Puilntna phrfsm ▼ jotflvlol Leto XV., štev. 36 Ljubljana, sreda 14. februarja 19)4 Cena 2,— Dir upi a«uistvo. »-juoijana. Knafljeva Ulica d. — leletOD St 3122. 3123, 3124. 3125, 3126. inaeratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova al. 3. — Tel 3492. 24D2. Podružnica Maribor: Gosposka ulica •t- 11. — relelon St 24.VV Podružnica Celje. Kocenova ulica it. 2. — Telefon St l»o. Računi pn pošt ček zavodtb: Ljub* Ijana St 11 842. Praga čislo 78.180, Wi«»n St W."S 241 Naročnina zua&a mesečne Ljld 25.—. Za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123. 3124. 3125. 3126 Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tanfu Državljanska vojna v Avstriji besni dalje Socialisti so na Dunaju in v večjih delavskih centrih ponoči dobili ojačenja in se uspešno ustavljajo vojaštvu. Na razpolago imajo tudi strojnice in topove. - Vojaki uhajajo k socialističnim četam Dunaj, 13. februarja r. Dočim je po prvih vesteh o dogodkih na Dunaju in v provinci izgledalo, da se bo policiji, heimwehrskim četam in vojaštvu kmalu posrečilo udušiti odpor socialističnega delavstva proti popolnemu uničenju njihove organizacije, je danes postala situacija zlasti na Dunaju, pa tudi v provinci, predvsem v velikih industrijskih središčih, zelo resna. Socialistične mase, ki kljub proglasitvi obsednega stanja od ure do ure naraščajo, dobivajo ponekod že premoč nad vojsko in policijo, ki kažeta že veliko utrujenost. Socialisti na Dunaju dobivaio neprestano ojačenja iz okolice Na Dunaju so se v teku današnjega dne zbrale silne množice do zob oboroženega delavstva, ki so v prvih popoldanskih urah v največji disciplini pod vojaškim vodstvom začele prodirati proti centru mesta, ki je bil do nocoj blokiran. Opaža se, da so socialisti izborno oboroženi ter da razpolagajo z velikimi količinami orožja in municije. Pozornost vzbuja zlasti dejstvo, da razpolagajo tudi z velikim številom strojnic in lahkih topov. Prav tako imajo ogromne zaloge ročnih granat. Bore se zelo odločno ter nikjer ne popuščajo. Usodepolno za vlado lahko postane dejstvo, da so se v teku popoldanskih ur začeli upirati vojaški oddelki, češ da nočejo streljati na nedolžne ljudi, nekateri oddelki pa so celo že prešli v tabor socialistov. Socialistom so se pridružili tudi mnogi narodni socialisti, ki so jim dali na razpolago svoje zaloge orožja in municije, pa tudi mnogo svojih Izvežbanih ljudi. Vojska je že zelo utrujena. Opaža se, da tudi Heimwehr ne posega v borbo tako, kakor se je pričakovalo, dasi je danes vlada odredila mobilizaciio vseh heimwehrovskih čet v vsej državi. Iz province, zlasti iz industrijskih krajev prihajajo na avtomobilih in drugih prevoznih sredstvih vedno novi oddelki delavstva, ki ojačuiejo dunaiske barikade. Poročila, ki jih objavlja vsake pol ure po radiju Dollfussova vlada, je vsekakor treba sprejeti z rezervo, ker slikajo položaj mnogo pre-optimistično. Srditi boji za Dunaj Delavstvo prodira proti centrirani — Topovi, strojnice In plini v akciji Dunaj, 13. februarja, p. Akcija socialistov, ki ie bila nezmanjšana vso noč ilu ves dan, je v teku današnjega po-poldneva še oživela. V U., 14., 16. in 19. okraju se vrše ijute borbe, mnogo hujre nego snoči. Tu je mnogo ranje-idib in mrtvih. Vojaštvo nastopa proti socialistom s topovi in plinskimi granatami, kar vzbuja silno ogorčenje in se večji odpor socialistov, ki groze, da se bodo poslužili enakih sredstev. Res so tudi r*"Oii večeru na nekaterih kra-Jih začeli uporabljati plinske granate ter so prisilili vojaštvo in policijo k umiku. Proti 18. uri so socialisti pri-tlsnill z vsth strani ter so na vsej črti napredoval' porušili žične ovire, ki so branile dostop v sredino mesta in zavzeli več ulic v samem centrumu. kjer se vrše trenutno največje borbe. V predmestjih, ki jih je danes vojaštvo obstreljevalo s topovi, so nastali velikanski 'vožari, ki se neprestano širiio. ker nihče ne misli na gašenje. Znameniti Kari A*.arxhoI, največja dunajska stanovanjs' 1 kolonija, ki io je zgrad la mestna občina, je v plamenih. Tu so s« ves dan vršile najlHi*ejše borbe in je vojaštvo s Hohe Warte s topovi obstre'je"i.io ves Kompleks. Vojaštvo se je sprva upiralo streljati s topovi na hiše, v katerih stanuje nad 5000 rodbin, ir kjer so oile v tem času večinoma ženske z otroci. Prišlo le do odkrlieg? upora In so morali vse vojaške oddelke na tem kraju Izmenjati. Podkancelar Fey je osebno prišel na lice mesta In vodil nato vso akcijo. Njegov -"Mutant major Wrabl ie b'l pri tem ran'en. Šele ko so b'le vse hiše v plamenih, sc se uporniki Iz nlih umakni" nr«Mwc»" volaštvu Borba ss je razširila v teku današnjega dne tudi na šir? okolico Duna-ja. kjer so delavci preprečili dovoz čet In hel »ehrovskih oddelkov ki so bili oozvani na pomoč Dunaju. Zlasti v okolici * ana se le razvila bitka v strelskih jarkih In se je moralo vojaštvo n*»*osled umakniti. Tudi iuriš vojske In p^flcHe na predmestne barikade te HI ves d»n h-pTuspešen ;„ delavci n' fer oopnstlll. Popoldne le večfl oddelek vojakov, ki so iih poslal. v Florfd^orf. predel k umikom. kar te ir/vak) v vladnih kro?lh vptfko r»Thi»r?en*e 7a»-pdl ega SO moral! no«!a« na nomoč noslodnle rererve ?n čp ne nrldeio o'»?enla od rimal. bo situacija za vlado skmfno opasna zlasti ponoči, ko napovedi!Iek> socialisti generalni naval z vseh strani. Dunaj. 