. Pošiljam denarje v staro domovino sanesijivin potom po dnevnem kurzn. V sem z banko Frank Sakser Oe. New Yorku. Svoji k svojimi JOSIP KOMPARE, 8908 Greenbay Av., Se.
KRETANJE PARNIKOV.
Sledeči p&rniki od plujejo iz NEW YORKA:
V	HAVRE, (francoska proga)
1 aprila ............ La Touraine
8 aprila..............La Lorraine
15 aprila ............ La Proveaoe
22 aprila .............. La Savoie
29	aprila ............La Touraine
K maja .............. La Lorraine
13 maja ..............La Provence
20 maj S .............. La Savoie
27 maja .............La Toaraine
3 junija ............_ La Lorraine
10 junija ............ La Provence
17 junija .............. La Savoie
24 junija ............ La Lorraine
V	BREMEN, (severonemški Lloyd.)
30	marca .. ..Kais. Wilh. der Gross« 1 aprila......Prinz Fried. Wilhelm
0	aprila........Kaieer Wilhelm II
13 aprila......Bfaxxnprinz Wilhelm
20	aprila .... Kronprinzesin Ceeilie 27......Kaiser Wilhelm der Groese
V	HAMBURG. (Hamburg Am. Line.)
27 marca..........Graf Waldersee
10 aprila ................ Amerika
17 aprila ...............Cleveland
21	aprila .........President Grant
24 aprila Ksiserin Augusta Vietoria
29	aprila ............ Deuteehland
13	marca............. Philadelphia
V SOUTHAMPTON. (American Line.)
27 marca..............New Yoxi
3 aprila ................St. Losu
10 aprila ............ Philadelphia
17 aprila................St. Paei
24 aprila .............. New York
1	maja .................St Lows
8 maja .............. Philadelphia
_
V	ANTVERPEN. (Rod Star proga)
27	marca .............. Gothlaad
3 aprila .............. Vaderland
10 aprila ................ Zeelaad
17 aprila .............. Kroonlsad
24 aprila ................ Lspistsi
WHITE STAR UNB. (V Southampton.)
31	marca................ Adriatic
7 aprila ................ Majestic
14	aprila ................ Oeesafa
21 aprila ................ Teutonic
28	aprila ................ Adriati*
6 maja .................. Maj—tfci
12	maja ................. Oesasb
19	maja ................. TeatamJu
26	maja ................. AdriaHt
T ROTTERDAM. Holland Amor. Idas)
30	maiee ........ New
d aprila ..............
13	aprila ............... Noo:
20	aprila .............. Rotterdam
27	aprila ................ Rymdaa
Pozor! Slovensko Zdraviiče proslavlja v tem lets desetletni svoi obstanek in ob tej priliki bode slavni s travUk Dr. J. E. THOMPSON med Slovence porazdelil 10.000 krasnih srebrnih uligalnikov v spomin Vsaki rojak kteri pošlje nekoliko ss poStnino potrebnih znamk (Stempsov) dobi tako/ ta lep sporni* v dar. Pilite takoj danes v materinem jeziku, ter naslavjajte :
Slovensko Zdramile, Dr. J. E. Thompson,
343 West	Street,
New York.
- "V m ii
pošiljajo naši rojaki radi svojim sorodnikom, prijateljem ali znancem t staro domovino in to seveda naj ra jše v oq_
tovarn denarju, kar pa najhitreje, najvestneja in n a j c e n e \ •
preskrbi
FRANK SAKSER CO.,
82 Cortland St^	New York, N. Y.
-P odružnica:—-
6104 St. Clair Av., N. E.,	Cleveland, O.
Čemn bi drngam segali, ako Vam Taš rojak najboljše postreže ? Sedaj pošiljamo
100 kron avstrijske veljave za S20.55
s poštnino vred«

ii
Generale Mianiipi
(Francoska parobrodna družba«)
ZA KADILCE!
