^^iki^a aimsmm^i m mjltlftuirtl rosi i in kj otocono f goiovim Leto XX., št. 290 Ljubljana, četrtek 14. decembra 1939 Jpravništvo uubliono, Knatlievo d - leleton stev 3122. 3123 3124. 3125 3126 Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgovo ul. — Tel 3492 in 3392 Podružnico Maribor: Graiski trg it. t. Telefon st 2456 Podružnico Cehe. Kocenovo ulico 2 Telefon it 190. Računi pri pošt ček. zavod!t* > Ljubljana št 17749 Predlog za izključitev Rusi i e iz DN Ker se moskovska vlada ni odzvala mirovnemu pozivu, razoravlla sedal Društvo narodov na predlog Argentne o izkliuiilvi Sovietske Rušile Ženeva, 13. dec. br. Brzojavka, ki_ je snoči o pozni uri (Na kratko smo poročali o tem že v včerajšnji drugi izdaji. Op. ur.) prispela iz Moskve, v Ženevi po svoji odklonilni vsebini ni nikogar presenetila. Večina tu zbranih državnikov in diplomatov je celo računala, da bo sovjetska vlada poziv Društva narodov kratko in malo ignorirala ali pa da bo odgovorila nanj že takoj z obvestilom, da izstopa iz Društva narodov. V imenu sovjetske vlade je odgovoril njen predsednik in zunanji minister Molotov, ki je naslovil odgovor na predsednika odbora trinaistorice. Brzojavni odgovor se glasi: »Sovjetska vlada se Vam zahvaljuje za prijazno vabilo, da bi se udeležila razprave o pritožbi finske vlade. Sovjetska vlada pa ne smatra za možno, da priK+3«p na svoio udeležbo iz razlogov, ki sem jih snoro??! že v pfsmu dne 5- decembra na tajnika Društva narodov g. Ave-nola.« V tem pismu ie bil Molotov sporočil da sovietska vlada ne bo sodelovala na sedso-iipm zasedanju DN ker bodo v Ženevi tudi debati Poliske. ki po soviet-sk°rn mnernu r>e obs+^ii več in pa ker ie p? d-c-r,; rp^ poa+pvliena razr^-nva o pritožbah finske vlade, katere Moskva ne priznava. Sov.iet«ki odgovor ni v ničemer spremenil ^nf^aia in pomena sovjetskega nnnada na Pin^ko t obveznosti, ki iih ima Sovjetska Rnsiia tot ?'onica Pr«?+v5» narodov. Prav ta okončina, naglašajo tu-kaišnii kropi, riaie povod, da ie svet DN s^v^etsko f.usiin bnip obsodil k^kor Npiti-čiio. ko je napadi Po^sko. ker Nemriia že takrat ni bila več v Društvu narodov in zato tudi fonrainn 7a nio r"°^nai-odne ob-veznor+i na n^novi pakta DN niso prihajale več v poštev. trinajstorice Vsekakor se je s sovjetskim odgovorom položaj povsem razčistil, tako da se je izkazalo za pravilno, da ie odbor trinaistorice na predlog francoskega delegata Paul Br r>r-r»iiria danes zakoličil razpravo o finski pritožbe tn pripravil poročilo za skupščino Društva narodov. V prvem delu poročila obeležuje odbor razvoj finsko-sovjetski^ odnošajev v zadnjih tednih pied vo;no. Podrobno navaja finska prizadevanja, da bi se spor, ki je nastal spričo sovjetskih zahtev rešil na miren način. V drugem delu našteva poročilo mednarodne obveznosti Sovjetske Rusije, tako na osnovi sovjetskih pogodb s Finsko kakor na podlagi mednarodnih, od sovjetske Rusije priznanih paktov in konvencij, ki jih je zdaj s svojim napadom na Finsko prekršila. Na ta način podaja poročilo pravno osnovo za obsodbo sovjetskega napada po Društvu narodov. Poročilo dejansko tudi vsebuje predlog, naj Društvo narodov obsodi sovjetsko-ruski napad na Finsko. Skupščini Društva narodov pa pušča odbor prosti roke. da se sama odloči za eventualne konkretne ukrepe ali tudi le za moralne sankcije, kakor jih je n. pr. zahtevala Argentina v svojem znanem predlogu o izključitvi Sovjetske Rusije iz Društva narodov. o katerem se govori v Ženevi že vse te dni. Poročilo trinaistorice je pregledala tudi firska delegacija, ki sam v odboru ni sodelovala, ter se je z njim docela solidarizi-rala. Predlog Argentine za izključite? Rusije Danes dopoldne ob 10. se je zopet sestala plenarna skupščina Društva narodov. Za sejo je zavladalo v ženevskih političnih krogih znova veliko zanimanje, ker je sovjetski odgovor na poziv Društva narodov, k' so ga tukajšnji listi objavili v posebnih izdajah, vendarle nekoliko razburil duhove. Skupščina danes dopoldne še ni razpravljala o predlogu trinajstorice, pač pa je takoj prišel na dnevni red argentinski predlog, ki ga je argentinski delegat Freire podrobno utemeljil. Izvajal je med drugim: »Moralni faktorji sedanjega reda na svetu, ki so tudi osnova paktu Društva narodov, ne bi imeli nobenega pomena več, če bi Sovjetska Rusija mogla nemoteno nadaljevati sovražnosti proti Finski in hkra-tu svoje sodelovanje v Društvu narodov. Krivda sovjetske vlade je v primeru z drugimi sličnimi napadi toliko večja, ker je pričela izvajati svojo nasilno politiko, čeprav je še članica Društva narodov in torej priznava vse obveznosti, ki jih nalaga to članstvo. Miru ni več. Znašli smo se v vojni in s tem tudi pred odločitvijo, ali naj se končno zares z vsemi silami ukrepo dekadenci moralnih vrednot in se postavimo v bran za načela zakonitosti in pravičnosti. Društvo narodov nima več moči, da bi z vojaškimi ali gospodarskimi sankcijami uveljavljalo svojo kolektivno voljo in kaznovalo v konkretnih primerih izvršeno prekršitev mednarodnih pravnih določb. Ena pot mu še preostaja: Društvo narodov lahko seže po zakladu svojih moralnih sli In jih postavi v borbo proti politiki nasilja. Društvo narodov lahko izključi iz svoje srede krivca, ki je brez razloga prekršil temeljni mednarodni zakon.« Freire je nato podrobno utemeljil argentinski predlog in je ob zaključku poudaril: »Argentina bi se ne moela smatrati več za članico Društva narodov, če bi bilo v njem še prostora za Sovjetsko Ru- sijo.« Freire je žel živahno odobravanje za svoj govor. K razpravi o argentinskem predlogu se ni oglasil noben delegat. Zato je skupščina v smislu običajnega postopka poverila proučitev argentinskega predloga istemu odboru, ki je proučeval finsko pritožbo. Na novo je prišel vanj še delegat Poljske, tako da se je odbor razširil v »štirinajstorico«. Odbor se je takoj zopet sestal in pričel razpravljati o argentinskem predlogu, skupščina pa je medtem nadaljevala svojo sejo. Izvoljeni so bili med drugim novi člani v svet DN, in sicer delegati Južne Afrike. Finske in Bolivije. Odbor trinajstorice pa je na svoji opol danski seji po kratki debati odobril orgen-tinski predlog, po katerem naj se Sovjetska Rusija izključi iz Društva narodov. Odbor predlaga izključitev ženeva, 13. dec. s j. (Reuter) Opoldne je imel sejo odbor za proučevanje finsko-sov-jetskega spora Razpravljal je o argentinskem predlogu za izključitev Sovjetske Rusije iz Društva narodov, kakor tudi o odgovoru sovjetske vlade na apel Društva narodov za ustavitev sovražnosti in pri-četek mirovnih pogajanj. Kakor se je izvedelo, je odbor soglasno pristal na izklju čitev Sovjetske Rusije iz Društva narodov. Podkomite, sestavljen iz zastopnikov Bolivije, Portugalske, Anglije, Francije in švedske, je nato sestavil tekst resolucije. Resolucija do tega hipa še ni znana, zatrjuje pa se, da bo 1. ugotovila sovjetski napad, 2. izrazila moralno obsodbo Sovjetske Rusije, 3. ugotovila, da se je Sovjetska Rusija sama postavila izven pakta Društva narodov, 4. predložila uporabo 4. točke 16. člena pakta, namreč izključenje Sovjetske Rusije iz Društva narodov. Nova seja plenuma Društva narodov bo še nocoj ter bo sklepala o predlogu, ki ga bo stavil odbor za proučevanje finsko-sovjetskega spora. Verjetno je, da bo tudi plenum z večino glasov odobril izključitev. Nato pa mora priti sklep še pred svet Društva narodov. V svetu je potrebna soglasnost, da postane sklep pravomočen. Seja sveta Društva narodov bo najbrže jutri. Seja skupščine bo danes Ženeva, 13 dec s. (Reuter) V nasprotju s prvotnimi napovedmi bo seja plenuma šele jutri. Rimska kritika Rim, 13. dec. z Dosedanji potek ženevskih razprav v Rimu ni napravil posebno ugodnega vtisa. Tu se sprašujejo, ali bosta Anglija in Francija dejansko priskočili na pomoč Finski ali pa bo ostalo pri tem, da so veljale sanKcije samo za Italijo. Izgleda, da bo ženevska odločitev v nemali meri vplivala tudi na nadaljnji razvoj angleško-italijanskih odnošajev. Ameriška sodba o sovjetskem odgovoru Washington, 13. decembra. AA (Havas). Smatra se, da je sovjetska odklonitev ameriškega posredovanja glede ureditve fin-sko-sovjetskega spora podkrepila tezo onih, ki so za prekinitev diplomatskih odnošajev med Zedinjenimi državami in Sovjetsko Rusijo. Politični krogi so pričakovali negativen odgovor Sovjetske Rusije ter smatrajo, da je ta odklonitev nov dokaz, da je Sovjetska Rusija popolnoma zapustila politiko mednarodnega sodelovanja, ki jo je zastopal svoj čas Litvinov. Ka] hočeta Anglija in Francija Rasel, 13. dec. z. »Basler Nachrichten« poročajo iz ženeve, da prevladuje v ta-mošnjih krogih vtis. da London in Pariz še vedno n sta izključila možnosti, da se bo vendarle posrečilo izmanevrirati Sovjetsko Rusijo iz nemškega zavezništva. Vsi ti poskusi pa ne morejo odstraniti bojazni skandinavskih držav. Dokler na švedskem niso sigurni da se bo to zgodilo, tako dolgo bodo vodili skrajno rezervirano politiko Po sodbi nevtralnih krogov v ženevi manjka zapadnima velesilama jasnega političnega vodstva. Anglija in Francija hočeta za vsako ceno dob ti vojno toda ni še jasno, ali samo proti Nemčiji, ali pa proti Nemčiji in Rusiji skupno. Re^ervirancst manjših držav ženeva 13. dec. z. Izgleda, da bo govor argentinskega delegata na današnji plenarni seji Društva narodov edina javna manifestacija za Finsko. Vsa nadaljna debata se bo vodila za zaprt'mi vrati v odborih in komisijah Nevtralne države se slej ko prej boje preveč demonstrativnega stališča proti Sovjetski Rusiji. Velesile bodo njihov položaj vsekakor upoštevale. Zato so bila danes tudi zasedena eamo tri nestalna mesta v svetu DN dočim četrto mesto, k' ga zavzema Kitajska, ni bilo nanovo zasedeno, da ne bi prišlo zaradi kandidature Kitajske do spora med Kitajsko in Sovjetsko Rusijo. Kitajska ho pozneje ob ugodnem trenutku ponovno izvoljena v svet. Prvo sovjetsko poročilo Moskva, 13. dec s. Moskovski itufo danes prvič omenja zasedanje Društva narodov v ženevi. Podaja pa samo poročlo o prvi seji plenuma, ki je bila v ponedeljek. Pravi, da je na zasedanju zastopanih le malo držav ter da so mnoga mesta za delegate ostala prazna. Publiki je dostop na zesadnje prepovedan. Citira »mnenje novinarjev«, ki so baje nrslili, da bo prišla na dnevni red zasedanja najprej pritožba Kitajske. Moskovski radio pravi dalje, da je bil govor finskega delegata Holsti ja »poki zlobe in klevet proti Sovjetski Rusiji ter da je pozval zapadne države na vojno ob strani Finske proti Sovjetski Rusiji. Norveška ugotovitev Oslo, 13. dec AA (Havas.) List »Afton posten«, glasilo konservativne stranke objavlja članek, ki ga je nato norveška telegrafska agencija objavila v celoti. Članek pravi: »Ce bi vsak član DN dal Finski takoj popolnoma opremljene čete, v katerih sestav bi vstopil le en promflle skupnega števila prebivalstva vsakega Slana DN, M bil ruski napad takoj ustavljen in avtoriteta DN bi se utrdila.« Prva tajna seja angleškega parlamenta Prvič po svetovni vojni — Obsežni varnostni Ukrepi za očuvanje tajnosti razprav London, 13. dec. s. Prvič po svetovni vojni je imela danes spodnja zbornica tajno sejo, ki je bila sklicana na zahtevo opozicije, da bi mogla vlada podati zbornici podrobna pojasnila o vseh zadevah, ki so v zvezi z vojno in o katerih iz razumljivih razlogov ni mogoča javna razprava. Za sejo je vladalo v vsej javnosti veliko zanimanje, dasiravno je znano, da se podrobnosti ne bodo izvedele, ker obstojajo v tem pogledu zelo strogi predpisi. Poslanska zbornica je imela najprvo javno sejo, ki je trajala eno uro. Na dnevnem redu so bile interpelacije Na galeriji je bilo proti običaju navzočnih samo 16 oseb, pač zato, ker ljudje niso vedeli, da bo pred tajno tudi javna seja. Ministrski predsednik Chamberlain je med drugim na neko interpelacijo izjavil, da pripravlja zunanje ministrstvo novo belo knjigo, o pogajanjih med Sovjetsko unijo ter Anglijo in Francijo od začetka letošnjega leta pa vse dotlej, ko so bila ta pogajanja prekinjena. Knjiga bo razširjena po vsej Angliji, vseh domi-nionih in kolonijah ter tudi po vseh nevtralnih državah. Okrog 17. je vstal ministrski predsednik Chamberlain ter dejal predsedniku zbornice: »Gospod speaker, opozarjam vas, da so tujci navzoči v dvorani.« Na ta tradicionalni uvod v tajno sejo je stavil predsednik zbornice predlog, naj se vsi »tujci« (nepo-slanci) odstranijo iz zbornice. Ko je bil predlog sprejet, je maloštevilno občinstvo z novinarji in uradništvom zapustilo parlament in vsa vrata v zbornico so zaklenili. Le na galeriji za lorde je ostalo nekaj članov lordske zbornice, ki imajo pra- vico prisostvovati tajnim sejam spodnje zbornice. Med njimi je bil tudi vojvoda Kentski v mornariški uniformi Za tajno sejo so hib že prej izdani strogi ukrepi, da se v vsakem pogledu zagotovi popolna tajnost razprav. Izdan je bil tudi poseben kraljev ukaz, ki strogo prepoveduje vsako drugo poročilo o seji razen onega, ki bo izdano uradno. Predsedstvo zbornice je moralo tudi s svoje strani izdati vse potrebne ukrepe, da se onemogoči nepoklicanim dostop na sejo. Poleg strogega nadzorstva v sejni dvorani je v poslopju parlamenta določena še posebna »nevtralna cona«, da niti parlamentarna staža ne more ničesar slišati, tudi če bi prišlo na tajni seji do hrupnejših razprav. Policijski organi, ki so določeni, da čuvajo »nevtralno cono«, so tako daleč oddaljeni od sejne dvorane, da ne morejo ničesar slišati. Za poslance, ki ne bi varovali tajnosti, so določene zelo stroge kazni Pred sejo je policija še enkrat preiskala vse prostore, da ne bi kak nepoklicani poslušal razprav. Tajna seja bo trajala, kakor računajo, do polnoči. V imenu delavske opozicije je govoril njen najmočnejši govornik Green-wood, v debato pa je posegel tudi major Attiee. Za liberalce govorijo Lk>yd Geor-ge, sir ArchibaJd Sinclair, in Horabin. Po odgovorih resornih ministrov bo verjetno povzel besedo tudi ministrski predsednik Chamberlain. Kakor naglašajo današnji londonski listi, se bodo poslanci na tajni seji seznanili z vsemi zadevami, ki so v zvezi s preskrbo države za vojno. Razpravljalo te bo tudi « organizaciji vojne industrije, predvsem pa organizaciji prehrane prebivalstva. Poslanci bodo imeli priliko, da bodo lahko popolnoma svobodno izrazili svoje mnenje. London, 13. dec. sj. Pred tajno sejo spodnje zbornice je imela sejo tudi gornja zbornica. Na tej seji je odgovor i zunanji minister lord Halifax na neko interpelacijo o predlogih za mirovno posredovani je. Lord Halifax je med drugim izjavil: »Kraljevska vlada je bila vedno pripravljena pogajati se z Nemč jo. Bila je pripravljena na to pred vojno in nikdar ni s _Cena 2 Din Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din._ Uredništvo« Ljubljana, Knafljevo ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125. 3126, Maribor, Grajski trg itev 7. telefon štev. 2455j Celje. Strossmayerjevo ulica štev. 1. telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. čemerkoli, kar je izjavila ah storila, prla vrata za pogajanja tudi odkar je vojna v teku. če bi bili izpolnjeni bstveni pogoji za mir, bi bila vlada pripravljena sodelovati z Nemčijo za utrditev mednarodnega sodelovanja. Nobene želje nimamo, da unič mo Nemčijo, ter ji odvzamemo njen upravičeni prostor v svetu. Zavedamo se težav ki bodo nastale za sklenitev mini po dolgi in kruti vojni. Ne moremo pa tudi pristati na mir, čigar sklen tev bi bila napačno tolmačena. Popolnoma siguren sem, da hoče Hitler mir, toda pod svojimi lastnimi pogoji, nisem pa siguren, da hoče mir pod onimi pogoji, ki bi pomenili mir za Evropo, če so bili pravični vzroki, radi katerih smo stopili v vojno, bi bilo nepravilno prenehati z vojno dokler ne dosežemo pravičnega miru. N česar ni v zadnjih tednih bolj vplivalo name, nego to, kar so izrazili skoro vsi tuji zastopniki, s katerimi sem imel pr liko govoriti, kako zelo je nanje vplivala v Angliji enotnost in odločnost vsega angleškega naroda.« Sovjetske čete skušajo Finsko prerezati na dvoj 2 S silno premočjo so navalile na srednji fronti in baje prodrle že daleč proti Botniškemu zalivu - Obupen odpor Fincev Helsinki. 