13 febr. a. V dopoldanskih urah so se prvi boji na Dunaju začeli z metalci min in artiljerijo. Vladni oddelki so okoli 9. dopoldne zavzeli Delavski dom v Otakringu. Pozneje je pi5šlo dr hudih spopadov okoli nove naselbine Fuchsenfelddorfa v fleid-lingu. V Floridsdorfu pri mostu ie bil v akciji oklopnl avtomobil In je na tem mest» padlo v b«'u 7 stražnikov in I stotnik. V Semmeringu ?e trajal artilieriiskl ogeni še mnogo dalj. Upor-niki so na raznih mestih oblegal? policijske stražnice. Policijsko poročilo je že v 7r? čemer na niso vštete izeube v bo-Hh v Floridsdorfu. Koliko izgub ima-unornfVi. !oh r>9 znano, ker Imajo svoje reševalne oddelke In svoje zdravr?Vp »n skrbik) za svote ranjence sami. P-3z dvoma so njihove izgube 5e mnogo večje. Nad vso Tirolsko »e bil danes proglašen prek! sod. Dovo? oo^te nrotl Dnnafn s Stalerske strani 'e onemogočen, ker ie nromet r>roM Rmcku zaradi Kolev nrekfnfen. Dunaj. 13 februarja. AA. V enem izmed najnovejših uradnih poročil vlada pojasnjuje zakaj je morala vojaška oblast pri bojih v nekaterih točkah Dunaja uporab Ijati tudi topništvo To poročilo naglasa da so socialisti v nekaterih delavskih domovih v predmestju nanravili v teku let prave skrivne utrdbe Tako so odkrili v porušenem delavskem domu v Ottakringu velike in močne betonirane kazemate lz vršitev teh utrdbenih de! je zahtevalo mnogo časa in vse kaže da so socialni demo krat' že zdavnaj računali z možnostjo obo roženega odpora proti zakoniti državni oblasti. Stiske prebivalstva Dunaj, IS februarja C Kakor včeraj je tudi danes vse mesto Izgledalo kakor ve liko vojaško taborišče Tramvajski promet je bil prekinjen Mnogo tramvajskih na meščencev se je sicer vrnilo na delo. toda primanjkovalo je električnega toka in šele po velikih naporih so spravili oa slavne proge v notranjem delu mesta nekaj vozov Prekinjen je bil tudi ves av robusni promet Zastopniki avtobusnih tHcljetij So oblastvom sicer izjavili da b> MH pripravljeni obnoviti promet, toda ■»tavkninče delavstvo le postavilo povsem Dolitifne r>ognie ki Jih podjetja seveda ni so mogla sprejeti. Služba v električnih centralah je bila deloma vzpostavljena. Trgovine so bile v notranjem delil mesta davi po večini odprte, toda postopno so jih pričeli spet zapirati. V tržnicah je bil silen naval, ker so si vsi ljudje skušali nataviti čim več živeža, zlasti konzerv, sveč, mila in drugih potrebščin, v bojazni za prehrano Tudi v bolnišnicah so ponoči nenadoma ugasnile vse električne luči in so morali izvršiti nekaj nujnih operacij pri petrolejski svetlobi Vsi hoteli na Dunaju so bili snoči prenapolnjeni, ker se večina uradnikov, ki stanujejo v daljnih mestnih okrajih ni hotela vrniti domov, deloma iz strahu, da ne bi zašli med socialiste in se izpostavili nevarnosti, deloma pa tudi zaradi tega, ker se ni dalo dobiti nobenega tansija, s katerim bi se lahko vrnili domov Poleg že objavljenih aretacij so bili včeraj aretirani članica Nationaliata Amalija Seidl, tajnik socialistične stranke Paul Ritter, za dr Bauerjem ln dr. Deutschem pa je bila izdana tiralica Po poslednjih vesteh je dr Bauer baje že v Bratislavi Oblasti bo popoldne izdale nove varnostne odredbe Po vsem Ringu so razpostavili prav gosto žične ovire in barikade, za njimi pa razvrstili večie oddelke volaštva in policije v popolni vojni opremi, da bi zaščitili središče mesta v slučaju kakega preokreta Borze, banke, policijske zgradbe, vsa ministrstva, zlasti pa notranje ministrstvo v Herrenerasse in zvezni kan-celarijat na Bannhofplatzu so še posebej močno zastraženi Pred vsemi zgradbami so razpostavljene težke strojnice Močno je zastražena tudi palača Schwartzen-berg. Na stolpu rotovža je bila poleg heim-wehrovske zastave izvešena tudi državna. Run na banke Vlada izdaja vsake pol ure poročila o položaju Vladna poročila so zelo optimistična. vendar pa danes že niso dosti zalegla, ker govore o miru. dočim od vseh strani grme topovi in pokajo puške. Zato je vlada prisilila zastopnike raznih velikih korporacij in ustanov, da so potom radija pozivali svoje člane in pristaše k miru in apelirali, naj prebivalstvo podpira vlado. Med drugimi so morali tudi predsedniki vseh delavskih zbornic izdati po radiju poziv delavstvu, naj ne sledi upornikom General Hammerstein je naslovil poseben apel na bivše bojevnike, naj se prostovoljno stavijo vladi na razpolago in javijo pri orožništvu ali vojaških poveljstvih. Ta poziv je imel pa le na Dunaju nekoliko uspeha in se je nekaj civilistov prijavilo v vojaško službo. Rili so takoj poslani na stražo v notranjosti mesta. Danes je izostal ves dovoz od zunaj in svinjski sejem se sploh ni vršil Cene mesu so poskočile v teku današnjega dne skoraj za polovico, vrhu tega pa ga je že opoldne zmanjkalo Še nevarnejši je postal položaj na denarnem trgu. Ze včeraj, še bolj pa danes so navalili vlagatelji na denarne zavode in začeli dvigati vloge. Narodna banka je naglo intervenirala in stavila na razpolago vsa sredstva, toda če se bo naval jutri ponovil, bodo morali zapreti blagajne. Na izrecno odredbo vlade so morale borze, ki so bile včeraj zaprte, danes poslovati. Sklenjena pa ni bila niti ena kupčija, ker vse čaka, kaj se bo zgodilo. Zaradi nemirov je danes prosvetno ministrstvo odredilo, da ostanejo do nadaljnjega vse šole zaprte. Wiener-Neusfadt in Steyr v rokah socialistov Dunaj, 13. februarja, a. Na Dunaju se je položaj v teku današnjega dne ža vladne čete zelo poslabšal. Boji so se v mraku pričeli zopet na vseh frontah in imajo socialni demokratje skoraj povsod uspehe. Zasedli so plinarno v Leo-poldstadtu kot tudi izredno važno električno centralo in premikalni kolodvor v Floridsdorfu. S stražniki, ki so opravljali službo na cestah, je morala vlada izpopolniti vrzeli na raznih frontah in vrše sedaj varnostno službo na cestah civilisti, član: raznih kongregacij, telovadci itd. s trakovi na rokavih in puškami. Po avtentični vesti nekega diplomata je vlada poklicala na pomoč tudi že vse obmejne čete iz Tirolske. Skrajno nevaren je položaj tudi v industrijskem okraju okoli