17 Prodajam cigaretni tobak poštnine prosto po sledečih cenah: Mittelfeiner Tnr-kiseher 26 h (drajcener) po 13 ct. Feiner Herzegovina 34 h. (zipcener) po 17ct Posebne cene za prodajalce.
Zaloga avstnj. boenii. in here, tobaka.
A. Logar, 26 E. 119. St., New York.
(HREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN UUBUAfc
Poštni parniki so z]
'La Provence" na dva vijaka..................14,300 ton, 30,000 konisMb s«a
*La Savoie" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 „	H
:'La Lorraine" „ „ „ ..................12,000 ,, 25,000 „
"La Touraine" , „ „ ..................10,000 „ 12,000 »
'La Bretagne"................................ 8,000 „ 9,000 .
*La Gasgogne"................................ 8,000 „ 9,000 „
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Paraiki edplojejo od sedaj naprej vedno eb četrtkih ob 10. wn iODOlndne iz pristanišča št. 42 North River, ob Morton St., H. I.
•LA SAVOIE •LA TOURAINE •LA LORAINE •LA PROVENCE •LA SAVOIE
16. marea 196* L aprila IBM B. aprila IBM
IB. apr. IBM H. aprila IBM
•LA TOURAINE •LA LORRAINE •LA PROVENCE •LA SAVOIE •LA TOURAINE
BB. apr. IBM B. Maje IBM IB. naje IBM M. maja IBM
27. maja 1MB.
POSEBNA P LOVITBA.
Parnik Chicago na 2 vijaka odpluje 27. marca.
Samo IL in TP. rasrsd.
£arnifc& i	laanamavani imajs |e r^atk,
M« W. Kozminski, generalni agent aa
*< Deoborn St, Chloagoi
manieo cerkveno pušico praznil. Pa Nannt član "Katoliškega izobraže-
DELO DOBI 30 MOŽ. ^
Potrebujem 30 mož za delati v šumi (sider), pozneje drevesa belit, kerclje ali logse režat.
Matevž Žužek, Rumely Dremling. Alger Co., Mich. (23-26—3)
AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA
(preje bratje Cosulich.)
Napipravnejša in najcenejša parobrodna črta za Slovence In Hrvate. ^ •
Slovencem in Hrvatom pri- s& poročam svoj
SALOON
v obilen pose t. Točim vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey ter :mam v zalogi zelo fine smodke.
Rojakom pošiljam denarje v staro domovino hitro in poceni.
Pobiram naročnino sa "Glas Naroda". V zveri sem z gg. Frank Sakser Co. v New Yerko.
2 veiespoStovan^em
Ivan Govže,
:— •	Ely, Minn.
Novi parnik na dva vijaka "Martiia Washington".
A9GULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM (N R&&& •4»mi»»vipmfcio«rf 6UiW UsftlV Iz KI TQKim 10. UlTld SI fc i
na dva vi|aka i^aje breeliBnl '
- TRSTA
LTORLJAJn—-----------------------BtfcCB
M^m-
Tmmmfkmliimjimtalita Ii
biekvji prt? m nova potnlika 1
J TRSTA aX
Ptalpt Bros. Jr. Con Gen. Agents, 2 washtaftoa stmt new vm
«ss
V padišahovej seqci,
Spisal Karal May.
ČETRTA KNJIGA.
V balkanskih soteskah.
(Nadaljevanje.)
"Kedo je A ji t"
"Moj pes. Tako ime sem mu dal, ker je tako velik, kakor medved. Ko se z lopovi boril, sem ga slišal lajati, toda odvezati se ni mogeL Ako Jbi bil pri meni, potem bi prav gotovo vse tri raztrgal." "In ti še nisi pogledal za tvojim psom T" "Ne, saj vež, da še nisem šel za hišo." "Potem ini je žal, da te moram užalostiti 1'' "Užalostitit Se je morda psu kaj zgodilo?" "Da."
'' Kaj 1 Povej mi hitro!"
"Pes je mrtev!"
IKovaž skoči raz sedež.