13 decembra. AA (Reuter) Po najnovejših poročilih z bojišča se nahajajo sedaj motorizirani prednji oddi lki rdeče vojske le še 60 milj (100 km) od obale Bot-niškega zaliva. Sovjetske čete so na tem delu bojišča prehodile približno polovico najožjega dela Finske. Čeprav merodajni krogi v Helsinkih te vesti še zanikajo in pravijo, da ni mogoče, da bi sovjetske motorizirane čete že tako globeko prodrle, pa vendar ne izključujejo možnosti, da se bo rdeči vojski prej ali slej posrečilo prodreti skozi te puste kraje. Vsekakor ojačujejo Finci svojo proti-ofenzivo na tem ogroženem odseku bojišča. Cim prispo posamezni oddelki na bojišče, stopijo takoi v borbo Na tistih odsekih bojišča, kjer so se Finci umaknili, najdejo sovjetske čete malo opore ker Finci na umiku uničujelo vse zgradbe Tako se izve. da je rdeča vojska nameravala prenesti glavni štab na bojišču v vas Šalijo. Toda ta vas predstavlja danes samo še kup ruševin Dosedaj so imeli Finci mnogo uspeha v svoji taktik- otežkočenia prometa. delno z uničevanjem cest in mostov, na odsekih kjer se umikajo ali pa so se že umaknili Ne vidi se še Jasno, če bo skušala sovjetska vojska priti do morja na najbolj severnem delu ali na srednjem delu bojišča. Dejstvr je. da tudi sovjeti stalno ojačujejo čete Zelo verjetno je, da bodo skušale rdeče čete združiti svoje sile od severnega do srednjega boiišča in da bodo poskušale z združenimi silami vdreti do morja pri Uleaborgu ob Botniškem zalivu. V kratkem bodo Finci pripeljali na bojišča svoje elitne čete iz pokrajine Oster-boten Čete iz te pokrajine veljajo kot najboljši strelci iz vse države. Izve se. da imajo sovjetske oblasti velike napore in težave z ogromnim številom internirancev in političnih preganjancev pri Murmansku. Znano je, da je sovjetska vlada dolga leta pošiljala v te kraje politično sumljive elemente Sedaj pa je zaradi odhoda enega dela garnizije na bojišče med izgnanci padla avtoriteta rdečih oblasti in so začeli politični obsojenci in pregnanci dv-gati glave. Baje je ponekod že prišlo do odkritih uporov izgnancev in obsojencev. Rdeče čete so morale pri tej priliki vzdržati težke borbe z uporniki. Stockholm, 13. dec. s. (Reuter) Medtem ko se glase poročila z bojišč na Karelski zemeljski ožini in pri Pečengi za Fince ugodno, Izgleda, da v osrednjem delu fronte v Kareliji sovjetske čete naglo prodirajo. Tn so stopile v akcijo sovjetske motorizirane kolone, ki hočejo z naglimi pohodi dospeti do Botniškega zaliva in prerezati Finsko v dva dela. Švedska poročila pravijo, da so sovjetske motorizirane kolone dospele ie v bližino mesta Rovaniemi, izhodišče železnice, k] vodi v mesto Tornea ob Botniškem zalivu. Pa zadnjih poročilih je v bližini Ro-vaniemija v teku velika bitka. To poročilo potrjujejo tudi italijanski poročevalci, med tem ko ga v Helsinkih označujejo kot malo verjetno, ker se Rovaniemi nahaja okrog 200 km od sovjetsko-finske meje. V Helsinkih zanikajo Hfcuiniri, 13. dec. s. (Reuter.) V finskih uradnih krogih označujejo poročila, da bi bile sovjetske čete dospele do mesta Rovaniemi, kot smešna. Nasprotno izjavljajo, da so finske čete tudi na centralnem bojišču izvedle uspešne protinapade ter celo zopet zavzele mesto Sala, ki so ga popre je sovjetske čete osvojile. Tudi na Karelski so imele finske čete uspehe ter so zajele več sovjetskih tankov in strojnih pušk. Pred novim letom? Pariz, 13. dec. z. Po moskovskih so vojaški krogi rdeče armade dali Stalinu zagotovila, da bo Finska osvojena najkasneje do konca tega meseca. Sele nato je Stalin pristal na njihovo zahtevo, da se pošljejo na Finsko nadaljnja ojačenja rdeče armade. Stalin pa je izrecno izjavil, da smatra maršala Vorošilova za osebno odgovornega za uspeh te akcije. Stockholm, 13. dec. z. Prodiranje sovjetskih čet proti KemajSrvi izziva vedno večjo zaskrbljenost, ker se sovjetske čete na ta način vedno bolj približujejo Botniškemu zalivu. Sovjetsko prodiranje gre v smeri na Torneo in vse kaže, da bo na tem odseka prišla ie ta teden do odločitve. Veliki napori sovjetskih čet. ki so zbrane pri Pečengi, so ostali doslej brez uspe- ha, vendar pa se šibke finske čete tud na tem odseku ne bodo mogle več dolgo upeš-no upirati silni premoči Danes so se načele polagoma in previdno umikati, pri čemer napadajo sovjetske čete z boka in jim povzročajo velike izgube. Tudi na ostalih odsekih fronte pr čaku-jejo sedaj skorajšnji pričetek glavne sovjetske ofenzive. Po vesteh iz Moskve hočejo sovjeti za vsako ceno končati vojno še pred novim letom Na sovjetski strani poldrugi milijon mož Stockholm, 13. dec. j. (Havas). V tukajšnjih vojaških krogih vlada prepr nje .da bo zavzela sedanja sovjetska ofenziva proti Finski še znatno večji obseg kakor doedaj. Po zanesljivih podatkih, je Rusija zbrala za ofenzivo poldragi milijon vojakov, v tem številu pa niso vštete sovjetske letalske sile. Ruski pritisk je sedaj najbolj močan v smeri proti železnici. ki vodi na f nski sever. Glede izgub ki sta jih doslej utrpela vojskujoča se tabora, so si vsa poročila v švedskih listih edina, da so izgube na ruski strani zn"tno večje, kakor pa v finski vojski. Ru^. imajo tudi zelo velike izgube v svoj*h motoriziranih odredih. Tako so na primer v 12 dneh po švedskih cenitvah izgubi?; P ri približno 140 tankov, ki gredo iz večine na račun finskega protitankovskega topništva. Baje pa mnogo ruskih tankov in oklopnih voz pride iz akcije tudi zaradi Slabega materiala ter slabe konstrukcije. Vojni svet v Kremlju Moskva, 13. /Times« posveča uvodnik ravnanju britanskega poveljnika podmornice, ki bi lahko torpediral veliko nemško motorno ladjo »Bremen« vendar pa je to opustil zaradi tega, ker ni bil gotov, če se bo dalo rešiti vse osebe, ki so se nahajale na ladji. List poveličuje vedenje tega britanskega pomorskega častnika, ki je s svojim ravnanjem dokazal, v kolikšni meri se britanska mornarica strogo in vestno drži odredb mednarodnega prava. Pisec pravi, da drugi ne M tako ravnali, temveč bi brezob- zirno potopili ladjo ne glede na to, koliko ljudi bi utonilo. List pravi, da se ne bo čudil, če bodo z nasprotne strani ta korektni ln človečanaki postopek poveljnika britanske podmornice prikazovali kot dokaz britanske nemoči na morju. List pristavlja, da napake ln grozote drugih ne bodo zapeljale Britanije, da bi posnemala slabe zglede. List pravi, da je Velika Britanija že večkrat dokazala, da zna tudi v nujni samoobrambi spoštovati meje človečnosti in mednarodnega prava in da ne vrača zmerom zob za zob. To pa ne pomeni, da bo Velika Britanija vselej in ob vsaki priliki brez ozira na okoliščine trpela grozote m protipravne postopke z nasprotne strani. Kaj pravijo Nemci t Berlin, 15. decembra. AA. (DNB) Tudi nocojšnje časopisje se bavi s srečno vrnitvijo prekoceanske ladje »Bremen« v Nemčijo. Listi zavračajo trditve Angležev, češ da angleška podmornica ni hotela potopiti »Bremena«. »Lokal Anzeiger« pri tej priliki piše, da Angleži skušajo neuspeh svoje podmornice opravičiti s človekoljubnimi razlogi. List poudarja, da so Angleži na vse načine poskušali, kako bi prišli do »Bremen«, da pa se jim to ni posrečilo. »Berliner Bttrsen Zeitung« piše podobno ter pravi, da so bili zaman poskusi Velike Britanije, da bi svoj prestiž, ki je toliko omajan, dobili nazaj s pripovedkami o nekih človekoljubnih razlogih. Nemška bela knjiga Dokumenti nemške vlade o krivdi za sedanjo vojno Berlin, 13. dec. AA. (DNB). Zunanje ml-nistrstvo nadaljuje zbiranje materiala o vzrokih sedanje vojne. V zvezi s tem je bila objavljena včeraj še druga Bela knjiga z dokumenti o zadnji fazi nemško-polj-ske krize. Knjiga vsebuje 492 dokumentov ter je razdeljena na štiri poglavja. Iz te najnovejše Bele knjige se jasno vidi trud Nemčije, da bi se nemško-poljski spor rešil na miren način. Iz dokumentov se zrcali tudi nepomirljivo zadržanje Poljske ter stalno hujskanje Anglije, ki je že prej delala proti Nemčiji s tem, da jo je skušala obkoliti. Prvo poglavje vsebuje blizu 200 dokumentov o nemškem delu za rešitev vprašanja Odanska in poljskega koridorja na miren način. Drugo poglavje vsebuje Hitlerjeve govore ter poročila nemških veleposlanikov, posebno veleposlanika v Londonu. Jz teh poročil se vidi, kako je angleška vlad^. izvajala politiko obkoljeva-nja že takoj po monakovskem sporazumu. Tretje poglavje vsebuje dokumente, iz katerih se vidi potrpežljivost Nemčije, ki je želela z vsemi svojimi sosedi ohraniti mir. Nemčija je ponujala jamstvo za celotnost ozemlja teh sosedov ter se je nazadnje pogajala s Sovjetsko Rusijo, četrto poglavje vsebuje dokumente, ki ugotavljajo, da je bila Poljska orodje vojne struje v Angliji. To trditev potrjujejo poročila nemških veleposlanikov, posebno veleposlanika v Varšavi, lz katerih se vidi, da je bila poljska vlada prepričana, da se bo spor s Nemčijo s pomočjo Anglije rešil v njeno korist. Nadalje vsebuje to po- glavje korespodenco med nemškim zunanjim ministrstvom ter angleškim in francoskim veleposlanikom v Berlinu ter korespondenco med Chamberlainom in Hitlerjem, ki je bila delno že objavljena. To poglavje vsebuje tudi dokumente o razgovorih, ki Jih je imel Hitler z angleškim veleposlanikom v Berlinu. Zadnji dokument te knjige Je brzojavka nemškega zunanjega ministrstva, v kateri se ugotavlja, da nosi Anglija vso odgovornost za vojno. Listi posebno naglašajo besede zunanjega ministra v. Ribbentropa v uvodu Bele knjige, da je na osnovi avtentičnih uradnih dokumentov ponovno dokazano, 4a je edino Anglija izzvala vojno, ker je hotela uničiti Nemčijo. »Berliner I§6rsen Zeitung« pravi, da je angleška Modra knjiga zelo pomanjkljiva, dočim nemška Bela knjiga objavlja Izčrpno vse dokumente, kako je nastala vojna. Slika, ki jo podaja ta knjiga s svojimi 492 dokumenti je popolna in brez praznin. »Deutsche Allgemeine Zeitung« pravi, da bi se dalo na osnovi angleške Modre knjige sklepati, da so nastali vzroki vojne šele po dogodkih 1. 1939., medtem ko nemška Bela knjiga dokazuje, da je treba vzroke za sedanjo vojno iskati v politiki, ki jo je vodila Anglija že mnogo prej. »VOlklscher Beobachter« piše: Iz dokumentov, objavljenih v nemški Beli knjigi se vidi, da se je Anglija takoj po podpisu monakovskega sporazuma začela hitreje oboroževati ln da je načrtno pripravljala sedanjo vojno. Na zapadu živahneje Vojna poročila javljajo okrepitev artilerijskega ognja in pomnožitev lokalnih spopadov Pariz, 13. dec. s. (keuter). Na zapadni fronti Je bila med gozdom Warndt in Saaro opažeha zelo povečana nemška pa-trdtaa aktivnost 'tekomzadnjih 24 ur. Nemci so pod vzeli tri večje napade, ki so bili pripravljeni z artilerijskim ognjem. DVa iwrpafla 30 fratfeo9ke predstraže odbile s svojih postojank po večumem boju z ročnimi granatami. Pred tretjim napadam so se francoske čete taktično umaknile in so Nemci zasedli izpraznjene francoske postojanke .Pozneje pa so se morale nemške čete pod francoskim ognjem zopet z izgubami umakniti, — O povečani artilerijski aktivnosti z nemške strani poročajo tudi z drugih delov fronte. šef štaba angleškega letalstva, maršal sir Ciryll Newal je dospel na Inšpekcijo angleškega letalstva na fronto. Pariz, 13. dec. o. (United Press). Angleške čete, ki so zasedle odsek za p? dne fronte na področju Mozele, južno Od Busch-dorfa, so morale prestat.. zadnjih 24 ur htkJo obstreljevanje nemškega topništva. Aligleiem se je posrečilo odbiti vse napade nemških patrol ter jim povzročiti hude tegilbe. O angkSkih izgilbah he poro-,čajo ničesar to le poudarjajo, da je bilo nemško bombardira: nje tega ozemlja zelo hudo. : Partz, 13? dec. br. Vrhovno poveljstvo francoske vojskč' je davi objavilo naslednje 201. vojno pofočHo: V centralnem-de-luKfronte so" bile »« delu SzvWni?ke čete. Berlin, 13. dec. br. Vrhovno poveljstvo ncmSke vojske je davi objavilo naslednje vojnft poročile: Na zapadu -kMjevnp delovanje izvidnf-ških Čet in topniStva,' Na' področju jugovzhodno Saarbriicktna je nemška izvidni-šk»> četa, sestavijerta lz enega Častnika in 10 mož uspefflo, napadi« sovražno-oporišče na francoskem ozemlju. Sovražnik je imel prt mrtvih. B« častnik in'16 mož je bilo ujetih Nemški izvidni*ka četa se je brez vsake i2gube vrnila na svojo postojanko. ^ V zvezi s povratkofn parnika »Bremen« j g so anglefka letala 12. dečembra v večernih in rtočnih urah priletela nad Nemški zaliv. Protiletalsko topništvo na severnih otokih in vojnih ladjah jih je pričelo takoj obstreljevati. Nasprotnik je bil prisiljen, da se je povrnil, 3e preden je dosegel nemlko obalo Severnega morja. Berlin, 13. dec. AA. DNB.: Na zapadnem bojišču se je danes v glavnem udejstvovalo topništvo to je prišlo do nekaterih manjših prask vzhodno od Mozele. Na tem področju 99" Mil odbiti sovražni napadi. Ob zgornjem Renti Je nemško topništvo začelo streljati na francoske postojanke. Tudi tu so nekateri francoski oddelki poskušali izvesti napade. Jugovzhodno od Saarbruk-kena je prišlo do hujših bojev med nemškimi in francoskimi četami. Žrtve min Stockholm. 13. dec. s. Reuter. Ob južni švedski obali je naletel danes na mino švedski parnik »Algol« (980 ton) in se potopil. Švedske vojne ladje so prišle na pomoč in rešile posadko. London, 13. decembra. A A Havas: Angleška tovorna ladja »Warwick Head« (480 ton) je zadela ob mino v bližini vzhodne obale angleških otokov. Eksplozija je ubila 6 mož posadke. Ostali člani posadke so bili prepeljani v bolnišnico. London, 13. dec. s. (Reuter). V neko škotsko luko se Je rešil v rešilnem čolnu član posadke nekega danskega parnika, ki je bil menda preteklo soboto potopljen v Severnem morju. Rešenec je težko poškodovan Krstna slava kraljevskega doma Beograd, 13. dec. a. O priliki krstne slave Nj. Vel. kralja in kr. doma sv. Andreja je bila dopoldne v dvorni kapeli na Dedinj u služba božja, ki jo je bral patriarh z dvornimi svečeniki. Službe božje so se udeležili Nj. Vel. kralj, Nj. Vis. knez namestnik in kneginja Olga. Po službi božji je bilo rezanje slavSkega kolača na dvoru na Dedinj u v prisotnosti patriarha Gavrila in dvorskih svečenikov. Rezanju so prisostvovali Nj. Vel. kralj. Nj. Vis. knez namestnik, kneginja Olga in princesa Elizabeta, kr. namestnik dr. Radenko Stanko-vič, predsednik, podpredsednik in vsi v Beogradu navzoči člani vlade, predsednik senata 4r. Korošec, hrvatski ban dr. Šu-bašič, dvorne dame ter člani civilnega in vojaškega doma Nj. Vel. kralja. Rezanje slavskega kolača so izvršili kralj, knez namestnik, patrijarh Gavrilo in redov pes-polka kr. garde Bojkovič iz Goleša v okraju Kriva Palanka v banovini vardarski. in v takem stanju, da ga še ni bilo mogoče zaslišati. Vsled tega tudi še ni bilo mogoče ugotoviti niti imena potopljene Ladje, niti okoliščin potopitve. Angleški letalci nad Nemčijo London, 13. dec. s. (Reuter.) Letalsko ministrstvo je objavilo popoldne komunike, ki pravi, da so angleška letala ponoči izvedla patrolne polete nad otoki Sylt, Borkum in Norderney. Naloga poletov je bila, da preprečijo udejstvovanje nemških letal, ki polagajo v Severnem morju mine ter imajo svoja izhodišča na teh otokih. Angleška letala so naletela na močno protiletalsko akcijo, so pa kljub temu uspešno izvršila svojo nalogo. Angleško letalo žrtev londonske obrambe London, 13. dec. br. V bližini Southam-ptona je včeraj popoldne neko angleško letalo zašlo med železne verige, s katerimi so pritrjeni baloni, ki služijo obrambi mesta pred letalskimi napadi. Letalo je strmoglavilo na tla. Vsi štirje letalci v njem so bili ubiti. Na ta način se je od pri-četka vojne zgodila že druga letalska nesreča. Prva, ki se je pripetila pred nekaj tedni, je zahtevala dve človeški žrtvi. Veliko zanimanje za Cianov ekspoze Rim, 13. dec. br. Za napovedani govor zunanjega ministra Ciana v fašistični zbornici, ki ga bo imel v soboto dopoldne, vlada v vseh političnih krogih veliko zanimanje. Kakor poročajo listi, bodo Cianov ekspoze prenašale vse italijanske radijske postaje. Ciano je bil za ta ekspoze posebej pooblaščen od velikega fašističnega sveta. Glede na to sodijo, da bo govoril povsem v 'smislu sklepov, ki jih je veliki fašistični svet sprejel o nadaljnji italijanski zunanji politiki. Politični krogi si obetajo od italijanskega zunanjega ministra pomembnih izjav tako o italijanski politiki do Sovjetske Rusije in Nemčije, a še vse bolj o politiki do držav v Srednji Evropi in na Balkanu. Italijanski listi beležijo v svojih poročilih iz inozemstva veliko zanimanje, ki ga kažejo za Cianov govor tudi tuji politični krogi. Poslanik Papen zopet v Turčiji Carigrad, 13. dec. br. Nemški poslanik Papen, ki je pred dnevi odpotoval v Nemčijo, se je snoči vrnil v Carigrad. Davi je odpotoval dalje v Ankaro. Kakor zatrjujejo poučeni krogi, se je vrnil iz Nemčije z novim} navodili za nadaljnja pogajanja o novi ureditvi trgovinskega in plačilnega prometa med Turčijo in Nemčijo. Katastrofa ruskega potniškega parnika Tokio, 13. dec. s. (Reuter.) Ob japonski obali se je iz še neznanih vzrokov potopil neki 2300 tonski sovjetski potniški parnik. 83 oseb je pri nesreči utonilo, okrog 500 potnikov pogrešajo; dočim je neka japonska ladja rešila 390 potnikov. Domnevajo, da so ostali utonili. Huda železniška nesreča v Nemčiji Berlin, 13. dec. AA. (DNB). V okolici Haagena v zapadnem Pfalzu sta trčila snoči dva potniška vlaka. Ubitih je bilo 17 oseb ,14 jih je je bdlo težje, 27 pa lažje ranjenih. Zgorela )e stara kulisama Narodnega gledališča Ljubljana, 13. decembra. Nocoj malo po 20. je nenadoma izbruhnil požar v stari slikami Narodnega gledališča, ki je bila zadnjih 20 let nameščena v baraki na vogalu Bleivveisove ceste in Knaf-Ijeve ulice. Slučaj je nanesel, da je malo pred izbruhom požara prišel mimo neki urednik našega lista, ki Je začutil sumljivo prasketanje v slikami, obenem pa je opazil, da so okna poslopja čez mero razsvetljena. Takoj je z najbližjega telefona odvestil mestne gasilce, ki so kmalu za tem prihiteli na kraj požara z vso svojo opremo. V slikami je bil nagrmaden sam izredno gorljiv material, les za kulise in pa dobršen delež kulis, namenjenih za premiero opere »Nl-žave«, ki bi naj bila v petek v režiji mladega režiserja Freliha. Slikama je gorela kakor plamenica. Gasilci so se vrgli proti ognju, a njihovo prizadevanje je ostalo zaman. — Zaleglo Je samo toliko, da ogenj ni preskočil na hiše v soseščini. V stari slikami je razen materiala za nove inscena-cije ln pa kulis za uprizoritev »NiZave« zgorela tudi precejšnja količina kulisnega gradiva, ki ga uprava Narodnega gledališča še nI utegnila prepeljati v novo slikamo nasproti banske palače. Okrog požarlšča Se je zbrala takoj ka množica občinstva. Policija Je, se, takoj aapria kimate BMw«4sov» in Knafljeve ulice, kjer so mestni gasilci postavili svoje brizgalne in razpeljali cevi. Sredi največjega razburjenja Je po BleL-vveisovi cesti privozil mlad mož na ženskem kolesu, in ko je zaradi cevi, položene čez cesto, prekinil vožnjo in malo odsko-čil, je množica- ▼ špalirju zagnala vik in krik: Primate kolesarskega tatu! Policija je v resnici takoj šla v pogon za sumljivim blciklistom in ga v kratkem času zajela. Ko so ga gnali proti stražnici na policijski upravi, so si nekateri izmed občinstva izmislili celo, da so prijeli samega požlgalca. Oez malo časa pa se je izkazalo, da so zadržali samo sina nekega znanega bivšega tovarnarja v Ljubljani, ki je imel smolo, da se je vozil s kolesom svoje žene. Na kraj požara so odšli prostovoljni ln poklicni gasilci s vsem razpoložljivim moštvom. Po dveh urah so imeli še zmerom polne roke dela. Posebej Je treba pohvaliti prostovoljne gasilce ljubljanske čete ki so bili pod vodstvom poveljnika Pristov-ška ln predsednika Poldeta Zupančiča prvi na mestu in so takoj stopili v akcijo. Vremenska napoved Ohladilo se bo in nekoliko razvedrilo, atesti v severni polovici države, Košava