VViener Neu-stadta, od koder se bližajo baje močni socialno-demokratski oddelki prestolnici. Mesto samo je v rokah socialnih demokratov. Kakor pravijo, je od tamkaj na potu proti Dunaju 12.000 dobro oboroženih socialističnih delavcev. Tudi iz Gornje Avstrije prihajajo samo neugodna poročila. Mesto Steyr je v rokah socialnih demokratov. V okolici Gradca je bilo do večera razmeroma mirno. Za zvečer pa pripravljajo baje socialni demokrati posebno v zapadnih okrajih posamezne akcije in napade. Oddleki socialističnega Schutzbunda so zavzeli Kapfenberg in razen tega zasedli tudi postojanke južno od Brucka ob Muri. Vlada je odposlala tjakaj motorizirano baterijo z Dunaja in bataljon pehote iz Koroške. Po uradni ve- sti so uporniki že izpraznili orožniško vojašnico v Kapfenbergu. Delavstvo v ofenzivi Dunaj, 13. februarja, rč. Schutzbund in množice oboroženih socialno • demokratskih delavcev se še vedno uspešno branijo proti vladnim četam ter posegajo ponekod celo v ofenzivno akcijo. V dunajskih predmestjih, v Linzu ter v drugih mestih na Gornje-Avstrijskem ter na štajerskem ni-s0 izgubili doslej še nobene postojanke. Borbe okrog Karl-Marxhofa trajajo še v popoldanskih urah z isto silo kakor zjutraj. Na štajerskem so imeli socialni demokratje danes celo nekaj novih uspehov. Ponovno so zasedli Bruck na Muri ter vrgli v zrak železniški most in razdejali na obeh straneh Mure cele kilometre železniških tirov. Enako uspešno so nastopili proti vladnim četam tudi v Weitsbergu. Opoldne So v Gradcu pričeli stavkati tiskarji. Izjava kneza Starhem-berga Linz, 13 februarja p. Knez Starhemberg voditelj Heimwehra. ki osebno vodi borbo proti socialistom v Linzu. kjer se še vedno vrši ogorčena borba, je poslal listom izja vo. v kateri pravi med drugim: Več nego jasno je. da gre za poizkus boljševikov prisvojiti si oblast v državi Pomagajo pa jim njihovi največji nasprotniki, narodni socialisti Toda združeni neprijatelji Avstrije ne bodo uspeli. Heimwehr je vladi ponudila vso svojo pomoč ter bo pomagala da se čim prei zaduši ta pokret Zvezni kancelar dr Dollfuss sam najodločnej-še nastopa proti socialnim demokratom in narodnim socialistom in bo vsakdo Vi jih podpira, najstrožje kaznovan v inozemstvu Berlin, 13. februarja. AA >Berliner Tatr.1-blalt« o avstrijskih dogodkih med drj gim: Avstrijski delavci so irlv- neskončnih oolitičnih spletk, s kaierimi se hočejo nota mezniki polastiti oblasti, in pa večnih nih razprtij- Vse to se' ie odigralo v njihovo škodo. Pret >klo noč sp ie v raznih dunajskih okrajih čisto f*> nepotrebnem r>relilo mnogo krvi. >Tag« misli, da bi se pravo pomirjanje avstriisk iga ljudstva dalo doseči samo r umstvenimi sredstvi- le na ta način bi bilo mogoče pridobiti delavce za državo in ra-rod. »Westfalische RheinzMtung« pravi, da bi bilo avstrijsko vprašanie na mah rešeno, če bi pustili avstrijskemu narodu, da bi se sam v kidal oo svoji volji, in če ga ne bi skušali vladat' iz Londona Pariza Prage in Rima »Volkise.her Beobarht^r« primerja nokv ža v Ncmčiii z avstrijskimi razmerami in ura vi: Dočim ni narodno -sorial sfičn« revolucija niti tr^nuMi potrebovale nodt>'»r> >borožene *ile so «ed,inii krvavi boii v Av atriji >asen loka? ooloma id-M UrSčinskil--ocialistov m lis* m '.a«Č'to domovine Rim 13 f^bniaria A A T ikaiSni' rvolitič ni krogi sn^^'ml'^^•^, 7 velik'm /animini«" logodke v Avstriii fVnrav ie trph* vati da ie prišlo to orelivani* krvi nagla šajo listi, smemo vendarle upati, da lvvio ti dogodki razčistili položaj v Avstriji in da bodo po zmagi nad uporniki nastale v Avstriji ra mere. ki bodo dr Dollfussu olajša-li izvršitev niegovega programa. London. 13 februarja AA. V tukajšnjih političnih krogih zasledujejo z velikimi skrb mi resne dogodka v Avstriji. Nekateri so mnenia. da bodo ti dogodki boli približali zveznega kancelarja Dollfussa k politični smeri kneza Starhemberga. drugi pa s strahom napov Klujejo da bodo sedanji dogodki v Avstriji spravili v izk išnjavo u*-katere hitlerievske kroge v Nemčiji, ki b.->do porabili priliko in poizkusili vnesti v Avstrijo Število žrtev O številu žrtev se širijo še vedno zelo različne vesti. Po uradnem komunikeju policije je na Dunaju in v bližnji okolici padlo 34 polici iskih stražnikov, pomožnih varnostnih organov in vojakov Večino ranje nih in padlih delavcev so njihovi tovariši odnesli s teboj tako da število žrtev sod alistov ni znano V prvih popoldanskih urah so se pričel; novi boji v Floridsdorfu Tudi tu ie mo ralo nastopiti topništvo Spočetka so to povi sicer mirovali ker so menili da bo sta vojska in policija sami opravili s socia listi, ko pa so delavci nekajkrat prepodili policijske oddelke in vojake, so ob 13. otvorili topovski ogenj na upornike Bilo je mnogo mrtvih in ranjenih Po uradnem komunikeju je obležalo v teh berbah mrtvih 10 policistov in policijski kapetan Tis-sier Število mrtvih socialistov ni znano. London, 13 febr p. Dunajski poročevalec »Timesa« navaja v svojem poročilu, da je bilo samo v teku današnjega dne v bojih na Dunaju na strani policije in vojaštva nad 300 mrtvih in preko 1000 ranjenih. Preki sod Dopoldne so postavili pred preki sod tri mlade socialne demokrate. Vsi trije so prišli pred sodišče ker so iz zasede ubili varnostne organe Nekega policista je prvi obtoženec iz zasede ustreli! v trenutku, ko je od nekega drugega socialnega demokrata zahteval, naj mu izroči vse orožje. Drugi slučaj se je pripetil v Hietzingu. in sicer v prav takih okoliščinah kakor prvi. Tretji prhner se je pripetil v Ottakringu v času najhujših pouličnih borb Neki socialni demokrat je z okna ustrelil policijskega stražnika in so ga kmalu nato aretirali. Obsodba vseh treh aretirancev je skoraj