"Mrtev?" vzklikne z vidno žalostjo.
"Da."
"Bil je vendar zdrav in Vesel! Morda so ga oni trije lopovi umorili?" "Razbili s6 mu glavo."
Nekaj časa kovač ni mogel spregovoriti niti besedice, toda končno pen d ar le prične:	,
"Govoriš resnico?" "Da."
"Tisoč gorja in tisočero prokletstvo onim psom!"
Pri teh besedah pohiti v kovačnico, iz ktere pa takoj pride držeč v roki goreče poleno, s kterim pohiti za hišo, kjer se prepriča, da sem mu povedal resnico. Kmalo za tem zaslišim njegov jezen glas. Kletvic, ktere je govoril, nisem hotel elišati, in vsled tega ostanem na sedežu, dokler se on ne vrne. Kovač je bil tako jezen, da sem moral slišati še vse polno njegovih kletev, kterih so orijentalski jeziki tako bogati.
Medtem, ko kovač kolne. sem pazno poslušal in gledal proti smeri, od kjer mora priti oni, kterega pričakujem; toda ničesar ni bilo videti in slišati. Mogoče vsled izredne brzine mojega konja prišel mnogo pred njim do kovača, ali je pa bil lopov, kterega sem pričakoval, iz nepoznanih vzrokov zadržan.
Počasi jezni Šimin zopet pomiri. Sedaj je hotel tudi od mene kaj natančnejšega zvedeti in tako ime prične izpraševati:
"Efendi, morda ima^ sedaj dovolj časa, da mi poveš tvoje ime?" *1 Imenujejo me Kara ben Nemzi." '•Toraj si Nemče?" "Da."
"Austriali ali Prusjali?"
"Ne."
" Morda Bavarjali ?" ^ "Tudi ne. Jaz sem Saksali."
"Saksalija še nikdar nisem videl; toda baš včeraj je bil pri meni nek ■oš iz mesta Trsta v Avstriji in s tem sem mnogo govoril.''
"Iz Avstrije? To je nekaj čudnega. Kedo pa je bil?" "Nek trgovec. Nakupiti je hotel tobak, svilo in slieno blago. Zlomila •e mu je ostroga, ktero sem mu moral popraviti." "Je govoril turški?"
"Le toliko, da sem razumel, kaj želi."	%
"In ti praviš, da je mnogo govoril s teboj?" "Govorila sva večinoma z rokami.'' "Ti je povedal, kako se imenuje?"
"Ime mu je Madi Arnaud. Bil je dober pevec, kajti pel mi je več pesmi, ktere r-o razveselile moje srce in dušo moje žeae." "Od kje pa je prišel?"
"Iz Cinmena, kjer je nakupil mpogo blaga." "In kam je namenjeni"
"Na veliki sejm v Menliku. Tam je mnogo slavnih izdelovalcev orožja in pri njih namerava nekaj kupiti.1' "Potem ga morda toa poti najdem." "Tudi ti si namenjen v Menlik, efendi?" "Da."
"Si morda tudi ti trgovec?"
"Ne. Jezdim v Menlik, ker mislim, da dobim tam one tri lopove, kteri so te danes napadli."
"Kaj pa bodeš počel, ako jih najdeš?"
"Potem jih vjamem in izročim policiji, da dobe zasluženo kazen." "Alahu bodi hvala Jaz sem nameraval jutri vložiti tožbo.'* "To lahko storiš. Toda predno dosežeš kak vspeh, bodo lopovi že v mojih rokah. Potem hočem pri sodišču naznaniti tudi njihovo današnjo lopovščino.
"Tako ravnaš pravilno, efendi. Oni morajo dobiti zasluženo kazen. Kedo sta pa ona druga dva, ki sta bila z bivšim davkarjem?" "To je dolga stvar, o kterej naj ti na kratko povem." Potem sem mu povedal o vsem kar se je zgodilo, v kolikor je bilo to potrebno. Kovač me pazljivo posluša in mi reče:
"Ako bi to vedel! Izvabil bi jih v klet, kterega bi potem moral moj pes čuvati, dokler bi ti ne prišel."