v Podunavju, lahna burja te prio&otju, ., Zlati jubilej šole na Ledini bo proslavljen danes In so vabljeni vsi nekdanji učenci Prva deška ljudska šola v Ljubljani na Ledini obhaja danes zlati jubilej svojega lastnega doma. Pred 50 leti — 4. oktobra 1889 — so na Ledini slovesno odprli novo poslopje za tedaj edino ljubljansko ljudsko šolo. Ta šola je torej najstarejša izmed ljubljanskih ljudskih učilnic. Zato zasluži jubilejno slavje že iz tega razloga pozornost ljubljanskega občinstva. Ustanovitev šole sega še 37 let dalje v preteklost, ko je ljubljanski mestni magistrat odprl vzporedni razred tedanje c. kr. normalke. Tri leta pozneje so to vzporednico ločili od normalke ter ji preskrbeli v magistratnem prostoru posebno sobo. Istočasno so uredili tudi službene prejemke za učitelj stvo. Cez dve leti se je skromna šola razširila že v dvorazrednico, še v istem letu pa v trirazrednieo. Tri leta pozneje se je pa šola že kot štirirazrednica preselila v staro redutno poslopje. Za uspešni razvoj in za vzdrževanje te prve ljubljanske ljudske šole si je v tistih letih pridobil največ zaslug tedanji slovenski župan Mihael Ambrož, k: se ni ustrašil številnih nasprotnikov slovenskega šolstva, ko je šlo za to, da se postavi trden temelj vsemu bodočemu ljtibljanskemu ljudskemu šolstvu. Dne 1. oktobra 1861 je dobila torej šola že četrti razred. V letih od 1871. do 1875. je naraslo število učencev na tako višino, da je nastala potreba po vzporednici, ki se je tudi ustanovila v Trnovem Ko so leta 1875. zgrad li za drugo mestno šolo na Cojzovi cesti novo poslopje, se je nastanila prva šola v njenih prejšnjih prostorih v licealnem poslopju. Se isto leto se je morala razširiti v petrazrednico, ki je pa morala d-bivati zaradi vedno močnejšega pritoka učencev leto za letom nove vzporednice. Zaradi pomanjkanja prostora v licealnem prostoru je dobila šola eno učilnico v stražnici, dve pa v pritličju starega muzeja. Leta 1887. je obiskovalo prvo mestno ljudsko šolo že 536 otrok. V takih razmerah je bilo seveda nujno potrebno misliti na gradnjo lastnega šolskega poslopja za to šolo. Leta 1889. se je to tudi zgodilo in tako se ie pred petdesetimi leti mladina iz teh zasilnih poslopij vesela zgrnila pred novo slavnostno okrašeno šolo na Ledini Poslopje je bilo za tisto dobo vzorno zgrajeno. Stalo je lepo vsoto 200.000 kron. Do vojne se je šola razširila v šestrazrednico s šestimi vzporednicami ter je dosegla rekordno število učencev 634. Šola se je zgradila pod Gra-sellijevim županovanjem ter je imela tudi v vseh naslednjih županih naklonjene po-speševatelje. Piona in paketi vojnim ujetnikom Pošta vojnim ujetnikom in internirancem je tudi Iz Jugoslavije brez poštnine, a prepovedano je pošiljanje cele vrste blaga ln živil Glavni odbor Rdečega križa objavlja: Na podlagi obstoječih mednarodnih konvencij in po sklepu ministra pošte z dne 25. oktobra in 28. novembra t. 1. se opro-ščajo poštnih taks naslednje poštne pošilj-" ke, katere pošiljajo privatne osebe in združenja iz naših krajev neposredno na naslov vojnih ujetnikov v vojskujočih se državah ali vojakov, interniranih v nevtralnih državah, ali pa na naslov »obve-stilnih birojev« v teh državah: 1) pisemske pošiljke, (navadna pisma, navadne dopisnice in s plačanim odgovorom, poslovni papirji, tiskovine); 2) pisma in zavoji z označeno vrednostjo (ki niso obremenjeni z odkupnino) in 3) paketi z in brez označene vrednosti (če niso obremenjeni z odkupnino) . Iste ugodnosti uživajo za navedene poštne pošiljke vojni ujetniki ali vojaki, internirani v nevtralnih državah, kadar pošiljajo pošiljke v našo državo bodisi posredno ali s posredovanjem obvestilnega biroja. Vse pošiljke, ki se pošiljajo neposredno vojnim ujetnikom ali interniranim vojakom, morajo vsebovati točen naslov ujetnika: rodbinsko in krstno ime, čin, po možnosti številko ujetnika, mesto taborišča in številko taborišča v državi, katero so namenjene pošiljke. Poleg tega naslova mora biti, na levi strani zgoraj navedeno: »Prisonnier de guerre«, a na levi strani spodaj »Franc de port«. Za vse pošiljke, oproščene poštnih taks v mednarodnem prometu, veljajo tudi še nadalje odredbe o poštno-carinskem postopku, kakor tudi o valutno-deviznih predpisih. Za vsako pošiljko v gotovini se mora izposlovati dovoljenje valutno-deviz-nega oddelka ministrstva financ. Po obvestilu mednarodnega komlteta Rdečega križa se za enkrat denar ne more pošiljati. Kar se tiče paketov, se po poštno-carin-skih predpisih dovoljuje odpošiljanje paketov v inozemstvo samo do vrednosti din 1.000.—, vendar je po razpisu ministrstva financ prepovedano pošiljanje poštnih pa- ketov, ki vsebujejo živež, odeje in vse druge proizvode, ki so bili deloma ali v celoti inozemskega izvora. Posebno je ' prepovedano pošiljati kavo, čaj, kakao, poper in ostale začimbe, čokolado, milo, volnene in bombažne tkanine, platno, svilene tkanine, izdelke iz kože itd. Carinarnice so prejele nalog, da vračajo vse pakete, ki so namenjeni v inozemstvo in vsebujejo navedene predmete. Zato se opozarjajo interesenti, da poštam ne oddajajo paketov s tako vsebino, da ne bi imeli nepotrebnih stroškov in izgube časa, ker morajo poštni uradi vse take pakete vračati odpošiljate-ljem. Razen tega je po obvestilu vojaških oblast? vojskujočih se držav prepovedano, pošiljati v paketih časopise, ali pakete ovijati v časopisni papir, živila, ki se lahko pokvarijo, tekoče stvari, kakor steklenice Njen prvi voditelj je bil znani šolnik Andrej Praprotnik, kateremu je vse slovensko učiteljstvo dolžno globoko hvaležnost za njegovo izredno plodno delo na področju našega vzgojeslovja, kakor tudi v zgolj organi za toričnem delu v vrstah svojih tovarišev. Vodil je ledinsko šolo dvajset let. Po njem ima šola sedaj tudi svoje ime. Njemu so sledil: kot upravitelji: Zumer, Josip Maier, Gaberščak, Dimnik, Repovž, Labernik ter sedanji upravitelj Josip Vider. Na tej šoli so prejemali prve nauke mnogi zaslužni slovenski možje, ki jih bo naša zgodovina vedno omenjala na častnem mestu. Doprinesli so tehten prispevek k razvoju in duhovni rasti naše kulture na najrazličnejših področjih duševnega udejstvovanja. Naj omenimo iz te dolge vrste slovenskih kulturnih delavcev le nekai imen! Prvo mestno deško ljudsko šolo so obisovali med drugimi sledeči slovenski kulturni delavci: dr. Henrik Turna, odvetnik in znamenit alpinist, dr. Dragotin Lončar, zgodovinar in politični pisatelj ter večletni načelnik prosvetnega oddelka banske uprave, dr. Fran Ramovž, vseučiliški profesor, pisatelj Fran Milčinski, Matija Jama, akademski slikar, Svitoslav Peruzzi, profesor kiparstva v Splitu, Emil Adamič, skladatelj in glasbeni kritik, Hinko Nučič. upravnik Narodnega gledališča v Zagrebu, dr Boris Zar-nik, biolog in vseučil'ški profesor v Zagrebu, dr. Rudolf Sajovic, univerzitetni profesor v Ljubljani, Dragotin Kette, pesnik, dr, Ivan Fabijan, univerzitetni profesor v Ljubljani, profesor Juš Kozak, pisatelj v Ljubljani, Ivan Levar. operni pevec in igralec v Ljubljani ter dr Marko Natlačen, sedanji ban. Bogata na svojem izročilu iz preteklega petdesetletia bo črpala ledinska šola iz te tradicije tudi v prihodnjih letih svoje moči. da bo vredno vrš'la svojo prevažno nalogo v slovenskem občestvu. Svojo prvo petdesetletnico bo praznovala led ^ ka šola danes takole: zjutraj ob 8. bo maša, po maši pa prireditev za šolske otroke. Zvečer ob 20. bo akadem ja za odrasle, na katero so vljudno vabljeni zlasti vsi bivši učenci ledinske šole, starši sedanje šolo obiskujoče mladine ter vsi prijatelji našega ljudskega šolstva v Ljubljani. z žganjem, vinom, likerjem ali drugimi pijačami, zobno vodo, dišavami in podobno. Dovoljeno pa je poslati predmete domačega izvora in izdelka, kakor: tobak, cigarete, cigare, knjige, karte za igro in zabavo, sladkor, mesne konzerve, povrtnino in sadje v pločevinastih škatlah, kakor tudi makarone in rezance, dobro posušeno meso in slanino ter »-azno perilo domačega izvora in izdelka Sprejemajo se paketi do 5 kg teže. Pred predajo poštnemu uradu se morajo izročiti zaradi pregleda pristojni carinarnici. Pisma in dopisnice morajo biti čitljivo pisane in čim krajše, po svoji vsebini pa omejene samo na rodbinske, privatne in osebne razmere. Tako pisma kakor tudi paketi se morajo pošiljati brezplačno za vojne ujetnike v vojskujočih se državah ali za vojne osebe — vojake vojskujočih se držav — internirane v nevtralnih državah, kojih naslov je odpošiljateljem znan. Navedene ugodnosti ne veljajo za poštne pošiljke, namenjene vojakom ali civilnim osebam v vojskujočih se državah, kakor tudi civilnim osebam na okupiranem teritoriju in beguncem iz vojskujočih se držav v nevtralne države. itljonar Iz Ljubljane kupajje v rzi£~x mestu hiše in podjetja V resnici je krojač s potvorjeno hranilca knj žico Novo mesto 13. decembra Prijazna Dolenjska, še posebno pa Novo mesto, sta deležna raznih visokih obiskov, med njimi tudi takih, ki si jih ljudje nič kaj ne žele. Vajeni smo že raznih pustolovskih tipov, ki prično nastopati predvsem pri nežnem spolu, potem pa tako dalje. Stara navada je. da se taki ljudje izdajajo za različne veljake. In to seveda vleče. Tako so nas s svojim obiskom osrečili razni lažni inženjerji, medicinci. oficirji, podjetniki, trgovci, umetniki. Na drugi strani pa so prišla v našo prijazno metropolo na letovanje razna lepa dekleta, Lidije, Tončke in Mare. Vse nas je že obiskalo, samo obiska kakega milij-narja še nismo bili deležni. Ta pa je osrečil naše mesto s svojim posetom pred d-evi. Mož si je po svojem prihodu takoj ogledal mesto z vseh strani. Predvsem mu je ugajala lega in zdravo podnebje Tako se je navdušil, da je sklenil svoje vsakoletno letovanje na Bledu, Kranjski gori in v Kranju opustiti in poslej prihajati le v Novo mesto. Spričo te svoje odločitve se je pričel zanimati za nakup primerne vile. Spraševal je levo in desno. Marsikatera mu je bila všeč, na žalost pa nobena ni bila naprodaj. Voljan je bil plačati tudi dvojno kupnino. Kaj je bilo njemu za denar, saj je nosil pri sebi hranilno knjižico ljubljanske Mestne hranilnice, ki se je glasila na bajno vsotico 3,910.000 din. Takih podjetnih gostov pri nas vedno pri- manjkuje. Ker z vilami ni bilo nič, je sklenil, da kupi parcelo v zelo prijaznem in razglednem gozdu, onkraj Krke, v Ra-govem logu. Tu je sklenil zgraditi razkošno vilo, pa tudi cesto bi dal izpeljati od svoje vile tja ob Krki do samega mostu. Vse je bilo v načrtu. Tudi to, da bo dal kapital na razpolago kakemu novomeškemu podjetniku v svrho povečanja obrata. Tujec je pri tem pokazal tudi obilo socialnega čuta, posebno do delavcev, ki naj bi dobili pri njegovem podjetju stalno zapo-slenje. Za svoj idealni načrt se je odločil naš magnat že na Bledu, ki mu pa ni prav nič pogodu zaradi prevelike mondenosti, kakor pravi. V Kranju delajo škandalozen hrup stroji tovarn in njegovemu zdravju škoduje sajast dim, ki sprija čisti gorski zrak. Vse bi se še nekako dobro izteklo in Novo mesto bi imelo enega milijonarja več, da ga mož ni sam tako nesrečno polomil. Tujec je med drugim obiskal tudi razne lokale. Naenkrat mu je pošla gotovina in hočeš nočeš, je stopil do nekega gospoda, da mu posodi za dan, dva na knjižico z milijonskim vložkom malenkost. — nekaj jurčkov. Domačin, ki je tujca poznal samo navidezno kot bogataša, mu je brez besedi odrinil za prvo silo nekaj stotakov Mislil si je, če bi magnatu denar pošel in prišel v ponovno stisko, b; stopil pa po svoje prihranke v denarni zavod. Pri tem je bil mnenja, da bo za uslugo prav gotovo lepo poplačan. Naš izredni gost je z gesto bogataša vrgel na mizo svojo hranilno knjižico z milijonskim vložkom in odšel na ponoven ogled mesta, ki se mu je vsak dan bolj priljubilo Na tujčevo nesrečo pa je domačin Novomeščan. k: je imel v rokah tujčevo bogastvo, pričel to razkazovati svojim prijateljem. Pri tehtanju tega bogastva niso bili vsi enih misli. Da se razprši ves sum, je nekdo pograbil hranilno knjižico in z njo odjadral v p'sarno nekega tukajšnjega odvetnika Odvetnik si je bil pri vpogledu knjižice takoj na jasnem Vpisi v njej so bili potvorjeni. Razočarani Novomeščan je s težkim srcem poklical orožnika ki je z veliko vnemo čakal tujčeve vrnitve Prišel je kmalu. Zelo se je začud i, ko ga ie spre'el z veliko vljudnostjo orožnik, ki je pričel bogataša podrobno spraševati o njegovi preteklosti in bogastvu. Mož je takoi priznal, da je sam potvoril v hranilni knj'ž:ci zneske vlog. Skušal ie slepariti lahkoverni svet in že se mu je to tudi začelo obnašati Vendar se je pravi čas izkazalo, da je tujec s tolikim premoženjem brezposelni krojaški pomočnik Ivan Kremžar iz Ljubljane. star okrog 40 let. Možak je moral odriniti v zapor hranilna knjižica pa je bila dostavljena okrožnemu sodišču. Sporazum v cementarni TPD Ljubljana, 13. decembra. Po uspelih pogajanjih, ki ao se včeraj končala s sporazumom o povšanju rudarskih mezd med predstavniki rudarjev in generalne direkcije TPD, so se danes do poldne v palači TPD v Gledališki ulici vršila pogajanja med obratnimi zaupn ki iz trboveljske cementarne in generalno direkcijo TPD Po kratki razpravi je bil dosežen sporazum, ki pomeni znatno izboljšanje prejemkov delavcev cementarne, utemeljeno v naglem naraščanju cen življenjskih potrebščn. Na podlagi tega sporazuma se dnevna mezda zviša v I- kategoriji za 5 din v H. m. in IV. kategoriji za 3.50. v V. kategoriji pa za 3 din. Vse dosedanje doklade ostanejo tudi v bodoče v veljavi S tem so obratni raairp-niki cementarne izposlovali uspeh, kakršnega že nekaj časa nI doseglo katero izmed mezdnih gibanj. NAJNOVEJŠE VESTI iz vseh krajev sveta prlisšt Ganljivo slovo od učitelfice-SokolIce Ptuj—Ormož, 13. decembra V noči od sobote na nedeljo je umrla v ormoški bolnišnici priljubljena učiteljica in narodna delavka O/ga Šijančeva. Ko se je vest o njeni smrti razširila po Ormožu in okolici do Maribora marsikdo ni mogel verjeti v možnost, da bi to krepko, vedno vedro in veselo dekle postalo žrtev smrti po komaj nekaj dnevnih bolezni. Pokojnica se je rodila v Svetinjah pri Ormožu učiteljišče je obiskovala v Mariboru in nastopila svoje prvo službeno mesto v Polenšaku pri Ptuju, nato je vzgajala deco v Veliki Nedelji, od leta 1931. pa v Ormožu. Tu je ves svoj prosti čas posvetila delu v narodnih društvih, zlasti pa se je žrtvovala ormoškemu Sokolu, ki mu je bila tudi večletna načelnica in vaditelji-ca dece. Kako priljubljena je bila vsepovsod, je pričal včeraj veličastni pogreb. Pred mrtvašnico, kjer je pokojnica ležala ob častni straži Sokolov, vsa odeta v je- offlftfe ceneni orion super. D n 2750.- Prodaja tudi na obroke Razen tega prinašamo ORION 5-cevni popularni super na mesečne obroke od Din 180.- RADIO r. z. o. z., LJUBLJANA. Miki o- šičeva c« 6 RADIOV AL — LJUBLJANA, Dalmatinova ul. 13, ANTON B REMEC — CELJE, Miklošičeva ni. 2, L. LUŠICKV, MARIBOR, Koroška c. 1L sensko cvetje in zelenje, se je zbrala množica šolske mladine, sokolstva s petimi prapori, ormoških meščanov in okoličanov, zlasti pa je bilo častno zastopano učiteljstvo mnogih krajev. Otožno so zapeli zvonovi, še otožnejše je zadonela pesem »Vigred se povrne«, ki jo je zapel ormoški pevski zbor, in sprevod se je začel pomikati proti pokopališču. Ob odprtem grobu se je prvi z ganljivimi besedami poslovil predsednik ormoškega JUU g. Belšak, nato je spregovoril v imenu Sokola br. Ban mlajši. Ob njegovem globoko pomembnem govoru, s katerim je očrtal krivičnost usode, ki je iztrgala mladini najboljšo vzgojiteljico in sokol-stvu najdelavnejso sestro, je ostalo malo-katero oko suho. Najbolj pretresljivo pa je bilo slovo naraščajnice lzlakarjeve, ki se je umrli zahvalila za vzgojno delo, obenem pa je vrgla v grob njen sokolski znak, katerega je pokojnica nosila vedno z velikim ponosom Ob poslednjem klicu »Zdravo!