neizbežna, vendar pa povzroča vladnim krogom veliko skrb vprašanje, ali se ne bo spričo smrtnih obsodb socialno-demokratski odpor še bolj poostril. V Gradcu pride 24 oseb pred preki sod Aretirani socialistični vodtelji Dunaj, 13. februarja AA. Po uradnih poročilih so dozdaj aretirani od socialno demokratskih voditeljev-, predsednik Par-tamenta in bivši zvezni kancelar dr Ren-ner, predsednik zveznega sveta bivši general Korner, član zveznega sveta Schofl, podpredsednik dunajske občine Emerling, mestni svetovalec dr. Daneberg, občinski odborniki Schleiher, Perman. Urbancb tn dr. Maurer. Dr Otona Bauerja doslej še niso našli, prav tako ne dr Deutscha; vse kaže, da sta zbežala v inozemstvo. Odredba o razpustu stranke Dunaj, 13. febr č. Včerajšnja odredba zvezne vlade o prepovedi socialno demokratske stranke vsebuje tri člene. Prvi člen določa, da je v Avstriji prepovedano vsako delovanje avstrijske socialno demokratske stranke, da se njene organizacije raz-puščajo ter da je prepovedano tudi vsako delovanje v socialno demokratskem smislu. Tudi socialistični znaki so zabranjeni Drugi člen prepoveduje tudi vsako izvrševanje poslanskih mandatov v smislu socialno demokratskih idej Tretji člen določa zakonske sankcije proti onim ki bi kršili odredile prvega paragrafa Določa se policijska in sodna kazen Policijska kazen znaša do 2000 šilingov, odnosno 6 mesecev zapora Eventualno se lahko krivci kaznujejo sodno in policijsko obenem. Tudi vsak poizkus je kaznjiv. Železnški promet počiva Ljubljana, 13. febr. 2elezn ski promet v Avstriji je skoro ro vseh progah ustavljen. Iz Gradca preko Špilna vlaki spioh več ne prihajajo. Na Jesenice so danes še prišli nekateri vlaki, vendar z ogromnimi zamudami. Danes niso prispeli v Ljubljano nobeni dunajski listi, pa tudi ne češki iti nemški, ki se eiksfediraio preko Avstrije. + Zadnje vesti: Borba v središču mesta Dunaj, 13. februarja r. ob 23.30: Položaj je zelo kritičen. Socialisti so odločeni voditi borbo do skrajnosti. Posebno hudi boji so v 21. dunajskem okraju. Boji se polagoma prenašajo v središče mesta in so prešli že v bližino 3. okraja. Vlada je nujno odpoklicala čete, ki ščitijo meje proti Bavarski. Ako pomoč ne bo došla pravočasno, smatrajo, da bodo okoliščine postale za vlado zelo kritične. Izredna seja madžarske vlade Budimpešta, 13. febr. r. Kakor se je izvedelo, je bila za jutri nepričakovano sklicana izredna seja ministrskega sveta, na kateri bo razpravljal o izrednih dogodkih v Avstriji, predvsem o nastanitvi številnih beguncev iz sosedne republike, kakor tudi o ukrepih zope» pritok nezaželjenih, elementov na Madžarsko. Avstrijsko-nemški spor in Franci ia Pariz. 13. febr AA Na snočnji seji je ministrski svet odobril noto ki jo je zunanji minister Barthou nato izroči' avstrijskemu poslaniku kot odoovor na sporočilo avstrijske vlade da bo svo? spor z Nemčijo predi iJila svetu Društva narodov. Barthoufev odgovor spreiema v načelu avstrijsko iniciativo ter iziavija. da spada proučitev dejstev ki jih navaja avstrijska vlada, v področje ženevske ustanove. Hitlerizem in fašizem prodirata v Švico Švica ni več nekdanji blaženi otok sredi- viharnega morja - Energične priprave za obrambo samostojnosti Curih, 10. februarja. Zadnja leta so za »uro Evropo prav nemirna doba. Skoro povsod, kamor pogledamo, vre. Da niti najbolj konzervativne trdnjave niso varne pred v.harnuni valovi, je zgovorna priča Švica. Državica z ustavo preiskušeno v stoietjih. stara demokracija, ki druži rod skupno streho tri narode m ne oozna jezikovnih in narodnostnih problemov, je mala Še najdalje čuvati svojo historično idilo. Sred, burnih valov svetovne vojne se je ohranila v svoji nevtralnosti kakor otoček blaženih in je izšla iz krvave katastrofe, ki je celi Evropi vsekala globoke rane. skoro neprizadeta. V gospodarskem in finančnem pogledu celo ojačena Švica je vsekakor najmanj občutila posledice un'čevania vrednot in vse bridkosti in težave, ki smo jih navajeni imenovati s kolektivnim imenom »kriza«. »o tf ostale skoro povsem prihranjene. Toda Cesar ni premogla kruta vojna, to so prinesle njene posiedce. In danes je tudi švica prisiljena k samoobrambi. Finančne težkoče so napotile zvezni svet. da je pripravil nov, posebno strog zakon o bankah in hranilnih zavodih, ki bo v najkrajšem času sprejet. še večje skrbi povzročajo Švici' politični vplivi, ki prihajajo od zunaj. Po svojem geografskem polož-a.m je Švica klin med hitlerjevo Nemčiijo im fašistično Italijo. Eno kako? drugo revolucionarno gibanje razodeva ekspanzivne tendence io se ne ustavlja ob državnih mejah, kar je v švicarskem primeru tem opasnejše, ker je nje domače prebivalstvo ob severni kakor ob južni meji po narodnosti io jeziku sorodno 8 sosedi. Tako je postalo mogoče, da je nemški in italijanski avtokratski in proti-demokratski pokret našel pot v Švico samo io ne pomenja samo ogrožanja stoletnega notranjega reda in sožitja, marveč v svojih konsekvencah tudi opasnost za državo samo. VpHvj inozemskih idej so se v Švicarskem političnem življenju najprej pojavili v takozvanih »frontah«, ki so usmerile svoje prizadevanje na premembo zvezne ustave v smeri voditeliske avtokracije. pa tudi na omejitev kantonskih svoboščin. Toda to notranje g banje. ki so ga, kakor se zdi. stare, utrjene organizacije historičnih strank kolikor toliko obvladale, je biio šele začetek. Danes so fronte stopile v ozadje in zače'a se je očitna propagan-la na jugu za fašizem, na severu pa za Hiterjevo tret'e cesarstvo. Mussolini je sicer svoj čas slovesno naglasi!. da italijanski fašizem ni eksportno blago, toda v "ogledu ra Švico ta izjava »i na-šla potrjenja v realnih dejstvih. V tesmskem kanftonu, katerega prebivalstvo '« italijanske narodnosti, se .ie fašistcna organizacija močno utrdila in niena propaganda n» razpolaga samo s tiskom in z armado ag;tatorjev. nego tudi z znatnimi gmotnimi sredstvi, katerih izvora ni iskati samo v domačih kantonsk;h mejah Posledica je stalno vznemirjeni« prebivalstva, k* j« dovedV> že do hrupnih demonstracij in do ti!ičn;h bojev, kakor scer na Švica r-sk'h f'eh rriso v nav2di. Kantonske ob'astl Jo mora'« seči no izredno strosrh ukrep;h. da so vsaj začasno ohranile red. Toda videti niv. dk:h in omejitve mednarodnega rra-va za nje ne veljajo. 