"So li morda govorili kaj tacega, iz cesar bi ti mogel posneti, kam so bili namenjeni?"
"Niti besedice. Le tedaj, ko so me zvezali, je dejal oni, kterega imenuješ ti Barud el Amazat, da me morajo umoriti, da jib ne izdam njegovim zasledovalcem."
"Kaj tacega sem si mislil. Manah el Barša te ni napadel le iz osvete, temveč vsled previdnosti. Umoriti to ni«o hoteli, pač pa le za nekaj časa onemogočiti ti priti na prosto, ker si davkarj««poznal." "In vendar je le malo manjkalo, da se nisva zadušila!" "T(5 pe hvala Bogu, vendar le ni zgodilo. Jezdec, kterega pri tebi pričakujem, jim sledi, oziroma jim mora slediti, da jim pove, da sem jaz zopet prost in da jih zopet zasledujem. Na ta način jih bode posvaril in baš to želim preprečiti."
"Jaz ti bodem pomagal, efendi! Kaj naj storimo z njim?" "TTijpfjf f» zapremo ▼ tvojo klet in potem ga izrodmo policiji." "Kako ga pa nameravaš spraviti v klet?" "Ali nisva dva, in on je le sam?"
"Ne mislim, da bi se ga bal; toda rad bi vedel, naj rabiva pri tem zvijačo ali silo."
"Brez sile najbrže ne bode šlo."
"To mi je drago, kajti nežno gotovo ne bodem ravnal z njim. Toda efendi, sedaj >e spominjam, da si me vprašal, če sem Jaficov brat."
"Seveda sem vprašal." "Ali ga poznaš?"
"Danes sem jezdil memo njegovega vrta in tam sem govoril z njim ter zamenjal nekoliko džebeli-tobaka za steklenico gil-jagi."
"Alah il Alah! in moj brat imp sedaj tobak vseh tobakov?" "Ne mnogo."
"Tn dobil je tobak od tebe?" "Da."
"Ti si imeljtak tobak?" ' "Naravno, kajti dobil ga je od mene."
''Kovač molči nekaj časa, toda kljub temu sem vedel, kaj me namerava vprašati. Končno spregovori: "In tobak ti je sedaj poMf"
"&e ne povsem." Da mu stvar nekoliko olajšam, ga vprašam: "Ali tudi ti kadttf" "Bad, prav rad!"
"Džebeli?"
"Tega tobaka še nikdar nisem poduhal in toraj ga tudi kadil nisem
"Pojdi toraj v hišo in prinesi si lulo."
Vi kaaede ft» ao jfovorim popolaocoa, ko je kovač Se zginol v hišo b ktere pa takoj pride s svojo lulo.
"gaifco se počuti t^oja	ga vprašam.
pri navadnih rokodelcih se v Turčiji lahko vpraša po njihovih ženah, kar je pa inače v orientu strogo prepovedano. Na deželi hodijo namreč žene in dekleta čestokrat brez feredže po cestah in polju.
"Ne vem," odvrne kovač. "Sedaj najbrže spi."
Tobak mu je bil toraj bolj pri srcu, kakor njegova žena, ktero je vendar ljubil, kar je malo preje~dokazal.
"Daj mi lulo, da ti jo nabašem."
Ko prične potem lepo dišeči tobak počasi kaditi in spuščati dim skozi nos, reče ves vesel:
"Efendi, to so rajski duhovi! Kaj tacega tudi naš prorok ni kadil!"
"Ne, kajti tedaj sploh ni bilo džebelija."
"Ako bi takrat imeli ta tobak, potem, bi on vzel seme seboj na oni svet, da bi ga posejal na polju sedmih nebes. Kaj naj počnem, ako pride sedaj oni jezdec? Naj li nadaljujem s kadenjem, ali naj ustanem?"
"Vsekako moraš ustati."
(Dalje prihodnjič.)