« so se sklonili nad njeno rakvijo sokolski prapori, med njimi tudi naraščajski, kateremu je umrla Olga v preteklem letu ku-m o vala. Ob bridkem plakanju svojcev in množice je šolska deca zapela žalostinko »Gozdič je že zelen«, pevski zbor pa pesem »Poljana toži«, nakar so na njen zadnji domek nagrmadili cvetja in prekrasnih vencev. Piotituberkulozna zveza je žHa za božič in novo leto lične in pomembne razglednice po osnutku akad. slikarja Maks ima Gasparija. Cena posameznemu komadu je 1.50 din. Razglednice se dobe v vseh večjih trafikah in knjigarnah. Marljivo jih kupujte, ker pomagate s tem revnim jetičnim bolnikom! Takisto ima Protituberkulozna zveza (v poslopju šoi-sflce poliklinike, Aškerčeva cesta) v zalogi še nekaj izvodov mladinske pfsanice »Modri Janko«, ki z nazornim besedilom in primernimi Pikami naši šolski mladini prikazuje, kako se ji je mogoče ubraniti jetike. Starši, ne pozabite na to priljubljeno mladinsko pisanico, ki bo nudila va»-šim otrokom tudi sicer mnogo božičnega razvedrila. Kulturni pregled Obiski in stiki v Zagrebu (IX) Pri pesniku Alojziju Gradniku Morda je bilo v nekem smislu spodobno, spomniti se med hrvatskimi obiski enega največjih slovenskih pesnikov, dr. Alojza Gradnika, ki živi v Zagrebu kot sodnik najvišjega sodišča. Njegovo stanovanje v šubičevi ulici, v novem, gosposkem delu zagrebške periferije, je edinstveno zavetišče slovenske Muze v Zagrebu. Prijetnemu anterieru v mirnem pesnikovem bivališču dajejo slikovit značaj številne podobe, večidel dela starih italijanskih in holandskih mojstrov. Med njimi sta tudi dva Krem-ser-Schmidta, ki sta že sama prava galerijska vrednota. Zdi se, da ima naš pesnik intimen odnos do likovne umetnosti. Čutimo ga tudi v njegovi poeziji, kjer so nekateri motivi taki, kakor bi bili ustvarjeni z dletom; tako plastični in trdni v svojem marmornem beisku. Pesnikova knjižnica pričuje, kako blizu mu je svet romanskih kultur, posebej še proizvodi italijanskega estetskega okusa. Med novimi pridobitvami te knjižnice je zvezek Ade Negri z lastnoročnim, laskavim posvetilom prijateljskemu pesniku. Po zbirki izvirne lirike »Večni studenec«, ki bi bila imela povsod drugod večji odmev v občinstvu, kakor ga je pokazala pri nas __ne vem, ali po krivdi neprijaznega časa, ali zaradi napredujoče ravnodušnosti našega naroda nasproti poeziji — opažamo v raznih revijah dr. Gradnikove prevode iz italijanske poezije. To kaže, da je v zadnjem času usmeril svoje delo v smer, ki jo je začel že zdavnaj prej s proznimi prevodi Mazzinija, Benellija in drugih. Moj razgovor s. pesnikom se je tikal predvsem te njegove najmočnejše dejalnosti. G. dr. Gradnik je potegnil iz miznice debel rokopisni zvezek. Vedel sem, da ima že nekaj časa pripravljen prevod vseh Mi-chelangelovih sonetov z uvodom in podrobnim komentarjem, toda ti rokopisi so bili kaj drugega: Antologija Italijanske lirike v slovenskem prevodu. * Letos je izšla v Zagrebu hrvatska antologija italijanske lirike, delo številnih starejših in novejših prevajalcev. Dr. Gradnik ne prikriva svojega kritičnega mnenja ne toliko o izboru prevodov, kolikor o kvaliteti prevajalskega dela. Med prevajalci jih je dokaj, ki niso bili kos formalnim in umetniškim vrednotam italijanskega liriz-ma, poezije s staro in bogato tradicijo in visoko kulturo pesniškega izraza. Nekateri prevajalci, med prvimi seveda Vladimir Nazor, so nedvomno obvladali' srradivo in pesmi mojstrsko prelili v hrvaščino. — Prav mojstrski prevodi Vladimirja Nazora — je dejal g. dr. Gradnik, ki visoko čisla svojega velikega hrvatskega to- variša in prijatelja — me prepričujejo, da je slovenski jezik s svojo ritmično gibčnostjo, akcentualnim sestavom in drugimi jezikovnimi odlikami primernejši za liriko, nego hrvatski ali srbski jezik, najsi je le-ta sicer zelo lep in melodičen. Morda ima slovenščina v tem pogledu nekatere prednosti celo pred ruščino. Na to je pesnik prinesel lz knjižne omare eno ali dve antologiji italiianske lirike ln sva jela primerjati ta ali oni prevod z Izvirnikom. Posebej se je pokazala izredna prilagodljivost in gibčnost slovenskega pesniškega jezika v njegovem prevodu d' Annunzijeve pesmi »Dež v borovem gaju«, ki je ena sama muzika ritma in besed. Tu je prevajalska umetnost Alojza Gradnika morda dosegla višek. Marsikateri prevod bo pravo odkritje za tiste naše poezijo čitajoče občinstvo, ki ne pozna italijanske lirike. • Gradnikova Antologija italijanske lirike zajema 78 pesnikov (medtem ko jih hrvatska nima niti 40). Zastopani so največji poeti Italije od sv. Frančiška Asiškega (1182—1226), čigar »II canto del sole« tvori prehod iz vulgarne latinščine v nastajajoči italijanski jezik, do najnovejših pojavov (zadnji v zbirki je Libero de Libero). častno so zastopani vsi Vrhovi italijanske poezije, med njimi Dante Alighieri z 11 soneti, Petrarca (čigar učenec je bil Prešeren, ki je v marsikaterem sonetu prekosil svojega mojstra — mi je dejal g. dr. Gradnik), Torquato Tasso, Ugo Foscolo, A. Manzonl, Leopardi itd. Zastopani so tudi slikarjl-pesnikl cinquecenta: Rafael San-ti, Michelangelo ln njegova »nesmrtna ljubezen« Vittoria Colonna, simpatični Ben-venuto Cellini. Tu je tudi izbor iz pesmi Padovanke Gaspare Stampa, ki je bila po Donadonlju »poetessa incolta, ma vera«. Značilne so pesmi dominikanskega menlha-mučenca, avtorja sloveče utopije »Civltas soliš« Thomasa Campanella (1568—1639), ki je opeval poleg metafizičnih vzorov tudi ženske čare in njih nasladnost. Izmed pesmi Torquata Tassa je preveden sonet, ki je posvečen lepi Dubrovčanki Cvijeti Zu-zorič, med Michelangelovlmi soneti pa je tudi oni, ki ga je veliki kipar namenil dubrovniSkemu škofu Beccadelllju. če se ozremo k novejšim pesnikom, vi- dimo, da je zamišljeni, melanholični, a po svoji umetniški sili nesmrtno veliki Gia* como Leopardi zastopan z nekaterimi najdražjimi biseri svoje poezije: je to predvsem »Canto notturno di un pastore er* rante nell' Asia«, v katerem vprašuje pesnik zvezdno nebo: čemu življenje, čemu smrt, čemu bolesti? Temu spevu o miste-riju vesoljstva se pridružujejo druge značilne pesmi, na pr. »A se stesso« (Šamanu sebi) »Alla luna«, »Infinito« (Neskončnost), »Ultimo canto di Saffoc (Poslednfl Safin spev) itd., v vsem devet pesmi. Največji italijanski lirik druge polovice 19. stoletja Giossč Carducci je zastopan z več ko petnajstimi pesmimi; med njimi je tudi veličastna vizija smrti »Su Monte Marioc. Umrli jutri bomo, kot so umrli nam dragi včeraj; proč od vseh spo- [minov, proč od ljubezni, tanke lahke sence [se razgubimo. S prividom osebne smrti se združuje — kakor v pesmi Hrvata Kranjeviča »U noči spomena mrtvih« — vizija smrti zemlje in zadnje dvojice ljudi, . ki sredi gorskih razvalin, vzravnana in mrtvih lesov, bleda, zrla bosta s steklenimi očmi v led neizmerni —• [zapad tvoj, sonce. Tako U mogel našteti iz te obilne neobjavljene antologije vse polno krasnih motivov iz Paseolija, d' Annunzia (ali poznate njegovo »Odo srbskemu narodu«?) in neštetih drugih. razdobja, ki se je začelo z d' An nun zlem in ki sega tesna v naše dni, je zastopanih trideset pesnikov, kar ustreza velikemu razmahu lirične umetnosti v Italiji. Težko bi bilo našteti na tem mestu to množico Imen; zdi se, dc ni Izpuščeno nobeno, ki v današnji Italiji DomaČe vesti * Družinska žaioigra zaradi svetega pi%oa. Te dni je bil pred okrožnim sodiščem v Negotkm obsojen 17-letni kmečki sin Radovan Gjurišič lz Petrovega eela pri Ključu na pet mescev strogega zapora, ker je v nenavadnih okoliščinah ubil svojega očeta. Družina starega Jova-na Gjurfšiča je 20 let živela v miru to IjubemL, dokler ni v njenem življenju lansko leto izneoada nastopil tragičen pre-okiret. Stari gospodar se je seznanil z nekimi člani adv.enitiatlčne sekte, ki sami sebe imenujejo »subotaše«, in postal goreč privrženec njihovih idej. Vse noči je pre-bedel ob svetem čtivu, ves svoj prosti čas je posvečal molitvi in pnopovedfim. Ko so ga žene ln otroci prosiili, naj opusti te reči, jih je ostro zavrnil, nazadnje pa je zahteval od njih, da zapustijo pravoslavno vero. Ker se njegovemu prigovarjanju niso vdali, jih je začel pretepati, zaprl je jedilno sfaramtoo pred njimi, nazadnje pa jih je vse skupaj vrgel iz hiše. Otroci so bUi majhni, 17-letni Radovan je moral s težkim delom preživljati mater pa pet bratov in sestra. Nekega večera se je Radovan utrujen vračal z dela, in ko jM^del mimo domače hiše, je skozi okno TOtel očeta, kako sedi pri brleči svetilki za mizo ki čita sveto pismo. Popadla ga je ne-odofljiva mržnja do starca, ki je na tako čuidfen način spravil vso družino v nesrečo. Odšel je v vas .poiskal nekje lovsko puško, se vrnil in očeta ubil. Svojo kazen je nesrečni fant presedel a preiskovalnim zaporom. letno JaJžico. Ko je pred dvema letoma vdovela, se je zaljubila v nekega mladega fanta na vasi in ga vzela v hišo. Njemu sta biila otroka na poti, pa se je dala brezdušna mati pregovoriti, da ju je preselila iz hiše v kupnik, kjer sta na kupu starih cunj živela med perutnino noč in dan. Iz-prva jima je enkrat na dan nosila jesti, pozneje je obroke skrčila na ankrait na dva dni, nazadnje celo samo enkrat na tri dni. Tako sta otročiča živela ciotbrih šest mescev in najfbrž bi ae nihče ne spomnil nanju, če ne bi v eni zadnjih noči tatovi vlomili v kurnik in pri tej priliki otroika prepodili na prosto. Preplašena sta se Jalžica in njen mlajši bratec skrila v sosedov hlev, kjer so ju dcrugo jutro našli ljudje. Tako je bil odkrit zločin matere, ki je hotela s počasnimi mukami umoratii lastna otročiča. Orožniki so s težavo ubranili, da je kmetje niso linčali. ♦ Nesreča na gradnji javorske šole. pred dnevi smo poročali, da se nova šola v Javoru nad Ljubljano kljub zimskemu vremenu z vso naglico pospešuje. Komaj par tednov je, odkar se je delo pričelo, pa bodo že polagali betonsko ploščo za dovr-šitev temelja. Pravijo, da bo stavba do božiča pod streho. Dnevi so zdaj že precej kratki, zato so za nekatera nujna dela porabili tudi nedelje. Pri tolikšni naglici kajpak ne more biti brez nesreče. Tako je zadnjič eden izmed tovarišev udaril delavca Janeza Habiča, ko sta drobila kamen, s težkim kladivom po roki, Janez Bučar, sin posestnika in predsednika kraj- Iv\ \ n«T MI? kasete, doze za puder in cigarete, manikire, razpršilci, parfumi, ilillllLnfl brivski aparati v PARFUMERI JI »VENUS«, TyršeVa e. 9. * Neurje nad Jadranom. V noči na torek seje ozračje nad Srednjim Primerjam naglo ohladilo in po nekaterih krajih na obali je padlo toliko snega, da je M avtobusni promet prekinjen. V enem delu Srednjega Primorja, zlasti okrog otokov, je vladala strašna burja, ki je deloma preprečila parniški promet. Blizu Hvara je vihar prevrnil motorni čoln, v katerem so bili štirje potniki, a ker so bili blizu brega, so se na srečo val Štirje rešili. ilajlepjau BoŽlČnA DARILU Trajne. vrednotil So originali nfcSia vmatnikov razstava LASA UaKopi&zv paviljon. * odprla ao božiča* * Sovo je ujel v Savi. Gozdar Stjepan Katič je v torek opoldne šel v okolici Šiška ob bregu Save in je iznesnada uzrl izredno veliko ptico, ki je plavala iz vode. Ko je prišel bliže, je spoznal, da je sova, ki je po vsej priliki padla z visokega topola na bregu, a ker je bila spodaj razpeta ribiška mreža, so se ji noge zamotale vanjo, da ni mogla odleteti. Gozdar je sovo ujel, čeprav je bila borba precej huda in ga je ptica s svojimi kremplji In kljunom nevarno ranila. Pravijo, da se za njegov plen zanima zagrebški Zoo. * Mati — zver. V Gjurgjici pri Križev-cSh so orožniki aretirali neko kmetico, ki je na prav brezsrčen način ravnala s svojima otrokoma, 4-letnim Josipom in 6- — Osebam, ki se ne morejo zadostno kretati pa trpe vsled tega na zaprtju ln motnjah pri prebavi, združenimi s pomanjkanjem teka, nudi večtedensko zdravljenje z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo zelo dobre uspehe. Uživa se dnevno 1 časa »Franz-Josefove« grenke vode zjutraj na tešče ali zvečer, preden greste k počitku. Re« po mm. soc. pot in a. rff. S-bf. 15.485 25 V JS. kaj pomeni. Primerjal sem seznam teh pesnikov z Gavonijevo antologijo »Splendore della poezia italiana« in moram reči, da je slovenski prevajalec tu in tam še popolnejši od avtorja italijanskega cvetobera. * Najpomembnejše je vsekako to, da je Gradnikova »Antologija italijanske lirike« delo enega samega pesnika. To pomeni znatno večjo enotnost v okusu, ki je vodil izbiro pesnikov in pesmi, pomeni pa tudi večjo uravnovešenost stilnega ln jezikovnega značaja prevodov. Pri hrvatski in jezikovnega značaja prevodov. Pri hrvatski »Talijanski liriki« nas moti neizenačenost pesniškega jezika, saj so prevajalci iz raznih razdobij. Slovensko »Antologijo italijanske lirike« je pripravil en sam prevajalec, zato je prevajalčev nujni delež v vsej knjigi enak ln celotno delo ima s te strani enovltejši značaj. V svetovni književnosti nI mnogo primerov, da bi en sam prevajalec priredil antologijo lirike velikega naroda. Pri tem se nisem dotaknil kvalitete prevodov, ki že pri posameznih površnih primerjavah pokažejo mojstrsko roko. .. Ali bo ta pomenljiva pesniška knjiga našla založnika? želeli bi, da bi se čim prej uvrstila ne samo- med največje prevajalske stvaritve pesnika »Svetlih samot« In »Večnih studencev«, marveč tudi med največje dokumente duhovnega zbliževanja dveh sosedov — slovanskega Liliputanca tai latinskega velikana! nega sodsfkega odbora, pa je tako nesrečno padel in z roko udaril po kosu ostrega železa, da mu je predrlo dlan. * Velika tatvina v vlaku. V simplon-skem vlaku Pariš — Bukarešta je bdlaizr vršena v Miklavževi noči med vožnjo do VeL Kiikinde večja tatvina denarja in raznega nakita, vrednega okrog 100.000 dninarjev. Izginila je biserna ovratna verižica, žtat damski prstan z velikim briljan-tom ter več manjših prstanov, par bri-ljantrth uhanov z zefiri, velika damska torbica, denarnica iz krokodilove kože, gotovine za 13.500 rumunskih lejev in 700 francoskih frankov v bankovcih. Neznane storilce zasledujejo. * Aretacija nevarnega pustolovca V Sarajevu. Neka Sarajevčanka je te dni sporočila policiji, da ji je njen podnajemnik, slušatelj prava IbraMm Efendič, ukradel 6.000 din in zlato žensko uro, ko se je izselil, češ da odpotuje. Policija je malo nato na kolodvoru aretirala mladega, elegantnega moža, ki je z dvema kov-čagorna hotel vstopiti v kupe brodskega brzega vlaika. Legitimiral se je s turškim potnim listom, ki je bil v Carigradu izdan na ime Mustafe Salihbertiča za potovanje v Švico in z nakazilom na 7700 dtn gotovine. Ko so mladega moža privedli na polcijo, je gospodSnja takoj spoznala v njem Ibrahima Efemdiča, a pozneje ao v aretiraneu razkrinkali nekega šetfiika Mar-janoviča ki je že dolgo živel od kraje in sleparij. Pri njem so našli tudi cel toujp brezplačnih vozovnic za vise proge od Ca-rtbroda do Ljubljane in Dubrovnika. * Oderuštva obtoženi Vasič Izplačuje svoje tožitelje. Na razpravi, ki se vrši proti draguljarju Vasiču pred okrožnim sodiščem v Zagrebu, je v torek vzbudil mnogo pozornosti nastop priče Matilde Baričeve. že prejšnjo sredo je bila pozvana k razpravi, a je ni bilo. Njena sestra si je bila pri Vasiču izposodila 10.000 din, ko sta skupaj zidali hišo, potem pa ju je Vasič pognal na boben. Ko jo je predsednik senata vprašal, zakaj je prejšnjo sredo ni bilo, je pripovedovala zanimivo storijo. Takrat je prišla v sodno palačo, in ko je na hodniku srečala Vasičevega odvetnika dr. Cimiča, ga je poprosila, naj ji vsaj nekaj povrne, pa Vasiča ne bo več tožila. Odvetnik jI je takoj izročil 5000 din, za popoldne pa jo je povabil v svojo pisarno kjer jo je čakal obtoženi Vasic in ji izročil še 30.000 din. Tako je Baričeva za poravnavo škode prejela 35.000 din, medtem ko je posojilo njene sestre znašalo samo 10.000 din. Za mene je Vasič duša človeka, je rekla na razpravi, a on sam je na vprašanje, zakaj je tako storil, odvrnil: Smilila se mi je, sirota. Toda mimo senata defilira še cela armada siromakov, ki jih je Vasič upropastil, pa nikoli niso našli poti do njegovega srca, a kaj šele do njegovega nagrabljenega denarja. * Ciril Metodovi družbi so nalksazaE za božične praznike: neimenovan dobrotnik v Ljubljani 300 din; g. ravnatelj Peter BI-ber in inž. Leopold Stibil po 100 din za CM podružnico Beograd. Iskrena hvala! * Žrebanje efektne loterije Sokolskega društva na Vranskem, dne 10. decembra 1939. Izžrebane so bile naslednje srečke: a) v vrednosti 25 do 100 din: 15, 64, 65, 85, 110, 172, 222, 226, 258, 296, 359, 399, 407, 443, 482, 692, 760, 781, 833, 888, 890, 977, 1157, 1291, 1417, 1443, 1617, 1644, 1651, 1687, 1809, 1838, 1861, 1885, 2126, 2289, 2349, 2359, 2421, 2441, 2480, 2498, 2519. 2749, 2822, 2874, 2887, 3142, 3288, 3325, 3572, 3621, 3676, 3786, 3791, 3882, 3940, 3962, 4248, 4304, 4342, 4615, 4759, 4930, 4965, 4971, 5149, 5324, 5347. 5506. 5580, 5600, 5841, 5857, 6034, 6076, 6224, 6269, 6304, 6401, 6851, 6975, 6986, 7030, 7075, 7098, 7107, 7523, 7544, 7739, 7763, 7766, 7840, 7869, 7999, 8025, 8221, 8321, 8534, 8585, 8692, 8844, 8858, 8890, 8898, 8955, 8973, 8997, 9038, 9043, 9074, 9178, 9232, 9442, 9493, 9636, 9811, 9840, 9898, 2900, 4600; b) glavni dobitki: 415, 1521, 2739, 4981, 6243, 6308, 6714, 6905, 7476, 8264, 8363, 8542, 8859. Dobitki se morajo dvigniti med 18. XII. 1939 in 18. I. 1940. — Sokolsko društvo Vransko. Iz Ljubljane u— Slavje v kuhinji Kraljice Marije. Včeraj, na rojstni dan kraljeviča Andreja, se je vršila v opoldanskih urah v prostorih šolske kuhinje Nj. Vel. kraljice Marije majhna, toda prisrčna slovesnost. Ob prisotnosti zastopnikov banske uprave, mestnega načelstva, srednješolskih zavodov ter drugih ustanov in društev je bila z dvema nagovoroma proslavljena krstna slava pokrovitelja Nj. Vis. kraljeviča Andreja. Ze deset let služi kuhinja, ki Jo podpira Nj. Vel. kraljica Marija, plemeniti nalogi prehranjevanja šolske mladine. Naj bi ta važna socialna ustanova le še v naprej častno ln uspešno deloval« v korist in dobrobit naraščaja. GLOBOKO ZASNOVANA FILMSKA UMETNINA dovršeno igrana in režirana, globoko zajeta iz vsakdanjega življenja, skratka umetnina za ljubitelje umetnosti Glavne vloge: LOUIS JOtjVET, JQYEUX ln drugi Predstave ob 16., 19., 2L uri ZASTRUPLJENA MLADOST u— Najstarejši duhovnik ljubljanske škofije umrl. V torek dopoldne je v Mostah po kratki, a težki bolezni umrl upokojeni župnik in biserni mašnik Jožef Borštnar, najstarejši duhovnik ljubljanske škofije. Pokojnik je bil po rodu lz Brune vasi pni Mokronogu, kjer se je rodil 13. julija 1850. Po končanih študijah je ka-planoval v Fari pn Kostelu, Višnji gori in škocijanu, nato pa je župnikoval pri Sv. Petru pri Novem mestu in na Raki. Zadnja leta je prebival v št. Vidu nad Ljubljano, a ko se je začela snovati nova župnija v Mostah, se je preselil tja. Bodi mu žemljica lahka! u— Nov grob. Včeraj opoldne je umrla v ljubljanski bolnišnici gospa Marija Ko-tarjeva s Starega trga št. 7. Stara je bila šele 54 let. Vedno čvrsta je začela zadnji čas bolehati In je včeraj zjutraj morala pod operacijski nož. Operacijo je sicer prestala, kmalu nato pa izdihnila. Bila je dobra in skrbna žena, ki ji bodo znanci ohranili lep spomin. Zadnjo pot bo nastopila jutri ob 16. izpred mrtvašnice splošne bolnišnice k Sv. Križu, žalujočim naše iskreno sožalje! u — Krajevna organizacija JNS za kolodvorski okraj ima danes ob 20. (ob osmih zvečer) v restavraciji hotela »Štruklja« (vhod iz Dalmatinove ulice) svoj redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Vabijo se vsi člani in somišljeniki, da se občnega zbora zanesljivo udeleže. Odbor. GOSPODJE! Dobro obriti in lepo ostriženi boste edino v novo otvorjenem brivskem salonu Frank podruž. (Kresi ja. Solidne cene, dobro delo. — Abonenti po' dogovoru znaten popust. Poseben oddelek za dame. — Se priporoča FRIZERSKI SALON »FRANK«, Ljubljana, Lingarjeva uL L u— Ustanove ljubljanskega mesta za učence državne tehniške srednje šole in za učenke ter učence delovodske šole in ženske obrtne šole v Ljubljani so razpisane in bo oddanih pet mest za učence tehniške srednje šole in dve mesti za učence in učenke delovodske moške in ženske obrtne šole v Ljubljani v znesku po 1.000 dta na leto. Pogoji so razvidni z razglasa na mestnih uradnih deskah In na šolski deski tehniške srednje šole. Boj mrazu! Uspešno orožje proti njemu: baržun, velve-tin, barhent in dvojna flanela za domače halje, obleke, bluze ln jutranje jopiče. Vse i to vam nudi v dobri kakovosti in po smernih cenah. DVE URI pristnega humorja, vedrega razpoloženja ln prisrčne zabave jamčimo vsa- V glavni vlogi priznana komika STAN LAUREL In OLIVER HARDT. KINO SLOGA, teL 27-80. Danes ob 16., 19. in 2L uri! [ CESN/K 3ANK0 1 L3UBLOANA LING ARO EVA u— Spored koncerta Prelovčevih skladb, ki ga bo priredil pevski zbor Ljubljanskega zvona jutri, v petek zvečer v veliki fil-harmonični dvorani, je naslednji: mešani zbor bo zapel: Pozdrav, Ena ptička priletela, Ko so fantje proti vasi šli, Vaška bridkost, Ave Marija, Pomlad. Na koncertu sodelujejo solisti in sicer: gdčna Draga Štajnerjeva, g. Friderik Lupša in g. Tone Petrovčič, ki bodo zapeli samospeve: Mr-zeča je zunaj trda noč, Moja kosa je kri-žavna, So že rožce v hartelnu žavovale in Ti si urce zamudila. Ženski zbor bo imel na sporedu: Tako mi je dragi, Očka moj je delavec. Prelovčev koncert bo zaključil moški zbor z naslednjimi deli: Jaz bi rad j rdečih rož, Sedem si rož povezala mi, Nageljni rdeči, Nad mojim grobom, Hišca pri cest stoji in Doberdob. Teksti vseh navedenih zborov so izšli v lični programni knjižici, ki jo je izdal Ljubljanski zvon ob priliki Prelovčevega koncerta. Umetniško vodstvo ima priznani Zvonov pevovodja g. Dore Matul. Prijatelje in znance pokojnega Zorka Prelovca in slovensko koncertno občinstvo sploh vabimo jutri na koncert, ki bo ob 20. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. Nad 300 novih vrst okraskov za božično drevo, čudežne svečlce, sneg, girlande, laske, svečke, vato, dalje vse vrste pastirčkov, ovc in drugih figur za jaslice. Za vsakogar dobite primerno božično darilo, kakor albume, lepe šatulje, šivalne, brivske, česalne garniture, manikire, razpršilce in toiletne kasete že od Din 19.— dalje. — Velika izbira družabnih iger in igrač pri: Foto Tourista, Lojze Šmucu Ljubljana — Prešernova ulica 9 in Aleksandrova oesta itev. 8. u— Na koncertu Delavskega pevskega društva Tabor v ponedeljek 18. t m. bosta nastopila poleg zbora društva Tabor še dva mlada koncertna solista, gdčna Ljudmila Polajnarjeva (sopran) in tenorist g. Alojzij Gostiša. Oba bo spremljal na klavirju Samo Hubad. Zbor Tabora bo vodil njegov dirigent Janko Guček. Koncert bo v mali filharmonični dvorani in so vstopnice v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. V navali zaprta noga ni zdrava, ^»vlj ako je ne negujete. Sanoped je nepogrešljiv. Vrečica 2.— Din. n— Prihodnji klavirski koncert bo v torek, 18. t m. v veliki filharmonični dvorani Koncertiral bo ruski pianist Nikita Magalov. Magalov je po vsem svetu znan kot bivši spremljevalec slavnega madžarskega violinista Szigetija. Vstopnice so v knjigami filasbaie Matice. f—i JUAREZ - Paul Mnni SAMO SE DANES ob 16., 19., 21.15 uri IN JUTRI ob 16. uri Tragedija Maksimilijana Habsburške KINO MATICA, tel. 21-24. Ob 1( In šarlote. 19. in 21. url u_ Dobrodelna prireditev v Sli*! Ko- lašioe prirede božično akademijo z obdarovanjem revnih družin v ponedeljek 18. t. m ob 20. v Sokolskem domu v šiški. Poleg pozdrava predsednice Bonačeve m uvodne besede »Božični utrinki« s. Malčl Osredkarjeve sodeluje šišenska Narodna čitalnica, solist dijak Grošelj in mali harmonikar Boltarjev. Na sporedu je tudi več deklamacij in recitacij in otroški pri-zorček »Božič, simbol dobrote in ljubezni. Vstop prost Posebnost prireditve je oprema sama. Za trenutek se sprostimo mesta, one razkošne dvorane z l>ožičnim drevesom in pohitimo v preprosto kmet-sko izbo, polno toplote, zdravja in pristne domačnostJi. Zberemo se pri jaslicah, ki nam jih postavi naš dobri br. Mrak. So zelo razsežne, lastnoročno in res umetniško delo. Ker je to prva tovrstna prireditev v šiški, so vljudno vabljene vse sestre kolašice, da pridejo s svojimi družinami, vsi dobrotniki, znanci in prijatelji do-brodelnosti DANES JE IZŠLA NOVA ŠTEVILKA »DRUŽINSKEGA TEDNIKA«. n_ Izredna prilika za kupujoče občinstvo je glede nakupa božičnih daril letos na zlato nedeljo 17. t. m. Zato obiščite ljubljanske trgovine, ki bodo nudile vsakovrstno praktično blago za božič. V nedeljo 24. t. m. bodo trgovine ves dan zaprte. u— Zlati zaklad v najdenem Kovčegu. V vlaku od Zidanega mosta do Ljubljane je bil pred nekaj dnevi najden star, oguljen kovčeg srednje velikosti. Ko so pa kovčeg odrprli, so na začudenje našli v njem dve sdalti uri, zlato verižico z zlatimi obeski — eden obeskov je v obliki angleškega denarja s sliko kraljice Viktorije, potlej tri zlate prstane z briljanti, dve damski ©vratni ogrlici, dve srebrni žlički, srebrn nož v škatli in pol ducata srebrnega jedilnega pribora. Oblast zdaj išče pazabljivega lastnika, če ni nemara v ozadju kakšen vlom. u— V počaščenje spomina na blagopo-kPjno gospo Jadvigo Bežekovo, vdovo po ravnatelju, je darovala gdč. Gritzi Mer-cherjeva 100 dSn za mestne uboge. — V počaščenje spomina ge. Hedvike Ditricho-ve je daroval sorodnik 200 dim namesto cvetja na grob v prid mestnim revežem. n_ Predsedstvo združenja zidarskih In studenčarskih mojstrov v Ljubljani javlja svojemu članstvu, da je preminil gospod Edvard Černic, član in dolgoletni odbornik združenja. Pogreb bo v četrtek 14. t. m. ob 16. uri iz hiše žalosti, Dravlje štev. 100, na pokopališče v Dravljah. Vabijo se gg. odborniki in članstvo, da se pogreba polnoštevilno udeležijo. Predsednik. (—) u_ JNAK Edinstvo. Redni članski sestanek bo to pot izjemoma v petek, 15. t. m ob 20., ker v četrtek nimamo prostega lokala. Predava tov. Vogrinc. Udeležite se v čim večjem številu! Odbor. Pri zaprtju In motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčlce. u— Sadjarsko društvo na Viču ima nocoj ob pol 8 v ljudski šoli predavanje. Predaval bo g. nadzornik Strekelj: Priprava tople grede in presajevanje sadik. u_ Socialni ln gospodarski problem v Sloveniji je naslov zelo zanimivega pre-dajvanja, ki ga bo imel g. France Svefcek drev* ob 20. v restavraciji »Sestici« pod okriljem Društva absolventov drž. trgovskih šoQ v Ljubljani. Absolventi, udeležba naj bo polnoštevilna, ker je snov predavanja ravno za naš sloj najbolj aktualna. u— Pedagoško društvo priredi v ponedeljek dne 18. t. m. svoje drugo redno predajanje. Predavala bo ga prof. Anica Cemejeva »Naš čas in vzgoja« Opozarjamo vse, ki se zanimajo za vzgojna vprašanja na to nadvse zanimivo predavanje ter vabimo k udeležb! Začetek ob 6. popoldne. Vstopnine ni u— Državni osrednji zavod priredi v nedeljo 17. decembra razstavo najlepših ročnih del. Razstava bo trajala do božiča. Odprta 1» vsak dan od 8. do 19. Vstopnine ni n— JNAD Jugoslavija. Drevi db 20. bo poleg dveh referatov redni članski sestanek. Odbor. u— Ordinadjske ure protttuberteuloaie-ga dispanzerja v Kamrtiku so ob tarkSh ln petkih od 14. do 17. ure, dispanzerja v Škof ji Loki pa vsak torek od 15. ure dalje, na kar vse interesente opozarjamo. u— Tatvine koles v Ljubljani Te ctai je bilo javljenih ljdbljansiki policij kar osem tatvin koles, povečini moških. Kolesarski tatovi so torej Se zmerom pridno na delu in postajajo predrzni preko vsake mere. Taiko izginjajo kolesa Iz najbolj prometnih ufic, izpred uradov In gostiln, iz hišnih vež. Treba je zato kolesarjem še posebne pazljivosti in naj nihče ne pušča nezaMenjenega kolesa pred hišo aH v veži, če noče, da mu ga ne bi tatinski nepridiprav izmaknil pred nosom. Ce že ne morejo ali ne utegnejo odlpeljati kolesa, Ukradejo torpedo aR svetilko ki Je takšnfii malih tatvin nebroj, tako da jih večina oškodovancev sploh ne prijavi. Nastopajoča zima Je privabila v Ljubljano dosti tatov z dežele. Policija pofeflcuša z racijami razredči njihove vrste. u— Turjaško palačo y Gosposki ullči štev. 15., kjer je mestni muzej in več drugih mestnih uradov, smo doslej navadno imenovali Auerspeigovo palačo aH celo Auerspergov dvorec. Do imena »dvorec« to nekdanje domovanje grofov Arersger- gov sploh ni imelo pravice, ker imajo dvorce šele knezi ter smo zato v Ljubljani zadnje čase poznali samo dvorec kneza in škofa ljubljanskega ter. dvorec knezov Auerspergov, vojvod kočevskih Na prostoru jx) potresu podrtega dvorca knezov Auerspergov, ki smo ga na kratko imenovali Knežji dvorec, stoji sedaj vseučiliška knjižnica. Za priimek Auersperg imamo pa lepo slovensko ime Turjak in pretehtati bo treba, če grofje niso dobili imena po hribu, ki se je po turih (Aureche) imenoval Turjak. Gotovo je slovensko prebivalstvo dežele tako imenovalo hrib že tedaj, ko so tam živeli še turi. zato je pa verjetno, da so grofje, ki so še naselili na Turjak in zgradili svoj grad, imenovali ta grad po hribu in vzeli tura v svoj grb ter si privzeli tudi priimek »s Turjaka« ali TurjaškL Plemiči so sploh navadno jemali imena po hribih in krajih, kjer so imeli svoje gradove, ne pa narobe; zato lahko računamo, da se je tako zgodilo tudi pri grofih in knezih Turjaških, ki so svoj slovenski priimek po tedanji splošni navadi ponem-čili, kakor so ga drugi večkrat tudi pola-tinilL Zato je kulturni odbor mesta Ljubljane sklenil, da se to poslopje odslej imenuje samo še Turjaška palača. u— Kaj vse kradejo. \r Slapničarjevi ulidi je z dvorišča nekdo odnesel 56 kg težko nakovalo, vredno čez tisoč dinarjev. Iz Trubarjevega parka pa je izginilo več metrov bakrenega strešnega odtočnega žleba. Nekje drugje je prav tako bilo ukradenega štiri metre črnikastega žleba. Tako poleg medenih kljiuk tudi žlebovje stopa v seznam ukradenih predmetov. Iz Celja e— Odsek Zveze Maistrovih borcev v Celju vabi vse svoje člane, da poravnajo za 1939 članarino in morebitne zaostanke, ker bodo le tako prišli v poštev pri podelitvi spominske kolajne. V lastnem interesu naj posameznik uredi svojo člansko dolžnost čimprej, najpozneje pa do srede 20. t. m. pri g. Ferdu Primcu, uradniku Hranilnice dravske banovine v Celju. Samo v tem primeru bodo dobili člani potrebne tiskane formularje, ki morajo biti izpolnjeni in poslani Zvezi Maistrovih borcev v Mariboru do 1. januarja 1940. e— Sokolski socialni prispeve«. Sokolsko društvo v Sevnici je pri obračunu ob priliki odkritja spomenika Viteškemu kralju Aleksandru L Zedinitelju dne 1. de-cembra v Sevnici poklonilo župnemu socialnemu skladu 505 din. Socialni odsek sokolske župe Celje se bratskemu sokol-skemu društvu v Sevnici najiskreneje zahvaljuje za plemenito gesto. e— Zanimivo predavanje na ljudskem vseučilišču. V risalniei meščanske šole bo predaval v ponedeljek 18. t- m. ob 20. inž. Mitja švigelj iz Ljubi jan® o svojem zanimivem potovanju po Zdraženih državah severne Amerike pod naslovom »1500 km po USA«. Predavanje bo spremljalo okrog 200 lepih skioptičnih Slik. Priporočamo občinstvu, da se udeleži tega zanimivega in poučnega predavanja v čim večjem številu. TR A J N E KODRE solidno izdeluje frizerski salon »PAVLA« — Celje, Kovaška 1. e_ Reveži prosijo za podporo. Mestna. občina daje vsako zimo najrevnejšim brezplačen premog. V socialnem uradu mestnega poglavarstva se je zglasilo okrog 1.000 revežev s prošnjo za dodelitev premoga. Industrijec g. Avgust Westen Je poklonil pred mesci ob svoji poroki mestni občini 200.000 din za podporo najrevnejšim, predvsem družinam z mnogimi otroki ali bolnimi družinskimi člani Za to podporo se je prijavilo v mestnem socialnem uradu doslej že nad 400 oseh. e— Ldpa gesta. Tekstilna tovarna »Elka« v Celju, last g. Lea Kudiša, bo v soboto 16. t. m, obdarila 70 revežev z lastnimi izdelki in poleg tega podarila Se vsakemu revežu po 2 kg moke. Za ta velikodušni dar izreka mestna občina celjska v lastnem Imenu in v imenu obdarovancev iskreno zahvalo. e— Silvestrovanje Sokola Celja matice. Letošnje leto bomo zaključili v Narodnem domu in tam vstopili v novo leto. Na sporedu je 12 točk, ki bodo izpolnile ves spored do polnoči. Najprej bo enodejanka, burka iz kmečkega življenja ki je bila v nekaterih večjih krajih že Igrana in je izzvala mnogo smeha, a Je v Celju še nismo videli. Ko bo kot predzadnja točka podana Se kronika, bo sledila polnočna alegorija, kakor vsako leto. Na udomačeno silvestrovanje Sokola Celja matice že sedaj opozarjamo. e— Sprememba avtobusnega voznega reda na progi Celje — Mozirje ter zveza Celja % Vranskim in S*. Pavlom. Da se omogoči nova jutrnja in popoldanska zveza Celja z Vranskim in št. Pavlom, izpre-minja »Avtobus mesta Celja« svoje vožnje na progi Celje — Mozirje v toliko, da odhaja avtobus od sobote 16. t. m. dalje iz Celja ob 11. in prihaja v Mozirje ob 12.11. Ta avtobus ima ob 11-31 v Dobrteši vasi zvezo z avtobusoma podjetja A, Jugo-vič, ki vozita od tam na Vransko in v št PaveL Popoldne se vrača voz »Avtobusa mesta Celja« iz Mozirja ob 13.37 In prihaja v Celje ob 14.50. Ta voz ima zvezo v Dobrteši vasi Ob 14.20 z avtobusom podjetja Jugovič, ki pripelje iz št. Pavla. Tako bodo imen prebivalci vse Savinjske doline kljub ukinitvi nekaterih vlakov na savinjski progi zopet hitro in udobno zvezo s Celjem in z vsemi vlaki na progi Kv rffcos — Zidani most. Na prvem bolgarskem večeru, ki bo v soboto v dvorani Trgovskega doma, bo poleg nekaterih slovenskih umetnikov in bolgarskih visokošolcev, ki študirajo na ljubljanski univerzi, nastopila* tudi znamenita pevka Stamatka Kaludova z sofijskega radija z venčkom bolgarskih narodnih pesmi. Prireditev je zlasti v današnjih časih, ko nujnost zgodovinskega razvoja ustvarja nove oblike slovanske skupnosti, vredna pozornosti. e— Iz gimnazijske službe. Prof. Mirko Bitenc, ki je bil lani 11. decembra izvoljen , za poslanca, je sedaj reaktiviran in po- ! stavljen zopet za profesorja na drž. real- ! ni gimnaziji v Celju. Tako sedaj izgleda, j da bodo prišli na vrsto in bodo reaktivira- j ni tudi oni javni nameščenci, ki so bili narodni poslanci že v prejšnji narodni skupščina. Iz Maribora a— Socialno zdravstveni problemi slovenske vasi. O tej temi bo govoril jutri v Ljudski univerzi ravnatelj Higienskega zavoda v Ljubljani g. dir. Ivo Pire. > a— Obnovitev dijaških predstav v gledališču. Ustrezajoč izraženi želji po zopetni uvedbi priljubljenih dijaških predstav se je gledališka uprava odločila, da bo prva letošnja dijaška predstava v nedeljo ob 15. Uprizori se Cankarjev »Hlapec Jernej«. Za dijaštvo veljajo dijaške cene (le pri dnevni blagajni), za ostalo občinstvo pa globoko znižane cene. a— Na Slomškovem trgu smrečni gaj. Letos so pričeli razmeroma zgodaj prodajati božična drevesca. Večjim drevescem je cena 25 do 30 din, manjšim 10 do 15. a— Priznanje in odlikovanje. Na slavnostni seji RK je predsednik sreskega odbora RK g. dr. Ivan Jančič s toplim nagovorom izročil srebrni kolajni RK upravitelju OTJZD g. Stenovcu in šef zdravniku reševalne postaje g. dr. Bedjaniču. a— Občinska proračunska s®ja v januarju. Iz vrst mariborskih mestnih svetnikov se čuje, da ne bo mestni svet razpravljal o novem mestnem proračunu za 1940/41 pred januarjem. Novi proračun bo nekoliko večji od lanskega. a— Več transportov sezonskih delavcev in delavk je šlo v noči na sredo preko Maribora, po večini v Prekmurje. S prvim transportom je prispelo 650 delavcev, z drugim 800, s tretjim pa 600. a— OPT v Mariboru. V Mariboru zaposleni praktični tehniki so na sestanku, ki sta ga sklicala gg. Pinterič in Šimenc, sklenili, da se organizirajo v svoji organizaciji praktičnih tehnikov (OPT) in sicer v okviru matičnega združenja v Ljubljani, ki je včlanjeno v organizaciji nacionalnih zasebnih nameščencev, v Zvezi društev privatnih nameščencev. a— Po indeJ^hi cest. Le malo je zasebnih podjetij v Mariboru, ki še niso zvišala svojim nameščencem prejemkov. Zvišanje plač in mezd je bilo izvedeno na podlagi indeksa cen, a— Nova cesta Sv. Peter—Duplek. Za pomlad je napovedana gradnja nove ceste, ki bo vezala Sv. Peter z Duplekom. Pripravljalna dela so že v teku. a— Letošnja »zlata« nedelja bo v nedeljo 17. t. m. in bodo tudi v Mariboru trgovine ves dan odprte. a— Naglo gradijo. Nova stanovanjska hiša Pokojninskega zavoda v Krekovi ulici je dograjena že do drugega nadstropja. Najbrž bo trinadstropna stavba do božičnih praznikov pod streho. a— Kabel polagajo. Na Slomškovem trgu v Orožnovi in Miklošičevi ulici kopljejo jarke, kamor bodo položili nov kabel. Promet po Orožnovi ulici je usmerjen drugam. a— Lastnik) psov se ponovno opozarjajo, da morajo imc-ti volčjaki nagobčnliik, ostala psi pa znamko. a— Zadrugarji in draginja. Za sinoči je sklicala Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev zborovanje svojih zadružnih članov, na katerem so razpravljali o naraščanju cen življenjskim potrebščinam. a— Seruma ni več. Pred tedni smo poročali o borbi proti slinavki in parkljevki s pomočjo najnovejšega seruma. Pri tem je sodeloval zagrebški zavod in tudi zagrebški akademiki veterinarcL Zaradi selitve zavoda pa je sedaj ta akcija zastala, prizadeti kmetijski gospodarji pa si sedaj prizadevajo, da bi v času selitve omenjenega zavoda dobili nov serum. Slinavka in parkljevka še namreč navzlic zimskemu času še naprej širita. Gospodarstvo Likvidacija veleposestev kneza Turu in Taksis Država bo knezu plačala odškodnino 35 milijonov din in še odškodnino po zakonu o likvidaciji agrarne reforme Ministrski svet je na osnovi § 113 finančnega zakona in na predlog kmetijskega in finančnega ministra predpisal uredbo z zakonsko močjo o likvidaciji spora med knezom Albertom Marijo Lamoralom od Turna in Taksisa in našo državo pred jugoslovensko-nemškim mešanim razsodiščem. S to uredbo so odobrava sporazum, ki je bil sklenjen 11. oktobra t. 1. med našo državo in knezom Albertom Marijo Lamoralom od Turna in Taksisa Sporazum vsebuje v glavnem naslednje določbe. Zaradi agrarne reforme pridrži država od gozdnega posestva kneza v srezih Delnic« in Sušak skurpaj 13.474 hektarjev po posebnem popisu parcel, in sicer po stanju ob