2e opetx>vano je prišlo do obmejnih incidentov, ki so se morali reševati z diplomatskimi koraki. Oh mejah se na nemški strani stalno vršiio zborovanja hitlerjevskih napadalnih oddelkov, h katerim skušajo pritegniti udeležence iz Švice Hitlerjevski tisk se poslužuje v Švici enakih metod, kakor so znane iz Avstrije, v Nemčiji sami pa snuje emigrant Fischer »švicarsko legijo« po vzorcu Habiohtove »avstrijske legije«. Nedavno je v Berlinu nastopila že uniformirana švicarska hitler.ievska četa, kar je povzročijo v Bernu nemalo razburjenje. V hitlerjevskih krogih se javno govori, da bo prišlo do inkorporacije nemške Švice v »tretje cesarstvo« čim prej. Pridobitvi švice pripisujejo zlasti nemški vojaški krog narečji pomen za morebitne strate-gičre operacije v slučaju konflikta s Francijo. Mednarodno garansirana švicarska nevtra'rost / hitlerjevskih krog.h nikogar na moti. Naravno fe da povzroča situacijo na severu In jugu ne le vladi temveč vsem parr.otskim krogom velike skrb'. Ni torej čudno, če se na merodainih mestih prav resno misli na obrambo Švicarske neodvisnosti, svobode in integritete. Pr<;j vsem je veljala skrb ojačenju oborožene obrambe. Zvezni svet ie votirsl sto milijonov frankov za novo oborožen ie infanter'je in artiljerije in izvedla se ic smotrena reorganizacija obmejne službe. Švica je odločena braniti svoje me.e »i svojo nevtralnost pred vsem z astnrmi silami. Ne zanemarja pa tudi notranjega Jr-žavneg.i reda in domače varnosti. Zverzni svet ic priše' do spoznanja, da zdaj "e-Ijavne državne in kantonske kazenskopravne sankcije v današnjih izrednih razmerah več ne zadošča'o. Pripravil le vsled tega nov zakon o zaščiti lavnega reda. ki bo meseca marca izglasovan s plebiscitom. Zakon predv;deva kazensko zasledovanje vsakega kalenia javnega reda in miru. rz-podkonavanja voiaške discipline, nabiranja orožja in munn'cije. pa tudi zasnove jn nanesevanla k takim deliktom. Predloženi zakonski načrt je najboliSe znamenje, kako resna postaia situacija švice, kajti njene iskrene demokratske tradioiie ne bi dopuščale izlenrrh zakonov In ukrepov, ako bi jih 'imperativno ne zahtevala nevarnost za svobodo in integriteto. Tudi Švica le tedai občutno prizadeta no novih pokretih. ki pretresalo Evropo in so že do 7.da' mars?k'e nle- no lice. Za 'skrene pnlatelle ohranitve m'- ru ln konstruktivne VonsoNdaeiie n< baš dobra tolažba. ¥ Franciji vlada mir Po enodnevni splošni stavki, ki je potekla brez večjih izgredov, se je delavstvo zopet vrnilo na delo Pari«, 13. febr. AA. Splošna stavka, ki sta jo včeraj proglasili obe glavni delavski svezl (druga in tretja internaelonala), je potekla v Parizu relativno mirno Gospodarska delavnost t Parizu ni bila niti za trenu* k popolnoma ustavljena Ta«o Je preskrba z vodo, plinom ic elektriko poslovala popolnoma normalno čeprav ao v tovarnah delavci stavkali, občinstvo tega niti opazilo ni Po vsej Franciji so železnice vozile po predpisa m voznem redu Železničarji so odklonili celo etiorn n sitne prekinitev Dopoldne so v Parizu vozili avtobusi. popoldne pa so ta promet ur4?* 'i zaradi potnikov, ker so se bali, da bi st.av-kujoči izzvali Incidente Tenorske zvoze po mestu so obratovale normalno Stavka je doživela posebno mlačen od ziv pri kovinarjih, nasprotno »a ^e bila pri gradbenih delavcih skoro popolna Razen tega so v izdatnem številu «=...<>,< vali pri stavki tudi delavci tobačnih tovan nekatere kategorije občinskih nameščencev. ponekod pa tudi učitelji Pri snočnjih manifestacijah v Vinceu-ne-su je bilo uVe^enih na'' 30 000 ljudi .j°r-koli so manifestacije nrelcoračile dopuščen, okvir. Je policija manifestarte razgnala Do resnih poizkusov kalitve miru in red« je prišlo samo v predmestjih, kjer nrevi* dnjejo komunisti Pri tenr je bil er demonstrant ubit, trije stražniki pa ?o bii. ranjeni V nekaterih pokrajinah Je prišlo do ko munističnih izgredov V Roubaixu «,> v-n-munisti oplenili tovarno blaga in jo hoteli zažgati oblasti pa so ostro nastopile oroti izgrednikom ter je bil pri tem ubit nek. komunist V Mulhousu v Alzaciji bo komunisti bo teli osvoboditi jetnike Iz zaporov, pa fo oblasti ta rvoizkiis že v kali zatrle Tndi v Mantesn je prišlo ponekod do ko munističnih izgredov vendar pa Je bi'a oblast vselej kos svoji nalogi Vse kaže da glavna delavska zfizti ni posebno zadovoljna * učinkom politične stavke, ki Jo je uprizorila Glefle političen rnačal stavke brez sleherne go spodargke aH strokovne orimesi so de lavcl očlvidno le neradi odzvali pozivu k prekinitvi dela. Davi se Je delavstvo ln nameščenstvo raznih tovarn vrnilo na svoje običajno d*-Io. Povsod delajo zopet normalno. Po uradnih podatkih »o zahtevale demonstracije v Parizu 6., 7. tn 9 t m naslednje žrtve: Padlo Je, oziroma med tem t tx>!ni cah zaradi dobljenih ran umrlo 21 iseb. med njimi en republikanski gardist, ^štete niso štiri osebe, ki so umrle v teku včeraj šnjega dne Po pariških bolnicah Je aedaj še 139 ranjencev s hujšimi poškodbami med njimi 20 republikanskih gardis+ov in 11 redarjev. Intervencija senatorjev za univerzitetno knjižnico v Ljubljani Beograd, 13 febr. p