NAfil ZASTOPNIKI
kteri
so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi za vse druge v našo stroko spadajoče posle. San Francisco, CaL: Ivan Stariha. Za Denver, Colo., in okolieo: R. B. Dergance, Stockyards, Denver. Pueblo, Colo.: Peter Čulij. Indianapolis, Ind.: Alojzij Bud-man.
Waukegan, 111.: Fran Petkoviek. Chicago, HL: Mohor Mladič. Depue, 111.: Dan. Badovinae. South Chicago, 111.: Josip Kom-pare.
La Sale, HL: Mat. Komp. Calumet, Mich.: M Grahek, Mat. Pavel Schalltz.
Calumet, Mich, in okoliea: Ivan
Šutej.
Iron Mountain, Mich, in okolico: Marko Badovinae. Chisholm, Minn.: K. Zgonc, Bx 313. Ely, Minn.: Ivan Gouže. Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. Hibbing, Minn.: Ivan Povie. Tower, Minn.: John Majerle. Kansas City, Mo.: Ivan Kovači? ir. Ivan Rahija.
St. Louis, Mo. in okoliea: Frank Skok, 2838 Lyon St.	f
Aldridge, Mont.: Gregor Zobec. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Čeiarek Little Falls, N. Y.: Fran Gregorka West Seneca, N. Y.: Jovan Milii Cleveland, 0.: Frank Sakser Co. William Sittar in Mat. Pečjak Oregon City, Ore.: M Justin. Braddock, Pa.: Ian Germ in I vat Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk.
Canonsburg, Pa.: Geo. M Sehultz Claridge, Pa.: Anton Jerina. Forest City, Pa.: Karl Zalar. Greensburg, Pa.: Fran Kebe. Varoga.
Heilwood, Pa., in okoliea: Alojzij Jakoš.
Johnstown, Pa.: Fran Gabreenja.
Pittsburg, Pa.: Ignae Podvasnik.
Steelton, Pa.: Marko Kofalt is Jo sip A. Pibernik.
Willock, Pa.: Fran Seme.
West Jordan, Utah: Anton Palčii
Black Diamond, Wash-: Gr. Po renta.
Benwood, W. Va.: R. Hoffman.
Thomas, W. Va.: Josip Boa.
Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik i>
Rock Springs, Wyo.: Louis Pire it A Justin.
Vsi naši zastopniki so s nami i> dalje časa v poslovni zvezi, vsled č* s ar jih rojakom najtoploje pripore čamo.
NAZNANILO.
Dobili smo Še več ducatov pratik; prodajamo jih po 10^ komad, dokler nam zaloga ne poide.
Objednem pa naznanjamA rojakom, da smo Slovensko-Amerikanski Koledar že razprodali.
SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
JOHN KRAKER
EUCLID, O.

Msgr. S. Kneipp.
Knajpova zdravila !
Sedaj smo priprav 1 jen i vsako v rstna naročila točno izvrševati. A-ko kašljaš, ako si prehlajen, ako imaš kake vrste katar, a-ko trpiš n« kaki drugi bolezni in ti zdravniki ne morejo pomagati, ne odlašaj pisati takoj po knjižico: vodilo in cenik Knajpovili zdravil", ktero dobiš zastonj ako dopošljes postno znamko za dva centa za poštnino.
Knajpova iznajdba je od neprecenljive vrednosti,'pravi blagoslov 7-a sve trfteče človeštvo in nikaka sleparija, katerih je dandanes mnogo na dnevnem redu.
To je novi in pravi naslov:
AL. AUSENIK & CO.,
82 CORTLANDT ST., NEW YORK, N. Y.
	
	
	
	H;
	
	
	
Priporoča rojakom svoja izvrstaj VINA, ktera v kakovosti nadkriljs jejo vsa druga ameriška vina.
Itadeče vino Concord) pre is j m po 50 centov galono. Belo vime (C® tawba) po 70 centov galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA TI NO JE §0 fcALOK.