izročitvi. Država pridrži zaradi agrarne reforme tudi gozdna zemljišča, ki so bila razlaščena z odločbo kmetijskega ministra od 11. aprila 1935, ki je bila spremenjena in izpopolnjena z odločbo banske oblasti banovine Hrvatske od 17. septembra t. 1. in sicer na veleposestvu Zelin^ Čiče v sisačkem srezu ter na veleposestvu Ozalj-Orlovac v Karlovačkem srezu. Država bo plačala knezu pavšalno odškodnino v višini 35 milijonov din; od te vsote bo plačala država 10 milijonov din takoj po uzakonjenju sporazuma, ostalih 25 milijonov din pa v obliki državnih bonov z obrestno mero 4% v 16 enakih polletnih anuitetah. Poleg tega določa sporazum, da se glede njegovih kmetijskih posestev v celoti izvrši zakon o likvidaciji agrarne reforme in se za ta zemljišča knezu izplača odškodnina, predvidena z zakonom o likvidaciji agrarne reforme. Z izplačilom vsote 35 milijonov din in odškodnine po zakonu o likvidaciji agrarne reforme je vprašanje kneževih terjatev nasproti državi v celoti rešeno in knezu ne pripada nobena druga posebna odškodnina. Ostanek posestev, ki ne pride pod agrarno reformo se vrne knezu v last in svobodno razpolaganje takoj po uzakonjenju tega sporazuma. Pogodbeni stranki smatrata, da je s tem sporazumom likvidirana izvedba agrarne reforme na velepo-sestvih kneza. Knez odstopa državi tudi vse svoje ri-barske pravice na posestvu v srezih Delnice in Sušak, ki je po tem sporazumu pridržano v svrho agrarne reforme. Po izročitvi pripada knezu pravica lova na posestvu, ki mu končno ostane v srezih Delnice in Sušak v smislu zakona o lovu. Z izplačilom rlavedene odškodnine 35 milijonov din in odškodnine po zakonu o likvidaciji agrarne reforme so likvidirane vse kneževe terjatve nasproti državi v zvezi z njegovim zemljiškim posestvom v Jugoslaviji, bodisi na podlagi mirovne pogodbe ali na osnovi izvajanja agrarne reforme in sekvestracije. Sporazum nadalje imenoma navaja 19 nameščencev kneževe šumske uprave, ki jih knez prevzame v svojo službo. Nadalje navaja tudi zgradbe na veleposestvu v srezu Delnice - Sušak. ki pripadejo državi. Knezu ostanejo patronati, ki so zvezani s posestvi Zelin-Ciče in Ozalj, država pa prevzame v imenu agrarnih interesentov patronate Grobnik. Delnice. Brod na Kupi in Brod Moravica. Knez se odreče v korist začasne državne uprave razlaščenih državnih gozdov vseh anuitet z obrestmi, ki jih je vplačala v njegovo korist začasna državna uprava razlaščenih gozdov pri srezkem sodišču v Delnicah na račun dospele zakonske odškodnine za razlaščene nepremičnine. Ta znesek (4.7 milijona din) se izplača glavni državni blagajni. S tem sporazumom se spreminja sporazum, ki je bil sklenjen 29. aprila t L še par besed o bencinu PrejeBo smo; Z naredbo o omejitvi motornega prometa in o štednji s tekočimi gorivi je ponovno podan dokaz o zapostavljanju naše motorizacije, ki je doslej ni moglo docela zatreti še tako zgrešeno obravnavanje od strani oblastev, državnih, banovlnskih v Sloveniji pa zlasti še mestnih ni moglo povsem zatreti. Zato je verjetno, da bo sedanja naredba vedno opravilo svoje uničujoče delo? Svoječasmo Je vlada dir. StojadSiaoviča Obljubljala velike ugodnosti v pogledu oskrbe naše države s tekočimi gorivi. Zatrjevali so, da bodo iz Rumunije: kar preko alli celo pod Donavo napeljali cevi, po katerih bosta tekla nafta in bencin. Ml pa smo bili skeptični, ker smo take obljube že večkrat brali in slišali. In čas nam je dali prav. Danes ni niti cevi, niti bencina. Najnovejša naredba se odlikuje po tem, da prepoveduje sobotni in nedeljski promet ne nudi pa ničesar. Tudi o kartah za pravično razdeljevanje bencina ne pove ničesar. Res so bili izdani neki fOrmularji, ki jih morajo vsi avtomobillsti in motocikli-sti izpolniti do 14. t m. Toda teh formu-larjev je prišlo premalo v našo banovino. Najbrže bodo napravili še eno naklado... če si natančno ogledamo te formular-je, moramo z žalostjo ugotoviti, da pri njihovi sestavi, kakor tudi pri sestavi te naredbe, niso sodelovali strokovnjaki. V tem prijavnem formularju, ki ima kaj čuden format, se dvakrat ponavlja vprašanje, koliko cilindrov ima vozilo, ni pa nikjer vprašanja, ki naj bi obravnavalo ždljo lastnika prizadetega motornega vozila. koliko litrov goriva bi on potreboval za svojo potrebo ali pa koliko ga sedaj mesečno potrebuje ter s koliko litri bi lahko svoj obrat zasilno vzdrževal. Slidno, a nepopolno vprašanje je na prvi strani glede avtobusov, kaminionov in plovnih objektov. Zato pa Ima predmetni formu-lar vprašanje, ali ima prizadeto vozlo električno ali karbidsko razsvetljavo. Ce pri vsem tem pomislimo, da mora v naši državi vsak lastnik za svoje motorno vozilo vsako leto v mesecu januarju izpolniti dve veliki polt, nabiti z raznimi Vprašanji o svojem vozlu, bi se lahko to vpra-ševalno delo združilo. S tem bi bili mnogi stroški prihranjeni. Dovoljujemo si pripomniti, da tako nesmotreno delo z ne-strokovnjaškimi vprašanji in v interesu povečanja ugleda prizadetih oblastev. Pri vsem tem ^>a so popolnoma pozabili vprašati našo trgovina .industrijo in otart, ki troši bencin in nafto za druge namene. S čim naj na primer tiskarne v bodoče čistijo stavek in stroje. Tudi moramo izraziti precejšnje pomisleke glede taikozvanega »luksuznega« prometa. Oglejmo si dajatve na motorno vozilo v Ljubljani. Kaj vse mora plačati Ljubljančan, 6e spada med »srečne« lastnike avtomobila? Pri voznim, ki tehta 1251 kg znaša mestna davščina 1.300 din, prispevek za prekomerno obrabo cest 200 din, prlspeevek za cestni fond 200 (fin, banovinska trošarina na pnevmatiko 650 din, takso za vsakoletno prijavo 100 din, taksa za pregled in knjižico 154 din, tablice 20 din, overovljen je šoferske legitimacije 130 din. formular za prijavo 5 din, torej skupaj 2.759 din. Ce pa je kupil novo vozilo plača še enkratno mestno uvoz-nlno v v*šinl 1 din za vsak kg teže: pri starem vozilu pa 0.50 din za vsak kg. Istočasno pa plača naš kolega Beograjčan za svoje enako vodilo skupaj le 1.204 din. Toda pri visem tem pa naš avtomObilist še ni prevozil niti kilometer poti, kajti za vsak kilometer poii je potreben bencin, katerega osnovna cena franco naša meja je okrog enega dinarja za Eter, danes pa ga kupujemo (seveda če ga dobimo) v Ljubljani po 6.20 din, To pomeni, da bi morala biti naša javna uprava hvaležna vsakemu državljanu, ki si nabavi vozilo ter se ž njim za »luksus« vozi po naših cestah, kajti boljšega podpornega, dana našega fiskusa si ne more želeti. V zahvalo pa mu država prepove uporabo svo-jeg avozila v nedeljo, misleč da je njegov nedeljski izlet »luksus«. Ce bi imeli pri nas dobro statistiko, bi se lahko prepričali, da v Sloveniji nedeljski promet žal še vedno ne igra velike vloge, čeprav bi to bilo potrebno v interesu najvažnejše naše obrti tujskega prometa. Stvarno »luiksuszia« vozila so v naši državi le ona, ki ne plačajo davka in dobijo bencin na breme javnih proračunov. Izgovor, da je sedaj vojno stanje, drži le deloma ter je v precejšnji meri dema-goški, kajti država, ki ima borih 20.000 avtomobilov ne more imeti Stih vzrokov za omejitev svojega motornega prometa kakor jih imajo države, katerih vozni park gre v milijone. Tudi nabava deviz pri naši razmeroma majhni porabi ne more igrati tako velike vloge. Naša banovina potrebuje za svoje nekoliko skrčene današnje potrebe dnevno kakih deset ton bencina, to je en vagon. Dvomimo, da igra pri dodeljevanju deviz tako veliko vlogo dobava tega vagona bencina, za katerega gredo devize le v osnovni ceni nekaj nad en dinar pri litru v inozemstvo medtem prinaša potrošnja tega bencina opisane velike koristi državi in samoupravam. Bojimo se da so vzroki drugod. Glede na navedena dejstva bi bilo želeti, da poklicane oblasti in organizacije v interesu naše bodočnosti ukrenejo vse, da se ta uredba spremeni, saj vzbuja povsod le negodovanje. "Naj se pozove jo strokovnjaki, naj se upoštevajo najnovejše Izkušnje drugih držav, ki so v prvih septembrskih dneh svoje nervoze Izdale take in slične, toda še vedno boljše odredbe, a so jih sedaj že močno omilile. Osnovna zahteva našega bornega motornega prometa pa je, da morajo biti odredbe take. da ne bo niti eno vozilo prisiljeno popolnoma mirovati, ker je to lahko usodno za narodno obrambo. Država, ki ima tako malo motornih vozli kakor naša. a tako slabo železniško službo, ne sme pogrešati v kritičnem trenutku niti enega svojega vozila, ker se moramo zavedati tudi tega. da imajo naši veliki sosedje samo v stalni vojaški službi najmanj desetkrat več avtomobilov, kakor vsa naša država. Za tako delo pa je treba dalekovidnosti ln organizacije, če je nabava bencina tako težka, zakaj ni bilo ničesar storjeno v pogledu preureditve našega voznega parka na domača goriva, zakaj se ni organizirala ta preureditev. Če k temu pristopimo danes, bodo potrebna leta. da se ustvarijo praktično potrebne količine domačih goriv. Znano je, da iz centralnega odbora za domača goriva v Beogradu ni nikake inlcijative. Zakaj? Boris A. Kristan: • Pred novimi omejitvami glede prometa z motornimi vozili: Po informacijah lz Beograda je v trgovinskem ministrstvu pripravljena nova uredba o omejitvi prometa z motornimi vozili. Poleg dosedanje prepovedi prometa od sobote ob 14. do ponedeljka ob 8. predvtdeva nova naredba prepoved prometa z motornimi vozili od 20. ure do 6. ure zjutraj. Nadalje vsebuje načrt uredbe prepoved prometa z luksuznimi avtomobili na relacijah, fcjer obstojajo železniške, paroplovne ali avtobusne zveze, in se ta prepoved nanaša tudi na taksije. Končno predvideva načrt nove naredbe poostritev režima, ki se nanaša na promet z ostalimi motornimi vozili. Pred likvidacijo vojne Škode na Goriškem, v Istri, Dalmaciji in na Koroškem Maribor, 13. decembra Vojnim oškodovancem ki so na nekdanji soški fronti in v teku bojev na Koroškem izgubili svojo imovino in kot jugoslovanski državljani doslej niso prejeli nobene odškodnine, sporočajo zastopniki vojnih oško dovancev, da se tudi ta njihova zadeva bliža rešitvi. Zaradi prizadevanja obeh odborov vojnih oškodovancev in naklonjenosti odločujočih faktorjev je že pred letom dni prejela kr. banska uprava v Ljubljani sezname prijav o škodah v svrho ugotovitve višine in upravičenosti. V ministrstvu socialne politike se pripravlja načrt uredbe, ki določa vse formalnosti glede ustanovitve sodišča za ocenitev vojne škode ter postopek tega sodišča in način likvidacije izplačila- Ta načrt bo te dni končno redigi-ran in predložen ministrskemu svetu v uzakonitev. Minister za socialno politiko dr. Budisavljevič je zagotovil vso pomoč za končno rešitev tega vprašanja. Tudi predsednik in podpredsednik vlade ter finančni in pravosodni minister so pokazali naklonjenost in razumevanje za to vprašanje. V ministrstvu za socialno politiko pripravljajo od leta 1921 naprej vse potrebno za njegovo rešitev. Od tedaj je sprejemal in urejeval prijave in pomagal z nasvetom in dejansko pomočjo dr. Mario Krmpotič, ki tudi danes podpira stremljenje vojnih oškodovancev, da pridejo do tega, kar jim gre. Danes, ko se bliža svoji rešitvi vprašanje, ki je skozi 20 let povzročilo toliko muke in skrbi prizadetim oškodovancem že skozi 20 let so slovenski in hrvatski vojni oškodovanci prepričani, da bo pripravljeni z^kon tudi y kratkem sprejet, in sicer v taki obliki, da bodo mogli vsi: ki so zaradi vojnih dogodkov utrpeli škodo, to škodo še prijaviti, ak$ so to zamudili, in da bodo prejeli čimprej odškodnino,' kakor je to minister dr. Budisavljevič zastopniku vojnih oškodovancev še pred par dnevi zagotovil. '*• Dr. F. S. Ustanovitev carinarnice vCelfu Finančni minister dr. Sutej je podpisal odlok, s katerim se ustanavlja y Celju carinarnica f. reda s področjem glavne carinarnice, ln Ima za carinjenje blaga, uvoženega iz inozemstva in za vse ono blago, ki v prometnem pogledu gravitira pa proge, ki vodijo v Celje. Carinarnica bo pričela poslovati 1. januarja 1940. — 2e v nedelj-sld številki smo napovedovali zopetno ustanovitev te carinarnice, ki je bila ustanovljena leta 1922, Teta 1927. pa so jo zopet ukinili. Za vzpostavitev carinarnice v Celju sta se zlasti prizadevala mestno in sresko združenje trgovcev v Celju. Te dni je bil dosežen popoln uspeh. Carinarnico Borze 18. decembra Na jugosiovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.20 — 14.40. Grški boni so se trgovali v Zagrebu po 36.50 m v Beogradu po 36.55. Na svobodnem deviznem trgu se tečaji ravnajo nadalje po tečaju 55 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri slabi tendenci notirala 412 — 420 (v Beogradu je bil promet po 411 — 412). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov. Devize Ljubljana. Oficlelni tečaji: London 173.40 — 176.60, Pariz 97.95—100.25, New Tork 4425 — 4485. Curih 995 — 1005, Amsterdam 2348.25 2386.25. Bruselj 727 — 739. Tečaji na svobodnem trgu: London 214.20 — 217.40, Pariz 121.05 — 123.35, New Tork 5480 — 5520 Curih 1218.18—1238.18 Amsterdam 2900.24 — 2938.24, Bruselj 897.92 — 909.92. Curih. Beograd 10, Pariz 9.91, London 17.50, New Tork 446, Bruselj 73.30, MIlan 22.50, Amsterdam 236.7250, Berlin 178.62, Stockholm 106.20, Oslo 101.3250, Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 412 — 420, 4tyo agrarne 52 bi., 4°/® severne agrarne 52 bi. 6°/0 begluške 76 bL, 6®/0 dahn. agrarne 66.50 bL, 6»/0 šumske 67 bL, 7«/0 Invest. 98 bi. 7»/o stabillz. 94 M., 7«/« Blair 88 bL, 8»/» Blair 93 — 94; delnice: Narodna banka 7300 den., PAB 196 bL, Trboveljska 240 — 245, Gutman 55 b(L, Šečerana Osijek 110 den. Beograd. Vojna škoda 413 — 413.50 (411 — 412), 6% begluške 74.50 — 75.75, 6®/q dalm. agrarne 66 — 66.75 (66), 6®/« šumske 64.50 — 66, 7«/o Invest. 96 den (96), 7«/o Blair 85.25 — 86 (85 — 86.25), 8°/o Blair 92 50—93, Narodna banka 7350 den., PAB 192 den. bodo namestili najbrž v Gaberju. Pripra- I ven bi bil tudi Majdičev mlin na Sp. Hudl-njl. Do L 1927. je bila carinarnica nameščena v poslopju Javnega skladišča na Ma-sarykovem nabrežju. To poslopje so zgradili nekateri celjski gospodarstveniki in bi bilo prešlo po 15 letih v last države, če bi bila carinarnica dalje poslovala. Z uklnje-njem carinarnice pa je pogodba izgubila veljavo. Carinarnica v Celju bo za gospodarstvo Celja ln Širokega celjskega okoliša velikega pomena, ker bo s carinjenjem blaga v Celju odpadlo mnogo dosedanjih zamud in stroškov. Povišanje cen Špiritu Zaradi naraslih stroškov proizvodnje špirita je finančni minister odločil, da se od 12. decembra 1939 pa do nadaljnega do ločijo uradne prodajne cene špirita takole (vse franko postaja kupca brez skupnega j davka na poslovni promet): 1. Špirit za uživanje za eno hektolitrsko stopinjo 12.80 din; 2. gorilni špirit, 90*/«, za 1 hektolitrsko stopnjo 9.75 din; 3. gorilni špirit, 96%, za 1 hI stopnjo 11 din; 4. špirit za proizvodnjo, za 1 hI stopnjo 9 din; 5. rafinlranl špirit za proizvodnjo oeta, za 1 hI stopinjo 9.50 din; 6. surovi špirit za industrijske namene, za 1 hI stopinjo 10 din; 7. rafinirani Špirit za Industrijske namene, za 1 hI stopinjo 11 din; 8. špirit za ojačanje vina za izvoz, za 1 hI stopinjo 7.50 din; 9. špirit za proizvodnjo predmetov za izvoz, za 1 hI stopinjo 6.50. Uradne cene za ostale vrste špirita ostanejo še naprej v veljavi, kakor so bile določene z odlokom od 4. maja 1936. in 6. oktobra 1939. Cena dehidriranemu špiritu za mešanje z bencinom (mešanice bencina z alkoholom) ni povišana. • Gospodarske vesti = Mednarodni kabel Maribor—Zagreb— Beograd je zopet na dnevnem redu. 2e od leta 1936. se rešuje vprašanje nakupa in polaganja mednarodnega telefonskega kabla od nemške meje preko Maribora, Zagreba do Beograda. To vprašanje še do danes ni rešeno. Razpisani sta bili sicer dve licitaciji, ki pa nista bili odobreni, predvsem v zvezi s kombinacijo, da bi se v naši državi zgradila tvornica za kable. Ta načrt pa se je izkazal kot neizvedljiv. Sedaj poročajo lz Beograda, da je vprašanje znova prišlo na dnevni red in da bo končno vendar rešeno. Potrebne kable rfaj bi izdelale nemške tvornice iz našega svinca in bakra. Te tvornice bi dobavile tudi ostale tehnične naprave. V Nemčiji se je že mudila naša strokovna komisija zaradi pogajanj s tamošnjimi tvornicaml. Delegacija se je te dni vrnila v Beograd in bo v prihodnjih dneh predložila svoje poročilo. = Uvedba banovinske trošarine na steklo. V »Službenih novinah« od 12. decembra je Objavljena uredba o spremembah in dopolnitvah d. 2 uredbe o banovlnskih trošarinah. Postavki, ki se nanaša na sodo, se doda naslednja določba: Amonija-kova soda, ki se uporablja pri proizvodnji stekla, je oproščena skupne banovinske trošarine. V zvezi z ukinjenjem trošarine na amonijakovo sodo pa se uvede nova banovinska trošarina na steklo, ki znaša za kilogram luksuznega stekla 0.30, za kilogram finega stekla 0.20 in za kg običajnega stekla 0.10 din. Ta trošarina se ne plača na stekleno, emajlno in glazurno maso, našibke, cevi, odpadke in stekleno peno. Finančni minister bo še odredil, katere vrste stekla je smatrati kot luksuzno odnosno fino steklo in katero steklo je smatrati kot običajno steklo. » Načrt za davčno oprostitev kmetovalcev, ki imajo do 1000 din katastrskega čiste donosa Iz Beograda poročajo, da se v zvezi z davčno reformo pripravlja tudi uredba, po kateri bodo popolnoma oproščeni davka majhni kmetovalci, ki imajo do 1000 din čistega katastrskega donosa. CIMEAM ZOBNA KREMA Strašna smrt na železniškem mosta Celje, 13. decembra Danes ob 11.15 je šel 72-letni Miha Zav-šek, tesar od Sv. Krištofa pri Laškem, čez železniški most v Tremerju pri Celju. Nekaj metrov za njim je šla njegova žena. Ko je prišel Zavšek že sredi mostu, je privo-zil nasproti tovorni vlak iz Zidanega mosta. Zavšek se je izognil vlaku na drugi tir, po katerem pa je v istem trenutku privo-zil tovorni vlak iz Celja. Lokomotiva je podrla starčka na tla, mu odrezala obe nogi in mu dvakrat preklala lobanjo. Zavšek je na mestu izdihnil. Zena se je pravočasno izognila vlaku in je biLa priča strašne smrti svojega moža. Truplo pokojnega Zav-ška so prepeljali v mrtvašnico v Laškem. Iz Ptuja j— Zvočni kino predvaja danes ob 20. film »Krik 1938« Kot dodatek kulturni film. Sledi prekrasen velefilim, ki odkriva skrivnosti človeške duše z naslovom »Greh«. 