Senatorji dravske banovine dr. Miroslav Ploj, Ivan Hribar, dr Gustav Gregorin. dr Fran Novak, dr Ivan Rajar, dr Valentin Rožič in dr. Vladimir Ravnihar so v posebni spomenici opozorili prosvetnega in finančnega ministra na nujno potrebo zgraditve univerzitetne knjižnice v Ljubljani ter podprli akcijo, ki jo vodita ministra dr. Kramer in Ivan Pucelj. V svoji spomenici opozarjajo. da sta mestna občina ljubljanska in dravska banska uprava dobrohotno podprli to akcijo in izražajo upanje, da bo tudi država storila svojo dolžnost. Krvno, kožno in živčno bolni dosežejo z uporabo naravne »Frani Josefove« grenčice ureieno prebavo. Speciifalni zdravniki silnega slovesa spričujejo, da so z učinkom staro preizkušene »Franz Josefove« vode zadovolini v vsakem ozi-ru. »Fran* Josefovn« srrenčlca se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in specerij-skib trgovinah. OBNOVI JENA TROŠARINA NA VINO IN ŽGANJE Banovlnski svet je včeraj končal razpravo o banovinskih davkih, trošarinah in taksah — Trošarina na vino: 1 Din Ljubljana, 13. februarja. Banovlnski svet je danes dopoldne nadaljeval razpravo o banovinskih davščinah. Črtana je bila prvotno predlagana davščina na zaposlitev Inozemskih delavcev, ki je bila prenešena nazaj v Bednostnl fond. Nova je 25odstotna dokiada k državnemu davku na luksuzne predmete. V debati je b. s. Zadravec predlagal, naj bi se trošarina na električno energijo izenačila tako, da bi znašala za pogon industrije in obrti eno paro, za razsvetljavo pa 3 pare od kilovatne ure. B. s. dr. Goričan je priporočal, naj bi se občinskim in avtobusnim podjetjem pav-šalirala trošarina za prekomerno uporabo cest. Pri odmeri naj se upošteva stanje voznega parka ln okoliščina, da vzdržujejo občinska avtobusna podjetja tudi celo vrsto pasivnih prog. Nujno je potrebno, da se bolje zavarujejo železniška in cestna križišča. Ban g. dr. Marušič se je ugodno izrekel o stavljenih predlogih in pojasnil staliiee železniške uprave do avtobusnega prometa. Podban dr. Pirkniajer pa je poročal o akciji banske uprave glede zavarovanja križišč. Zahteva po pavšaliranju trošarine za avtobusni promet se zdi tudi njemu upravičena; pavšaliranje naj bi se ravnalo po aktivnosti in pasivnosti posameznih prog. B. s. Babnlk se Je zavzel za omlljenje uredbe o ometanju dimnikov na dezeU. — Podban dr. Pirkniajer je obljubil revizijo uredbe. O isti stvari je govoril tudi b. a. Bajuk, ki je priporočal, naj se zadeva uredi tako, kakor je bilo svoiečasno v Belo-krajinl, kjer so ometanje izvrševali ljudje sami. nadzorovala pa ga je občina z uira-nikarjem. B. s. Detela je priporočal, naj bi se omilila uredba glede dolžine drv, ki je za prodajo doiočena na en meter. Podban dr. Pirkmajer je obljubil, da se bo ta želja po možnosti upoštevala in da uredba ne bo stopila v veljavo, dokler ne bodo porabljena doslej pripravljena drva v dolžini po 75 cm. B. s. Obcrsnel je prosil, naj bi se Izvolil poseben odsek za točno stllizacljo določbe o trošarini za električni tok. Ban dr. Marušič je pristal na ta predlog ln zadeva se je Izročila v proučitev odseku za bano-vlnske elektrarne, v katerem je odsotnega b. s. Lovšina nadomestil b. a. dr. Obersnel. Banovinske takse in trošarine Sledila Je razprava o pravilniku za pobiranje banovinskih davščin. Načelnik finančnega odseka dr. Orel Je predlagal, naj bi se na potrošnjo kvasa pobirala banovirsita trošarina 2 Din namestu 1 Din za kilogram. B. s. Zadravec se Je Izjavil proti temu predlogu, ker bi povečana trošarina zopet padla na breme konzumentov. Ban dr. Marušič je rekel, da se bo s povišanjem trošarine dala karteliranim tvornicam zopet nova moinost za povišanje cen. Po daljši razpravi, v katero sta ponovno posegla b. s. Zadravec ln dr. Goričan, je obveljal predlog, da se trošarina na kvas poviša na 2 Din. B. s. dr. aajovic Je predlagal, naj bi se trošarina na pnevmatiko, motorna vozila ln tudi šofeiske Izkaznice ukinila, zato pa se povišala trošarina na bencin za 50 par. — V debati Je b. s. Vidmar poudarjal, da se ne sme več gledati na avtomobilizem kakor na luksuz, ker služi splošnim ljudskim potrebam. Pri glasovanju je bil predlog, naj se zniža trošarina na pnevmatiko vsaj na polovico, odklonjen z večino glasov. B. s. Jereb je priporočal, naj bi se taksa na prenos nepremičnin znižala, zato pa bolj obremenile zapuščine. Taksa za prenos malih ln srednjih kmetsklh posestev naj se sploh odpravi. Pri razpravi o davščini na Smarnlco Je predlagal b. s. Koder, naj bi se z ozirom na malenkostni donos sploh odpravila. — B. s. KUhar je rekel, da je davek na Smar-nico zaradi dvojnega obdavčenja enega ln istega zemljišča krivičen. Davka naj se oproste vsaj oni, ki rabijo pridelek le za lastno domačo uporabo. Ban dr. Marušič je izjavil, da ne gre tu samo za zaSčito našega kmeta pred strupom, ampak tudi za zaščito vinogradnikov, ki se jim dobro ime s Smarnico samo kvari. Na predlog b. s. Arka Je bila črtana ba-novinska taksa za krošnjarje s suho robo. V nadaljnji razpravi so bile odobrene ostale določbe pravilnika o banovinskih davščinah, nakar je sledilo poročilo odseka za izenačenje trošarine za uporabo električnega toka. Odsek se je dogovoril, naj bi se uvedla za razsvetljavo enotna trošarina 10 par. za pogon 1 paro, za porabo pri elektrotermičnih, elektrokemičnih in elektrometalurških napravah pa četrt pare od kilovatne ure. V debati je b. s. Zadravec poudarjal, da je imel odsek predvsem namen ohraniti v proračunu predvideni znesek. — B. s. Ivan Tavčar je prosil, naj se predlog rezervira, da bi ga mogli proučiti tudi strokovnjaki ljubljanske mestne elektrarne in da bi mogel nato zavzeti svoje stališče. B. s. Piki je izrazil mnenje, da Je razlika med 10 