BMNJEVEO, za kterega *etm is> portiral brinje iz Kranjske, velja IS steklenic sedaj $13.00. TROPINO VEC $2.50 galona. DROŽNIK f2.7( g Iona. — Najmanj* p^x'e za £51 nje so galone.
Naročilom Je priložiti denar.
Za obila naročila se prlpivrot* JOHN KB AFER,
Euclid, Okie.


Pbon«244
Trank Petkovsck
718-720 Markat Stmt,
WAUKEGAN, & & J* ILLINOIS.

Df-J-!, fiM VINA. Mjbolji« 2GANJCUr nO Olj i ixmtM SMODKE—PATENTO-V ANA ZDRAVILA.
Predaja
DENAR v stari fcrajZesnwUire im
Pošilja
Zastopnik "Glas Naroda" 82 Cortlandt Straeft New York.

Zdravju
najprimernejša pijača je
LEISV PlVO^«s»
ktero je varjeno iz najboljšega impertiranega češkega hm?'! a Rad: tej-.i naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih.	1
Lelsy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh t>oijših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Oeo. Travslkar-jii 6102 St. Clair Ave v E. kteri Vam drage volje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, Q.
IT ANGLEŠČINA IN W LEPOPIS JE ^m v 3 do 6 mesecih. —	metoda
Pojasnila daje:
Slovenska korespondenčsa iola,
Box 181, Station B, Cleveland, O (18-3—17-4, 3x n t)
Pozor! Slovenci Pozor? ^SALONW
Jsmodernim kogl]ldč«m
Sveže pivo v sodičkib in buteljkah k druge raznovrstne pijače ter un*"sfc smodke. Potniki dobe pri meni čedni prenočišče za nizko ceno.
Postrežba točna in i zborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanoa se to^jp priporoča
Martin Potokar
664 So. Center Ave. Chicago, Ik
HARMONIKE
bodisi kakortnekoii vme U4cl*tem 1»
popravljam po namigih cenah, a del« trpežno in zanesli i vo. V popravo mm nesljivo vsakdo poSlje, ker sem ie nar 16 let tukaj v tem posla in sedaj v svo jem laatnem domu. V popravek rz» mem kranjske kaker vse dmge karmo nike te računam po delu kako rine ko. zahteva brez nadalinih upraSanj
JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd Str.. QavaUnd, O.
NARAVNA CAUFORNUSKA VINA
POZOR ROJAKI!
Novoiznajdeno garantirano mazilo za plešaste in eolobradce, od kterega v 6 tednih Jepi lasje, brki in brada popol-p noma zrastejo ! Revmatizem ali trganje v nogah, rokah in križu Vam popolno-j ma odstranim. Potne noge kurje očesa, I bradovice in ozebline Vam v 3 dneh popolnoma odstranim, da je to resnica se [ jamCi $500. Uprašajte se pri —
JAKOB VAHČIČ,
P. 0. Box 69, CLEVELAND, 0.
NA PRODAJ
Dobro črno in belo vino od 15 O« O centov galona.
Staro belo ali črno vino 50 ccrnto* galona. Reesling 55 centov ealona. Kdor kupi manj kakor 28 galon vina, mora sam posodo plačati. Drožnik po $2.50 galona. Sladki molt 24 stekl. $5.00. Novo vino od leta 1908 ima potebao nizko ceno. Pri večjem naročilu dam popust. Z poStovanjem
STEPHEN JAKSE,
Crockett, Contra Costa Co., Calif orala.
FRANK SAKSER CO.,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y
Podružnica
0104 ST. CUAIR AVE*. IN. E., CLEVELAND, O,
PRO si ppfen
ženo, otroke, ali pa aoroa nike, ter prijatelje v Ameri-ko vzeti, potrebuješ človeka, kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zanesljivo na nas, ker bodeš najpošteneje in najbolje postrežen. Mi zastopamo vse bolje parobrodne družbe in prodajamo vožnje listke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, podučimo rojake za potovanje in oskrbimo vse potrebno tako, da nimajo nobenih zaprek. Na naselniškem urada (Ellis Isiand» služimo jim vedno v najboljšo pomoč.