1 j— TrgovsKe ve^L Uradni dan Zbornice za TOI bo za Ptuj. okolico, Ormož, Ljutomer, Mursko Soboto in Dolnjo Lendavo v četrtek 21. t. m. v Narodnem domu. V nedeljo bodo trgovine ves dan odprte. Iz Kranja r— Koncert vojaške godbe. Jutri, v petek ,ob 20. priredi godba I. planinskega pešpolka v Narodnem domu sknfonijskl koncert slovanske glasbe. Na sporedu so: Jenko. Osterc, škerjanc, Bernard, Lhotka, i Sinički, šebek, Smetana in Čajkovski. Dirigira Lojze Smrekar. Opozarjamo javnost na ta pomembni glasbeni dogodek. Tiskani spored z žigom godbe velja za vstopaico. — Sokolsko predavanje o tisku bo t. m. Blagovna tržišča Hto + Chicago, 13. dec. Začetni tečaji: pOe-niča: Za maj 96.375, za julij 94; Koruza: za dec. 54, za maj 55.50. Novosadska blagovna borza (13. t. m.). Tendenza stalna. Pšenica: baška okol Novi Sad 184 — 186; gor. b. 188 — 190; srem. 185 — 187; slavonska 186 — 188; ladja Tisa 190 — 192; žr: baška 142 — 144. Oves: baški, sremski ln slavonski 148 - 150 Ječmen: baški ln sremski 64/65 kg 162.50 — 165. Koruza: baška 134 — 135: banatska 131 — 132; nova par. Indjija 107 — 109. Moka: baška in banatska »Og« ki >0gg« 280 — 290; >2« 260 — 270; »6« 240 — 250: »6« 230 — 240; >7« 190 — 200; >8« 125 — 135. Fižol: baški sremski beli brez vreč 380 — 385. Otrobi: baški in sremski 117.50 — 120. Naše gledališče DRAMA Četrtek, 14.: številka 72. Izven. Ljudska predstava. Globoko znižane cene od 16 din navzdol. Petek, 15. ob 15.: Striček Vanja. Dijaška predstava Globoko znižane cene od 14 din'"navzdol. Sobota. 16.: Tri komedije. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Nedelja, 17. ob 15.: George Dandin. Izven. Znižane cene ~ od 20 din navzdol. Ob 20.: "Velika skušnjava. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Veljko in učinkovito vlogo kaznenke v Langerjevi igri" »številka 72« igra Mira Danilova, njena soigralca, nosilca glavnih moških partij, pa sta Levar in Kralj. Nenavadno koncipirano delo vsebuje nepri-čakovane, odrsko učinkovite preobrate v dejanju. Predstavo bodo igrali po globoko znižanih cenah od 16 din navzdol. Dijaška predstava. y petek popoldrv bo imelo dijaštvo priliko spoznati eno izmed posebno značilnih Cehovljevih del »Strička Vanjo« s Cesarjem v naslovni vlogi. Opozarjamo na pomembne igralske stvaritve Cesarja, Skrbinška. Vide Juva-nove, Mire Danilove, Kralja, Daneša. Ra-karjeve, Gabrijelčičeve. Režiser dramaturg Josip Vidmar. OPERA četrtek, 14.: Gorenjski slavček. Red četrtek. Petek, 15.: Nižava. Premiera. Premiarski abonma. Sobota, 16.: Gorenjski slavček. Izven. Slavnostna predstava v proslavo 20 letnice ljubljanske Univerze kralja Aleksandra I. Nedelja, 17. ob 15.: Pri belem konjičku. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdoL Ob 20.: Nižava. Izven. Foersterjev »Gorenjski slavček« je tisto ! operno delo, ki je poleg Smetanove »Prodane neveste« vzbudilo pri našem obč n-■ stvu še največ odziva. Preprosto, deloma šegavo dejanje, topla domača in srcu bllzka melodija, krepki gorenjski zbor so ' vrline, s kakršnimi se ne more ponašati ' nobeno drugo operno delo. Foersterjev »Gorenjski slavček« je res naša ljudska opera. V soboto se bo kot slavnostna predstava v proslavo dvajsetletnice ustanovitve nar še univerze uprizorila Foereterjeva opera »Gorenjski slavček«. MARIBORSKO GLEDALIŠČE četrtek, 14. decembra, ob 20. uri: »Lepa Vida«. Red B. Petek, 15.: zaprto. Sobota, 16.: Via mala. Red A. I Četrtek 14. decembra Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12: Pisan orkestralni koncert (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi — 13.02: Radijski šramel. — 14: Poročila. — 17: Pester spored radijskega orkestra. — 18.40: Ob lOOletnici Muzejskega društva v Ljubljani (dr. R. Ložar). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Ministrstvo za telesno vzgojo naroda. — 19.40: Objave. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Re-prod. koncert simf. glasbe. — 21.15: Ruski sekstet. — 22: Napovedi, poročila — 22.15: Veseli zvoki radijskega orkestra. Beograd 18.30: Plošče. — 19.40: Narodna glasba. — 20: Humor. — 21: Narodne pes-mi. — 21.50: Klavirski koncert ruski!' skladateljev. — 22.20: Ples. — Zagret 17.15: Lahka glasba. — 20: Prenos oper* iz Nar. gledališča. — Sofija 18.45: Koncert orkestra. — 20: Instrumentalna glasba. — 20.30: Petje. — 22: Ples. — Dunaj 19.15. Plošče. — 20.15: Slovaške slike. — 20.50-J Zvočna igra. — 22.20: Klavirska glasba. —r i 23; Lahka godba in ples Moderna ulica v Helsinkih Slika lz osrčja finske prestolnice priča, da so Helsinki resnično lepa metropola velikomestnega izgleda Finska bojna taktika Nož važnejši od modernega orožja Na svoji severni fronti so Finci razvili doslej učinkovito bojno taktiko. V svojih belih plašč h so v zasneženi pokrajini skoraj nevidni. Skrivajo se za skalami in drevesi, dajejo ruskim četam prihajati v bližino, v ugodnem trenutku pa se spuščajo s smučmi s strmih gričev nanje .n jih napadejo z bodali. Poročila s fronte vedo povedati, da ima ta taktika velik učinek na moralo ruskih čet, ki so smuči manj navajeni nego Finci. V ostalem pa je na severni fronti mnogo ruskih vojakov iz južnih pokrajin, ki smučanja sploh ne pozna,jo. Ta vojna se odigrava sploh v popolnoma drugačnih okoliščinah nego katera koli vojna, ki jo je dož velo naše pokolenje. Geografski in klimatski pogoji zahtevajo čisto drugačno taktiko. Ni izključeno, da bo »puukos«. staromodno, kakšnih 15 cm dolgo finsko bodalo, ki se da v spopadu iz bliž ne čudovito izkoristiti, imelo v rusko-finski vojni morda večjo ulogo nego najmodernejša in najbolj pretkana orožja naše dobe. Ta bodala suvajo Finci nasprotnikom od spodaj v trebuh in jiim prizadevajo ž njimi smrtne rane. Bojno prizorišče je s fnskega stališča idealno. Povsod samo jezera, neskočni, jo-sti gozdovi, skalnata ozemlja. Za malo vojno. za vojno zased in pasti je to kakor nalašč. Finske čete so se vedno vežbale v posebnem načinu bojevanja na takšnem ozemlju, dočim se Rusi vežbajo večinoma po načinih, k so običajni v Zapadni Evropi. Tanki v skalnatem ln gozdnem terenu ne zaleže jo dosti a kjer se le prebijejo skozi naravne ovire, jih čaka vsak trenutek, nevarnost, da padejo v kakšno spretno pripravljeno in skrito past. Kjer ni šlo drugače, so Fine; zabili vsaj ogromne kamne v tla, da bi rabili kot ovire za tanke. Imajo pa proti tankom še posebno taktiko, ki se je dobro obnesla. Kopljejo si globoke, tesne jame v tla, ki imajo baš prostora za ene^a moža. V teh jamah se finski vojaki sklonjeni skrivajo tanki vo- zijo preko jam. iz primerne oddaljenosti pa mečejo Finci pod kolesje in motorje tankov iz svojih skrivališč ročne granate in jih onesposabljajo za boj. Finci se v tej vojni zanašajo najbolj na sneg in mraz. čim več snega, tem lažja jim bo obramba. Za primer, ko bodo nešteta jezera zamrznila in omogočila tako Rusom prod ranje po ledni odeji, pa so že pripravljeni, da bodo ledne plasti s svojimi topovi in ročnimi granatami razbijali in uničil tako nasprotniku tla pod nogami. Finska vojska je izvrstno opremljena za boj na daljnem severni. Njene sive uniforme so izredno smotrne, nad njimi pa imajo vojaki to^le sive ali. bele plašče. Na glavah imajo kožuhovinaste čep ce, na rokah obložene rokavice, a na nogah visoke, tople škornje- živ otrok iz mrtve matere V argentinskem mestu Cordobi so izvedli zelo redko operacijo z uspehom. Tamkajšnjo bolnišnico so naprosili, naj bi prišli po mlado žensko, ki bi morala roditi Na nekem križišču je bolniški voz trčil ob neki drugi voz in se prevrnil. Mlada mati je bila takoj mrtva. Truplo so odpeljali v bolnišnico, kjer so oddali tudi ostale žrtve in ranjence te prometne nesreče. Pri pregledu trupla so zdravniki opazili še nekakšne znake življenja v njem in so se odločili za takojšnjo operacijo. Uspelo jim je, da so spravili živega dečka na svet. Novorojenec ima normalno težo in je popolnoma zdrav. Elektrika nadzira stanje rib Ribarski odbor trgovinskega oddelka v Washingtonu je preizkusil novo pripravo, ki ugotavlja s pomočjo elektrike, dali je kakšna riba sveža ali ne. Priprava temelji na dejstvu, da se količina mlečne kisline v ribjem mesu v prvih 24 urah po lovu stalno dviga. Ce gre električni tok skozi ribo, naleti na toliko manj odpora, kolikor večja je količina mlečne kisline. Na kazalniku se neposredno pokaže količina toka, ki je šla skozi ribo in tako tudi čas, ki je pretekel, odkar je žival mrtva. Čeprav je priprava uporabna začasno samo za ribe. ki niso dalj časa mrtve nego 24 ur, jo smatrajo vendarle za zelo kristno pridobitev ribje trgovine in razpošiljanja rib v domače kraje, kajti metoda je neprimerno bolj zanesljiva nego dosedanje metode, ki so se nanašale povsem na občutek in na — nos. Kabel Helsinki —Tallin prerezan Iz Helsinkov poročajo, da so ruski vojaški oddelki prerezali kabel, k je vezal finsko prestolnico Helsinke s Tallinom. Ogromna sipa Pri Vikibestadu na Norveškem so ujeli velikansko sipo, ki je tehtala nad 400 kg in je bila tri metre dolga. Njene lovke so bile dolge do sedem metrov. V vsej Skandinaviji se ne spominjajo, da bi bili kdaj prej ujeli tako veliko sipo. Prsti in temperatura v sobi Kakšna toplota Je potrebna za naše ugodje Za določanje razmerja med sobno in kožno temperaturo so v prejšnjem času kot merilo jemali večinoma temperaturo čela. Po novih poskusih pa so vzeli za podlago tega merjenja temperaturo prstov, ker je zanesljivejša. Ta temperatura znaša v sobi, kjer se človek počuti baš ugodno, 30 stopinj in več. čim se prične soba hladiti, pada tudi temperatura prstov, a če je v prostoru prevroče, se zviša na 34 stopinj Celzija in več. Najnižja sobna temperatura, ob kateri doseže temperatura prstov najmanj 30 stopinj, če sedimo in smo oblečeni v navadno obleko, znaša 18 do 19.5 stopinje. Za osebe, ki so potrebne toplote, je potrebna seveda še višja temperatura sobnega zraka. K tem spadajo pred vsem zelo veliki in suhi ljudje. Tem daljše bivanje v zaprtem prostoru pogostoma ne godi, če ne znaša zračna temperatura 22 do 24 stopinj. Dva psa ščitita otroka Štirinogi prijatelj človeka V neki vas pri Genovi je pred nekoliko i dnevi izginil petletni sinček nekega kme- Smučarji na odmoru Oddelek finskih vojakov-smučarjev na oddihu potem, ko so se vrnili z bojišča v zaledje ta. Iskali so ga ves dan in vso noč. a brez uspeha. Naslednji dan je postal neki kmet pozoren na pasje lajanje iz bližnjega gozda. Stopil je tja :n je naletel na velikega psa, ki je prišel mirno do njega in ga za hlače vlekel v neko smer. Mož je bil tako pameten, da je sledil živali in čez nekoliko minut sta dospela do kostanja, pod katerim je pokojno spal petletni otrok. Napol na njem je ležal drug pes z glavo poleg otrokove glajve in ga grel. Oba psa, ki se potepata že nekaj časa po okolici,' sta bila po vsej priliki otroka spremljala vso noč in ko je utrujen zaspal, sta legla poleg njega, da bi ga grela in čuvala, dokler nista zjutraj zagledala moža, ki je delal na polju. Samaritani na bojišču ({ Francoski vojaki nesejo ranjenega tovariša na obvezovališče v zaledje Obisk na finski fronti Maskiranje, pripomoček finske vojske Posebni poročevalec družbe United Press, ki je obiskal finska bojišča, piše, da je polkovni štab, od koder je poslal svoje zadnje poročilo, nameščen v velikem, temno zelenem in s snegom pokritem šotoru, ki ga že v oddaljenosti 20 m ni videti ne s tal ne iz zraka. Tla pokriva debela plast slame, žareča peč ki rabi obenem za kuhanje, daje toploto, ki je zavoljo ostrega mraza zunaj tem oolj zaželje-na. Ponoči pada toplomer na 20 stop nj pod ničlo, a tudi podnevi ni dosti topleje. Leden veter piha človeku v obraz in ga zbada kakor s tisoč iglicami. Moštvo prebiva v podobnih šotorih m je toplo odeto, tako da ne trpi zavoljo mraza. Dalje zadaj stoje obsežni, s smrečjem in snegom zakriti hlevi za konje in govedo Cele črede debelih krav, ki so jih Finci odgnal iz krajev, ki so jih zasedli Rusi, dajejo četam mleko, maslo in meso. Nad neko poljsko baterijo, ki je šla v položaj, bi se bil poročevalec skoraj spotaknil. Vs. deli topov so bili fc"lo in temno zeleno pobarvani in to maskiranje Je bilo tako popolno, da je baterijo opazil žele iz najbližje bližine. V gozdu nosijo vojak: temno zelene uniforme in bele čepice ter so od zgoraj videti kakor zasneženi štori. Bele plašče si odenejo tedaj, ko zapuste varni gozd. Kaj prinese naslednji trenutek ? Ta posnetek narejen na nemški strani za-padnega bojišča prikazuje dva vojaka nemških predstraž v trenutku, ko morata biti pripravljena na vse... Rue Helsinki v Parizu Na zadnji seji pariškega mestnega sveta je več članov mestnega sveta stavilo predlog, naj bi se imenovala ena izr.ed ulic francoske prestolnice po Helsinkih, glavnem mestu Finske. Nekaj svetniKov se je zedinilo, naj bi se imenovala po Helsinkih ul ca, ki nosi sedaj ime Moskve. Predlog je bil odkazan odseku da ga preštudira, nakar bo padla končna odločitev. iNSERIRAJTE V „JUTRU"! Pižame in oblačila za vojni čas »Topovsko zeleni kostumi" in »pižame zoper letalske napade" Velike pariške modne tvrdke, ki so središča ženske mode za ves svet, so po več-tedenski prekinitvi svojega dela zavoljo vojne sedaj svoja vrata spet odprle ln pozvale ženski svet, naj si ogleda njih nove zimske modele. Pariška modna industrija predvaja letos dve različni vrsti modelov. Prva vrsta z živahnimi, pestrimi luksuznimi predmeti, je namenjena za Ameriko ln druge nevtralne dežele, za ženstvo vojujočih se držav pa je izdelala preprostejše, temnejše in di-skretnejše modele. Med temi je omeniti »topovsko zelene kostume«, ki se zlagajo z duhom časa, in »pižame zoper letalske napade«, v katerih naj ženstvo ob preplahu beže v zaklonišča. To je temno in toplo, praktično oblačilo, ki mu je prišita torba za plinsko masko. Podedljivo domotožje Na nekem kongresu, la se je vršil pred kratkim v San Franciscu in ki se je b&vil z vprašanjem dvojčkov, so ugotovili, da je med drugim tudi odmotožje podedljivo. Kot poskusni material so znanstvenikom, ki so sklicali kongres, rabile številne dvojice »istojajčnih« in »različnojajčnih dvojčkov«. Dvojčki iz istega jajčeca so se odlikovali med drugim s tem, da so reagirali na različne dražljaje enako, čeprav so bili prostorno ločeni. Drugi dvojčki so se vedli kakor navadni bratje. Kadar je kakšen istojajčni dvojček začutil domotožje, se je to polotilo tudi njegovega brata, tako da so domotožje lahko prišteli med lastnosti, ki temeljijo na istih dednih nagnjenjih. Banane in blokada V Anversi so te dni razdel li cel la Vjski tovor banan brezplačno med ljudi. Pripeljal jih je parnik »Thysvisse« iz Konga, toda v Rokavskem prelivu so ga ustavile angleške vojne ladje in ga odvedle v najbližje pristanišče, da ga pre ščejo, če nima na krovu kaj tihotapskega blaga. To pregledovanje je trajalo tako dolgo, da banane niso vzdržale več. Postale so pre-zrele in za prodajo niso prihajale več v poštev. A N EK DO T A V vatikanski galeriji so romarji, možje in ženske iz spodnjih plasti. Pred nekim kipom s figovim peresom so v grozi obstali. »Kateri papež pa je to?« je vprašala neka ženica. In dru^a ii je že črkovala: »A-po-lon iz Bel-ve-de-ra!« VSAK DAN ENA Prodajalec čevljev, ki je bil prej podko-vec. (»Judge«) Zane Grejrc 38 Zakon zapada Roman Georgia je bila najprej kakor omamljena od groze, a ko je pognal konja v dir, je jeia vpiti. Zatisnil ji je usta, ugriznila ga je v roko in se zvijala kakor kača, a vse je bilo zaman, njegova roka jo je držala čvrsto objeto. Seveda ga je njeno divjanje močno oviralo, ko je moral voditi konja med drevjem — enkrat je za las mankalo, da ju ni udarec ob nagnjeno deblo obeh vrgel z živali. Vkljub vsej previdnosti ni mogel ubraniti, da ne bi bila z glavo zadela ob neko visečo vejo — njen odpor je zdajci ponehal, njena glava mu je medlo omahnila na ramo. Izprava je menil, da se je premislila, in pognal konja v še hitreiši dir, a potem je videl, kaj se je bilo zgodilo: nad desno obrvjo je imela rdečo prasko, iz katere je uhajala drobna kaplja krvi. Kaj mu je bilo storiti? Voda ie bila šele onkraj gričev. Tedaj se ie sklonil k nji, da ji s noliubom posname krvavo kapi i o s čela — in kradoma, kakor same od sebe, so njegove ustnice poiskale njena usta. Poljubil jo je bil — zdaj je bila njegova! ENAJSTO POGLAVJE Jadrno je drevil po hostnati ravnini — naj je Se toliko pazil, vendar ni mogel ubraniti, da je ne bi bilo ravsalo trnje, a vsaj njen obraz je varoval, kakor je vedel in znal. Kako tiho mu je ležala v naročju — ali je bila mar huje poškodovana, nego je mislil? Bunka nad očesom ji je bila zatekla, in izpod počene kože je kdaj pa kdaj še pritekla kaplja krvi. Prijezdil je na vrh — tu se je spet začenjal gozd, ki se je bilo treba previdno motoviliti med njegovimi debli, a saj je poznal vsak pedenj domačega kraja. Pod gručo starih sikomer, ki so bile ohranile svoje obledelo, rjavkastozlato listje, je bil studenec, ki ga je iskal. Z Georgijo v naročju je stopil s konja, jo previdno položil v mehki mah, namočil svojo o vratno ruto in ji jo položil na senec. Kmalu je odprla velike, temne oči in zmedeno pogledala okrog sebe. Pogled na Cala, ki je klečal zraven nje, jo je menda spomnil, kaj se je bilo zgodilo — zdrznila se je in vztrepetala. Pesede obžalovanja, besede vroče ljubezni so mu silile na drhteče ustnice, a premagal se je in molčal. Tudi Georgia je nekaj časa molčala, nato pa je rekla: »Nezavestna sem bila — torej si me pobu.« Cal jo je prepadeno pogledal — tak to je mislila o njem? A zdaj ni bilo časa za razlaganje, kaj se je zgodilo, za to se bo že pozneje našla priložnost. »Ali moreš sesti pokonci?« je vprašal. »Mislim, da,« je odgovorila, in z njegovo pomočjo se ji je takoj posrečilo.