parami za razsvetljavo in eno paro za pogon prevelika. Seja je bila ob 12.30 zaključena. Trošarina na elektriko Na popoldanski seji, ki se je začela ob 16.. je ban dr. Marušič predložil k prvotnemu predlogu o banovinski trošarini na elektriko spreminjevalni predlog, naj se trošarina na elektriko diferencira Pri tem pa je treba upoštevati ono 'dustrijo. ki porabi ogromne množine električne energije. Movi predlog se glasi: »Banovinska trošarina na elektriko znaša: 15 par od kw ure porabljene za razsvetljavo. pri netto-cem toka do 6 Din za kw uro: 10 par od kw ure. porabljene zs razsvetljavo, pri netto-cem toka nad 6 dinarjev za kw uro; 1.5 par od kw ure. porabljene ze pogon in aparate, in 0 25: par od kw ure. porabi iene v elektrotermične. elektrokemične rn elektrometalurgične svr-he v industrijskih in obrtnih obratih Od toka, ki se proizvaja za lastno porabo v parnih napravah, kurjenih • premogom, se plačuje polovic« gornjih trošarinskih postavk, če služi para izkLjučno le za proizvodnjo elektrike: v vseh ostalih primerih, oeobito če sc ista para uporablja tudi v druge svrhe, pa se piačuje polna trošarina.« B. s. Orehek predlaga še dodatni predlog: trošarina se ne plača od toka. porabljenega za pomožni pogon, ki je potreben za samo proizvajanje električne energije. B. s. dr. Obersnel predlaga dodatni predlog: Banovinska trošarina znaša 5 par od kilovatne ure. porabljene za razsvetljavo obrtnih in industrijskih obratovališč. K vsem tem predlogom se je razvila obširna razprava s pogajanji in preračunavanji med posameznimi banovinskimi svetniki med seboj in z zastopniki banske uprave. Slednjič se je banovinski svet zedinil na predlog banske uprave z dodatkom banovinskih svetnikov Orehka in s spremenjenim dodatnim predlogom dr. Obersnela, ki se v sklepni redakciji glesi, da znaša banovinska trošarina ni elektriko 10 par n ne 5 par od kilovadne ure, porabljene za razsvetljavo obrtnih in industrijskih obratovališč. Ban dr. Marušič je ugotovil, da Je s tem razprava o banovinskem proračunu končana. Razlastitev kočevskih gozdov B. s. Arko iz Ribnice je izvajal med drugim: Na 13 gozdnih veleposestev v dravski banovni je bila odrejena agrarna reforma in so gozdovi že razlaščeni. Na bivšem Kranjskem pridejo za razlastitev v prvi vt-sti v poštev ogromni gozdovi Karla Auers-perga v skupni izmeri 23.000 ha, od katerih je razlaščenih v prid občin preko 14 000 ha Ko je hotela začasna državna uprava razlaščenih gozdov koncem lanskega leta prevzeti razilaščene gozdove v svojo upravo .se je posrečilo kočevskemu nemškemu knezu, z diplomatskimi intervencijami preprečiti prevzem. Sele zadnje dni decembra je državna uprava prevzela razlaščene Auerspergove gozdove, a zadeva še danes ni definitivna in se intervencije iz Avstrije še nadaljujejo. Zato je potrebno, da se banovinski svet zavzame za dosledno izvedbo razlastitve. Sklene naj se naslednja resolucija: »Razlaščeni gozdovi na veleposestvu Ka- rok Auersperga se pod nobenim pogojem ne smejo vrniti v upravo in izkoriščanje veleposestniku, ki jih je itak že dve leti neopravičeno izkoriščal. Zavlačevanje prevzema razlaščenih gozdov v definitivno posest občin bi pomenilo popolno devasta* cijo gozdov, gospodarsko brezpomembnost poznejšega prevzema izsekanih gozdnih površin in najtežji udarec avtoriteti zakona in državnih oblasti. Pozivamo začasno državno upravo, ki je že prevzela razlaščene gozdove za občine, da ščiti interese občin in prizadetega prebivalstva Kraljevsko vlado prosimo, da prepreči vsako izigravanje zakonov potom tujih državljanov in pod nobenim pogoiem ne dopusti, da bi se morali že razlaščeni in prevzeti veleposestniški gozdovi vrniti njihovim prejšnjem lastnikom, ker bi to pomenilo najtežji udarec avtoriteti zakonov. Bansko upravo prosimo, da v tem pravcu posreduje pri kraljevski vladi.« B. s. dr. Režek Je top k) podpiral resolucijo in apeliral na banovinski »vet, naj »o-glasno glasuje za njo. B s. Prepeluh je predlagal le dodatek, naj se zahteva, da se mora agrarna reforma glede gozdov izvesti na vsem teritoriju banovine brez vsakih izjem in da se morajo vsi razlaščeni gozdovi enotno upravljati kot gospodarska edinica. B. s. Golouh zagovarja Arkovo resolucijo s Prepeluhovim dodatkom. Pri glasovanju je banovinski svet »prejel resolucijo in dodatek. Nato je ban. svet. Golouh v daljših izvajanjih razpravljal o izterjevanju davkov in tudi v tem pogledu resoluoijo. ki je bila brez debate soglasno sprejeta. Trošarina na pijačo sprejeta Banovinski »vet je prešel n« razpravo o uvedbi banovinske trošarine na vino in žganje v dravski banovini. Finančni referent dr. Orel je uvedel razpravo z ekspo-zejem, ki omenja, da je ministrski svet ▼ novembru 1933 izdal uredbo o izvajanju javnih del z namenom, da se omili brezposelnost in omogoči prebivalstvu zaslužek Ta uredba predvideva tudi ustanovitev banovmskeg« sklada za javna dela in za njegovo financiranje uvedbo banovinske trošarine na vino in žganje. Sedanje razmere silijo, da se banovina brez oklevanja odloči za uvedbo trošarine na vino in žganje. Donos trošarine 9e predvideva z letnim zneskom 20 do 22 milijonov dinarjev Od tega zneska se sme porabiti za kritje izdatkov rednega banovinskega proračuna približen znesek 5 500.000 Din ostanek pa sc steka v banovinski sklad za javna dela Iz teh številk izhaja, da se bo a i.em zneskom moglo veliko napraviti za gospodarski povzdig banovine Uvedba banovinske trošarine ne bo škodovala ne pro-ducentom in ne točilcem. ker se plača trošarina šele tik pred neposrednim konzu-mom. Banska uprava bo posredovala, da se v uredbi, ki jo bo predpisal minister finance glede pobiranja banovinskih trošarin, dosledno izvede princip, da se vrši pobiranje brez nepotrebnih kontrolnih ukrepov pri producentih kakor tudi pri prodajalcih vina in žganja Predvsem je treba čuvati načelo, da se pri vinogradnikih nc vrši nikaka neposredna kontrola S tu navedenimi ukrepi bo doseženo, da se konzum vina ne bo zmanjšal m da ne bo trpela svobodna trgovina z vinoin Banovinska trošarina je predlagan« t I Din od litr« vin«. 