He prezreti!
Imateii v staro domovino komu kako pooblastilo poslati, obrnite se na nas, mi vam ceno in brzo postrežemo, in pooblastila bodo pravilno narejena. Ako želi kteri vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zborov, (Kontrolsversammlung) naj se obrne na nas in pošlje svojo vojaško knjižico, mi mu preskrbimo, da ne bo imel sitnosti ko se domu vrne.
flistiMi denar
kupujemo in prodajamo po dnevnem kurzu. Ako potuješ v staro domovino in imaš večje svote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjaš in kupiš ček za ljubljansko kreditno banko. Ta ti ček takoj izplača nemore ti ga nihče vkrasti, ker njemu ne bo plačan. Imašl; iz stare domovine kaj denarjev sem dobiti, piši svojcem, da vplačajo v Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplačamo
Kalno za rojake,
ki nameravajo potovati v staro domovino z dobrimi m brzimi poštnimi parniki- Vsakdo naj si izbere jednega _	, izmed onih parnikov, kteri so označeni v listu pod nasio
vom "Kretanje parnxkov" in naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parniki in odhoda, da mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako da pride en dan pred odhodom parnika v New York. Vsak potujoč rojak naj nam piše ali brzijavi pride v New York in na ktero postajo; naš Človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za pr'tliaco ter ga odpelje na paruik, zakar nima potnik nobenih stroškov. Če kdo dospe v New York ne da ti nam naznanil svojega prihoda, nam lahko iz postaje telefonira po številki	Gortl&ndt
in takoj po obvestilu pošljemo našega človeka po Vas. Le na ta način se je rojakom, nezmožnim angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov m sleparjev ter nepotrebnih stroškov. Ne uročite nikomur niti centa predno niste v naši hiši, ktero vidite tu naslikano." To je zelo važno za potujoče rojake, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New Yorku obilo sleparjev in ljudi dvomljive vrednosti. Ako Žrtvujete par centov za telefon, prihranite dolarje, ker zagotovo veste, kam pndete m Vas ne vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas, a Vas Še prodajo brezdušnim oderuhom, kteri speljejo ljudi navadno na slabe parnike. To je zelo vaŽDo in koristno*
Denarje pošiljamo
na vse kraje sveta najhitreje in najceneje. Vsak* denarna pošiljatev po nas poslana pride v stari kraj v 10 . —: »v	^	do 12 dneh; vse vsote izplačuje za nas c. k. poštna
hranilnica. Nikdar 8e še ni čulo, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandanes tisočkrat ču:e od drugih. Posredujemo denarne uloge ter jih nalagamo v zanesl'.ve hranilnice ali poso-i:nice po 4 in 4odstotkov obresti. Vsak uložnik dobi izvirno hranilno knjižico. Obresti teko t-d dneva uloge. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na nje.
Kje je najbolj varno naložen denar ? ?
Hranilnih ulog je: TTTlIiJonov kron.
Rezervnega zaklada je:
8 OO.OOO__kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši slovenski denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4%. Rentni davek plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar.
Za varnost vseh ulog jamči njen bogat zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vaeui svojim prem«»zrnjem in z vso svojo dnvčno mo^jo. Varnost je toraj tolika, da vlagatelji ne morejo nikdar imeti noben«* izgube. To pripoznava država sama s posebnim zakonom in zato c. kr. okrajna so dišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev le v hrauilniei, k**r je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilamo varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki j Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA POSLUJE V SVOJI PALAČI V PREbEKNOVIH L* LICA H
Nai zaupaik v Združenih državah je ie več let
FRANK SAKSER CO.
109 Greenwich St, NEW YORK, N. Y.
6104 Saint Clair Ave. N
CinVELANb, O.
■'rT^TV-'-fgfntrTiTy.
I__