075 Din od litr« vinskega moštva in 5 Din od hektolitrske ♦topnje ž»«nia B %. Babn:k predlaga, na i se tudi mošt ibdavči z 1 Dm za liter namesto % 75 pa--ami B s Ba'uk predlaga naj se trošarina n« vino zniža na 50 p«r od litra B. s Krulej se je izrekel proti trošarini na vino in moli ki jo smatra m krivično. B. Arko priporoča, naj se pri razdelitvi nagrad za pobiranje trošarin med finančne stražnike upoštevajo predvsem nižji organi, ki imajo največ truda z izterjevanjem trošarine. B s. Piki predlaga, naj »e trošarina M vino zniž« od 1 Din n« 75 par in za mošt od 75 na 50 par. Na predlog banovinskega svetnik« Ark« je bila slednjič razprava zaključen« ban dr. Marušič pa je izjavil da od vseh ®pre-minjevalnih predlogov sprejme le predlog banovinskega svetnika Babnika, naj se izenači trošarina na vino in mošt Pri glasovanju je bil predlog banske uprave s spreminjevalnim predlogom ban. svet Bab-nika sprejet z večino, nakar je bila sej* pred 7. uro zvečer zaključena in napovedana prihodnja za jutri ob po! 10. N« dnevnem redu je uredba o službenem razmerju občinskih uslužbencev. Seja senata Beograd, 13 febr p. Senat Je danes nadaljeval in zaključil razpravo o finančnih zakonih, ki so bili na dnevnem redu ter je vse zakone odobril v smislu predloga finančnega odbor«. Nato je bil odobrect zakon o izplačilu vojne odškodnine ter o izprememhah zakona o odškodnini za bef-lu:*o zemljo. Prav tako je bil odobren računski zaključek o izrednih kreditih. Kot zadnja točka dnevnega reda je bil zakon o pobijanju spolnih bolezni. Po ekspozeju ministra socialne politike Ivana Puclja. ki je obširno obrazložil pomen tega zakona, se je razvila živahna debata, v kateri ?o vsi govorniki poudarjali potrebo sistematične akcije za zatiranje spolnih bolezni. Senat je nato sogiasno odobril predloženi zakon, nakar je bila seja zaključena. Prihodnja seja bo sklicana pismeno. Finančni odbor je odobril proračun v načelu Beograd, 13. febr. Od 10. do 1215 dopoldne je imel sejo finančni odbor Narodne skupščine pod predsedstvom dr-Slavka Sečerova. Finančnega ministra je zastopal dr Dragutin Kojič. minister brez portfelja. Seji je prisostvoval tudi predsednik vlade Nikola Uzunovič. Razpravljali so v načelu o predlogu proračuna državnih izdatkov in dohodkov z« 1. 1934-35. Debate so se udeležili gg. Ml-Ijutin Stanojevič, Ignjat Stefanovič. dr. Nikola Keseljevič. llija Mihajiovid. dr. Marko Kožulj, Filip Lazarevič, Ivan Mohorič, dr. Ante Kuntarič in Jovan Misilid. O*? 12.15 je bila seja prekinjena Popoldanski seji sta prisostvoval« predsednik ministrskega sveta Llzunovič in minister dr Albert Kramer. Govorili so poslanci Ignjat Stefanovič, dr Vjekoslav Mi-letid. dr. Svetislav Popovič, Ivan Mohorič in llija Mihajlovič. Po končani razpravi se je vršilo glasovanje. S 26 glasovi proti 3 glasovom je bil končno v načelu sprejet prediog proračuna državnih izdatkov So dohodkov za 1. 1934-35. Jutri ob 10. dopoldne bo odbor nadaljeval delo in prJsel v razpravo proračun« t podrobnostih. Obsojeni beograiski advokati Beograd, 13 febr. p. Po dvemesečnl razpravi je bila danes ob ogromnem zanimanju občinstva razglašena sodba v proceau proti beograjskima odvetnikoma dr. Nikoli Petroviču in dr Bogoljubu Joksimo-viču ter nekaterim odvetniškim uradnikom, ki so bili obtoženi, da so zlorabljali svoj položaj, izvršili tatvine spisov in oškodovali svoje kliente. Dr Petrovič je obsojen na dve in po! leta ječe, dr. Joksimovič na leto dni strogega zapora, ostali obtoženci pa na zapor od enega do poldrugega leta« Obenem so obsojeni, da morajo korpora-tivno plačati škodo v znesku 280.000 Din in vse sodne stroška. Upokojitev v železniški službi Beograd, 13 tebr. AA. Upokojeni »o pri ravnateljstvu državnih železnic * Ljublja* ni Alojz Randl, višji Bvetnik 4 tkupiae 2. stopnje: Lambert Budan, Alojzij Baša, Avguštin Ludvik, Franc Zemlja, Alojzij Vo-bovec, svetniki 4. skupine. Rudolf Jaithel, poverjenik 6 skupine, Jožef Mohorja, višji kontrolor 6 skupine, Franc Blažon* iJdvard Antosiewicz in Viktor Turin, viftjt kontrolorji 6 skupine. Francoski odgovor Nemčiji Pariz, 13 febr. AA Predsednik Lebrun je dopoldne odobril besedilo, ki ga je sprejel snočnji ministrski svet kot odgovor francoske vlade na nemško razorožitveno spomenico z dne 19 januarja Nota je bil« popoldne poslana poslaniku Poncetu, ki jo bo najbrže jutri zjutraj izročil nemški vladi. London, 13. februarja. A A. Ob 11. dopoldne se je sestal ožji odbor razorožitvene konference ki mu predseduje Hen-derson. Razen generalnega tajnika Društva narodov Avenola in načelnika razorožitve-nega odseka Društva narodov v Ženevi g. Aghnida sta se seje udeležila tudi Po-Fitis in dr. Beneš. Vfomone^ RdnOVed Zagrebška vremenska napoved ca danes: Vedro, pričel hladno r»onekod vetrovno — Situacija včerajšnjega dne; V'lika barome-trska d-T>re*iia ki se ie razširila preko severnega d°Ia kontinenta oroti iusu. ie do-G^srla Črno morje. V centralni in jjini Evropi ie povzročila »-»verne vetrove. Na Jadranu se ie lokalni barometrpfoj minimum oiačil hi fe nastala zaradi visokega barome-fcrskega pritiska v notranjih delih državi ter v Primorju močna buria doSim so drugod nastopili sev»rni vetrovi Dnnniska vremenska napoved aa sredo: Temperatur* bo v nižinah padla, v eorah pa se bo naibrž dvignila. Severovzhodni vetrovi.