- Čudno, je mislil sam pri sebi, za surovino te ima, in vendar te gleda brez groze in studa — pa ne, da bi bili Tuckovi nazori o ženskah pravilni? Se enkrat je namočil ruto, jo ožel in ji jo zavezal okrog čela. »Tako, zdaj vstani, nimava mnogo časa.« Ubogljivo je vstala — to pot cel6 brez njegove pomoči. »Kam me misliš spraviti?« je tiho vprašala. »Se prezgodaj boš zvedela,« je osorno odvrnil in privedel konja. »Kar hitro gor, v stremen postavi nogo, tako pojde laže.« Čeprav ni mislil, da bo ubogala njegov ukaz, ampak je računal s tem, da bo moral dirjati za njo, je bilo vendar podoba, da ne misli na beg. JPognal se je na konja, Georgia je storila, kakor ji je bil velel, in obsedela pred njim na odeji, kakor da bi bila žensko sedlo. Cal je hotel položiti roko okrog nje, pa jo je odbila. »Ni me treba držati,« je rekla. Pognal je konja v bister dir, njena levica se je oklenila sedelne hruške, z desnico se je prijela za grivo, a vzlic temu ga je morala kmalu poprositi: »Konj naj teče počasneje, če ne, padem z njega.« »Nič ne de,« je brezsrčno odvrnil, »če padeš, te že poberem.« Ko je pa res začela drčati, je vzel vajeti v desnico in jo prijel z levico okrog pasu, kar je trpela brez oporekanja, čeprav ga je gledala kakor ris. Zdaj je mogel cel6 ši hitreje dirjati, in kmalu je zagledal opuščeno kladaro Boyda Thurmana, ki se je v daljavi svetlikala izmed gozdnih dreves. Ves ta čas Georgia ni bila več izpregovorila besede, da, še mislila je komaj, kajti glava ji je bila vsa omotična — ko je pa zagledala hišo, pred katero sta bila privezana dva konja in ki se ji je iz dimnika zvijal lahen dim proti zimskemu nebu, je vprašala: »Kaj me misliš spraviti tjale noter?« Skočil je s konja in jo postavil na tla. »Seveda te mislim,« je odvrnil. »Kdo pa je v hiši?« »Dva dobra prijatelja: Tuck Merry in pridigar Meeker.« »Pridigar Meeker — čemu?« »Da naju poroči — zdaj mi postaneš žena.« Pogledala ga je in ni mogla spraviti glasu iz sebe. »Naprej! Ali nisi razumela?« »Saj me vendar ne moreš prisiliti, da bi rekla ,da'. Pridigarju kratko in malo povem, da si me s silo privlekel semkaj, pa naju ne bo hotel poročiti.« »Lahko, če hočeš, a vem, da tega ne boš storila,« je rekel z odločnim glasom. »Zakaj neki ne?« »Ker je zdaj prepozno.« Sam je čutil, kako neumen je bil njegov ogib-Ijivi odgovor — oh, mar se ne bi bil spustil v vso to blazno pustolovščino! »Ali mi ne bi malce natančneje pojasnil, zakaj je prepozno?« je pikro vprašala. Zdaj ga je potrpljenje minilo. Božično darilo za največjega izbirčneia )P|H ILIIIP§ Radio-klavir z 9 tipkami — avtomatska prestav« valovnih dolžin •— regulator selektivftet — specijalna skala kratkih valov za trenatno identifikacijo postaj — magično oko — nove elektronke s 3 funkcijami — koncertni zvočnik z difuzorjem glasov — gramofonski priključek in drugi zvočnik — zajamčen sprejem prekomorskih postaj po dnevi itd. DOKLER NISTE SLU ALI TEGA APARATA, NE BOSTE VEBJHl V VELIKANSKI NAPREDEK PHILIPS RADIOFONLIE V ENEM LETU. PHI1IPS RADIO Neobvezno predvajanje v nagib prodajalnah Kade in Holand Bele ž k e Volilni zakon zopet pred ministrskim svetom Iz Beograda nam poročajo, da je po torkovi seji ministrskega odbora, ki razpravlja o novem volilnem zakonu, v politični javnosti zavladalo veliko zanimanje za snoČ-no sejo vlade, ki se je pričela ob 17. Novinarjem je bilo že pred koncem seje sporočeno, da bo ministrski svet svoja posvetovanja nadaljeval še danes popoldne. Za danes dopoldne je napovedana tudi nova seja ministrskega odbora. Ali bo razpravljal še o volilnem zakonu ali pa bo vzel v pretres morda že tudi ostale politične zakone, še ni znano. Snočna »Pravda« zatrjuje, da bo novi volilni zakon vseboval razen že Znanih načel o tajnem glasovanju, proporcu itd. tudi razdelitev države na 38 volilnih okrožij. Vsako volilno okrožje bo imelo približno 400.000 prebivalcev ter bo na vsakih 50.000 prebivalcev prišel po en poslanski mandat. Ce bo res tako, bo v vsakem volilnem okrožju izvoljenih povprečno po 8 poslancev,, torej skupno nekaj nad 300. »Slovenec" o koncentraciji Včerajšnji »Slovenec« beleži vesti beograjskih vladnih listov o potrebi koncentracije ter jih tolmači v tem smislu, da gre za sodelovanje vseh konstruktivnih političnih činiteljev v koalicijski vladi. Potem pa pravi, da je opozicijsko časopisje te vesti z veseljem ponatisnilo kot prijeten odmev lastnih želja ter jim dalo obliko, kakor da bi bil ta problem že uresničen. Mi ne vemo, v kateTem opozicijskem listu je »Slovenec« čital kaj podobnega. Kar se nas tiče, smo mogli objaviti informacijo, da je opozicija solidarna v gledanju na vprašanje koncentracije ». »Slovenec« je nasproti temu mišljenja, da o kakem premikanju osnove, na kateri sloni današnja kombinacija, ne more biti govora. To osnovo tvorita HSS in JRZ, za pomoč pa so pritegnjeni zemljoradniki in samostojni demokratu Oster napad „ Slovenca" na krščanske socialiste Konec novembra je izšel letak, ki razpravlja ln priporoča ustanovitev nove slovenske politične organizacije, »Slovenec« je zaradi tega poziva zelo hud. S prozornim namenom dolži vodstvo Jugoslovanske strokovne zveze (krščansko-socialno delavstvo), da je pričela strankarsko politično akcijo za novo stranko, in zatrjuje, da je omenjeni letak razposlan iz tajništva JRZ v katere prostorih da se nahaja sedaj tudi politična organizacija pod vodstvom funkcionarjev JRZ. Posebno ogorčen je »Slovenec«, da se krščanski socialisti izrekajo za stranko, ki ne bi poznala svetovnonazorskih razlik. »Slovenec« v svoji obtožbi proti Jugoslovanski strokovni zvezi trdi, da je ZSZ izdala program dr. Kreka in da se je s tem sama odpovedala svoji upravičenosti med slovenskim delavstvom. Glasilo JRZ končno napoveduje, da Jugoslovanski strokovni zvezi v teh okolnosti ne more biti več obetanka. Darilo nemških državljanov iz Jugoslavije Včerajšnja graška »Tagespost« poroča: »50.000 kg svinjske masti in 20.000 kg svinjskega mesa je v ponedeljek, 11. t. m. odšlo iz Jugoslavije kot posebno darilo nemškemu narodu. Pokrajinski vodja konzul Neuhausen je organiziral akcijo, s katere je 8000 v Jugoslaviji živečih nemških državljanov zbralo 1,000.000 dinarjev za zimsko pomoč nemškega rajha. Za ta milijon so nakupili v Jugoslaviji pet vagonov svinjske masti in dva vagona svinjskega mesa. Kakor rečeno, so znesek enega milijona dinarjev zbrali v Jugoslaviji živeči rajhovski državljani, toda ta znesek ni edini prispevek, ki ga je ta skupina zbrala v korist zimski pomoči.« « Z glavne skupščine Hrvatske delavske zveze V Zagrebu je bila glavna skupščina Hrvatske delavske zveze (HRS), ki je delavska organizacija v okviru HSS. Skupščini predloženo poročilo pravi, da ima Hrvatska delavska zveza sedaj 133.093 članov. Lansko leto je vodila 83 stavk, sklenila 128 kolektivnih pogodb, 143 pa jih obnovila.. S svojimi mezdnimi borbami je povi- šala dohodke hrvatskega delavstva v lanskem letu za 29 milijonov dinarjev. Zveza ima 153 podružnic na ozemlju banovine Hrvatske. Nedavno je prevzela v svoje roke tudi delavski zbornici v Zagrebu in Splitu. Glavni govornik na skupščini je bil podpredsednik HSS inž, Avgust Košutič. Najprej je ostro obračunaval z raznimi sabo-terji, ki poskušajo ovirati izgraditev banovine Hrvatske. »Mi se zavedamo — je rekel —, da moramo dobro premisliti vsak korak. Mračnjaki z vzhoda, odkoder sider prihajata sonce in svetloba, bodo zelo presenečeni, ker smo se odločili, da sami organiziramo tok naše gospodarske produkcije. Ti reakcionarji se neprestano sklicujejo na krpo papirja s parolo razredne borbe. Gospodje nam napovedujejo borbo. Mi jo sprejemamo in bomo poskrbeli, da bodo hitro likvidirani med nami nositelji razredne borbe ter saboterji svobode in pravice. Zaman bodo vsi poskusi tujih plačancev, zanesti v vrste našega narodno zavednega hrvatskega delavstva tuje ideologije. Potek dogodkov dokazuje, da so propoved-niki teh tujih idej navadni lažnjivci, s katerimi hrvatski narod ne želi imeti nobenega stika.« Iz nemške narodne manjšine Vodstvo Kulturbunda je postavilo za voditelja vsega dijaštva, ki pripada nemški narodni manjšini, cand. iur. Willija Badla iz Zagreba. Novo imenovani voditelj bo pričel takoj z organizacijskim delom. Organ organiziranih nemških katoličanov v Jugoslaviji »Die Donau« nadaljuje svojo borbo proti takozvanemu »vistosmerjene-mu« nemškemu manjšinskemu tisku v Jugoslaviji. Delta mu, da je popolnoma pod vplivom novih nemških pogledov na svet, o katerih pravi, da niso v skladu s katoliškim duhom v duSi nemškega naroda. V dokaz navaja pisanje nekaterih listov, kako naj Nemci v Jugoslaviji proslave - letošnji božič. Ta navodila 80 po sodbi lista taka, da ni v njih- nobenega sledu o katoliški morali in katoliškem načinu proslave božičnih praznikov. Novi ukrepi v Nemčiji Z odredbo nemškega ministrstva za prehrano bodo zmanjšali kvoto ječmena, namenjenega za varjenje piva. Prihranjeni ječmen bo dodeljen sladarnam za praže-nje žitne kave. Nemški listi objavljajo odredbo ministrstva za delo, da smejo v bodoče najemati gospodinje služkinje in kuharice samo po predhodnem dovoljenju ministrstva. Dovoljenja bodo Izdajali ženam, ki so v blagoslovljenem stanju ali pa stare nad 50 let, ter ženam, ki z uradnim zdravniškim spričevalom dokažejo, da so same ža delo nezmožne. Ministrstvo za delo je spremenilo prvotno odredbo, ki je bjla izdana takoj po izbruhu vojne, da se morajo vse nagrade za nadurno delo odvajati v državno blagajno kot prispevek nemškega delavstva za vojne stroške. V bodoče bodo delavcem, ki imajo manj kakor 500 mark mesečnih dohodkov, zopet izplačevali nagrade za nadurno delo, če delajo več ko 51 ur ne teden. Obnova socialistične stranke V nedeljo dopoldne je bila v Valjevu spominska svečanost za Mirkom Koračem, pripadnikom socialistične stranke, ki je bil lansko leto pri 11. decembrskih volitvah ubit. Spominske proslave se je udeležil dr. Zivko Topalovič, ki je imel potem zaupni sestanek, na katerem je obvestil zaupnike socialistične stranke o akciji za obnovo strankinega delovanja Tri mesce staro pismo V nedeljo, 10. t m., smo prejeli dopis estonskega presbiroja, ki je bil odposlan iz Talilna 1. septembra 1939, torej na dan nemškega vdora v Poljsko. Dopis opozarja na uvodnik lista »Le Baltic Times« Od 31, avgusta 1939. Uvodnik je razpravljal O položaju baltiških drŽav pO Sklenitvi sovjetsko-nemškega nenapadalnega pakta. Med drugim je ugotovil, da »podpis sovjetsko-nemškega nenapadalnega pakta zmanjšuje nevarnosti za baltiške države. Z njim je odstranjena nevarnost sovjetsko-nemškega spopada, ki bi zapletla v zelo težek položaj tudi baltiške države. Dobro informirani krogi v baltiških državah kategorično demantirajo vse govorice, da Je bil sklenjen pakt o nenapadanju med Dovršeno brije in dalje traja AIcoso nožiček za britje Zahtevajte vzorce bi pogoje od K. Lever, Beograd, po*, ftettnae 881 sovjeti ln Nemčijo na račun koncesij sov-jetom v baltiških državah. Nobenega dvoma ni, da bodo ostale v sedanjem konfliktu baltiške države nevtralne in da bosta Sovjetska unija in Nemčija to nevtralnost respektirali. Njihov položaj je tak, da se jih poljsko-nemška vojska z vsemi njenimi posledicami prav nič ne tičejo.« Dopis estonskega presbiroja je potreboval tri mesece, da Je dospel''v našo redakcijo. Ko je potovalo to pismo v Ljubljano, pa so se razmere že temeljito spremenile in se čitajo v dopisu vseboVane ugotovitve skoro kakor neka zafrkacija. še en pripravljalni odbor Mariborski odvetnik g. dr. V. Kapus nam k naši beležki, objavljeni pod gornjim naslovom 1. t m., pošilja kot zastopnik g Jakoba Perhavca it Maribora naslednji popravek: »Z ozirom na v Vašem listu št. 280 z dne 1. 12. 1939 na strani 5 v tretjem stolpcu pod naslovom »Se en pripravljalni odbor« priobčeno vest, da bi naj bil g. Perhavec do sedaj ljotičevec in da je t>il baje pri decembrskih volitvah predstavnik Ljotiče-ve liste, izjavljam, da je ta vest docela neresnična in brez vsake podlage; g. Perhavec nasprotno do sedaj- ni bil pripadnik nikake politične stranke, niti Ljotičeve, in tudi ni bil pri nobenih volitvah predstavnik kake lista« Umrl ie junak i iz svetovne vojne Beograd, 13. dec. p. V pretekli noči je nenadoma umrl zadet od kapi eden izmed najbolj znanih naših junakov iz svetovne vojne brigadni general v pokoju Nikola Colovič. Pokojni je sodeloval skoro pri vseh bojih od L 1912. do 1920., kjer je neprestano poveljeval raznim -bojnim enotam. Zaradi svoje izredne hrabrosti je bil dvakrat odlikovan z redom Karadjofdjeve Zvezde z meči. dvakrat z redom Belega orla z meči, dvakrat z zlato kolajno za hrabrost, nadalje z zlato kolajno za zvesto službo ter mnogoštevilnimi drugimi našimi in tujimi odlikovanji. Po končani svetovni vojni se je izkazal tudi kot odličen vojaški pisatelj. V pokoju je bil od L 1927. ter je do svoje smrti sodeloval v mnogoštevilnih patriotskih organizacijah, med drugimi tudi pri Narodni Odbrani lil Sokolu. ... _ Nov pomožni škof v zagrebški nadškofiji Zagreb, 18. dec. o. Sv. Stollca J® ime- novala docenta zagrebške univerze dr. Josipa Laha za pomožnega škofa v zagrebški nadškofiji. Novi pomožni škof dr. Lah je bil rojen leta 1889. v Varaždinu, kjer je tudi končal gimnazijo. Bogoslovje je študiral v Zagrebu, kjer J« postal doktor, pozneje pa je študiral V rimskem Gregorlanu. Zadnjih Osem let Je predaval kot docent skolastično filozofijo na bogoslovni fakulteti v Zagrebu. Dr. Lah Je Šolski tovariš nadškofa dr. Ste-pinca ter je bil dolgo časa tajnik svečeni-škega doma in blagajnik društva Sv. Je-ronima. Iz poštne službe Beograd, 13. dec. p. Premeščen je k pošti v Ormožu manlpulant Josip Zldartč lz Zlatarja. Jvmda/L TeliHatl nanvn© pero Din 250.— avtomatski svinčnik • • • Din 70.— skopaj v usnjenem etuiju . Din J80.- Novi vodja zagrebške umetniške akademije Zagreb, 13. dec. o. Po smrti dr. Branka šenoe je ostalo mesto direktorja Umetniške akademije nezasedeno, sedaj pa je bilo poverjeno začasno vodstvo poslov direktorja prot Tomislavu Križmanu. Vprašanje izvolitve direktorja fie ni rešeno, ker je v zvezi z uveljavljenjem nove uredbe o umetniški akademiji, ki naj bi postala visoka šola. INSERIRA JTE V tfJUTRU" S ŠPORT Proslava JOO bo skromna V nedeljo VJ* t. nu v Zagrebu Važni jubilej 20-letnioe obstoja bo Ju-goslovenski olimpijski odbor proslavil skromno ln v skladu z razmerami ln teš-khni časi, v katerih živimo, toda pri vaem tem vendarle dostojno in svečano. Uvod v jubilejno svečanost bo radijsko predavanje preko zagrebške oddajne postaje, ki ga bo imel glavni tajnik JOO Miroslav Dobrin v soboto, 16, t. m. ob 12.55 o temi: Proslava 20-letnloe Jugoslovenskega olimpijskega odbora. Na dan proslave v nedeljo 17 t m. bo ob 10. slavnostna seja v dvorani mestne posvetovalnice v Zagrebu (Ulica Ciril ln Metoda štev. 6). Dnevni red te seje Je naslednji: 1. Pozdrav in govor predsednika;. govori dr. Stevan Hadži. 2. O preteklosti Jugoslovenskega olimpijskega odbora; govori nestor in prvi predsednik JOO prof. dr. Fran jo Bučar. 3. O bodočih nalogah JOO; govori glavni tajnik JOO Miroslav Dobrin. Isti dan ob 13. bo svečano kosilo za povabljene goste v »Gradškem podrumu«. Jugoslovenski olimpijski odbor bo za to proslavo izdal svečano številko svoje »Novinarske službe«. — njegovih rednih obvestil, ki jih zdaj izdaja Že drugo leto in iz katerih povzemamo tudi te vrstice —, ki bodo razdeljeni med vse povabljene goste na tej svečani sejL Za potovanje na slavnostno sejo ln proslavo 20-letniee obstoja JOO te za vse udeležence s običajnimi -pogoji dovoljen 50% popust pri vožnji s železnico. Popust velja od 15. do 17. za vožnjo v Zagreb in za povratek za dneve Od 17. dO 19. t. m. Potrebna potrdila se bodo izdajala po končani slavnostni seji od 11. do 11.30 pri vhodu v dvorano mestne posvetovalnice. V neka] vrstah Branko 2iiek ln še trije naši naj M šB v Ameriko Darko Prvan, neutrudljivi učitelj du-brovnlškega »Juga«, predvsem pa njegovega odličnega plavalca in gotovo bodočega svetovnega prvaka na dolgih progah Cirila Žiška, pripravlja velik načrt, da bL svojega varovanca in le nekatere naših najboljših plavalcev pokazal sveta m jih tamkaj tudi Še kaj n&Uffll. 3 nega mednarodnega , delavca v., madžarskem plavalnem športu df. BaT&nyja hoče Prvan organizirati turnejo, ld naj U žižkaln ostale trt privedla vAmerlko. Na pot naj M rasen ®i2ka ln Prvsna odšli še trije na* plavale«, tako da M najboljši nastopali na več prireditvah po Ameriki. Med temi Izbranimi plavalci imenuje Prvan Še Ciganoviča. Defilipisa ln | Cererja, s katerimi bi lahko — razen v sprintu — z odličnimi uspehi sodelovali v disciplinah na 100 ni' hrbtno, 200 m prsno , in prosto, 400 m, 900 m, 1000 m ln 1500 m prosto ter tudi v štafeti 4X200 m. Turneja je mišljena aa prihodnjo pozno jesen, pred tem pa naj bi se žižefc še pomeril na Švedskem ž evropskim prvakom Bj&rnom Borgom, na katero srečanje je Ml fte letos povabljen, pa ga je moral zaradi naareje- Vo je res krasen načrt M lepo M bOo, če U se dal izvesti, toda časi ao vse drugačni, da M mogli bolj podrobno razpravljati o njettfc BEOGRAJSKA JUGOSLAVIJA V CARIGRADU Na povralkn iz Ankare je moštvo beograjske Jugoslavije včeraj v prvi tekmi v Carigrada zmagalo nad enajstorico Jeni Sabas s 4:0. • V »Novostih« objavlja ljubljanski dopisnik daljši dopis iz Ljubljane o nastopa naše prvakinje v umetnem drsanja Silvo Patmetove na Dunaju. Palmetova je nastopila pri Bngelmannu na Dunaju v dnevih 7. in 8. t. m. na prvi letošnji veliki drsalni prireditvi in pred 7000 gledalci dosegla lep uspeh. Silva je nastopila v hrvatski narodni noši ln dovršeno odplesala Go-tovčevo kolo. Kakor pišejo kritik«. Je bil njen uspeh dvojen, tn sicer kot afirmacija našega drsanja ln afirmacija naše narodne nošnje in glasbe. Dogovor glede ponovnih dveh iger med BSK in Gradjanskim za zlati pokal predsednika vlade g. Cvetkoviča je bil včeraj spet spremenjen. Zdaj sta se oba kluba dogovorila, da bo prva ponovna tekma to nedeljo v Beogradu, revanžna pa že 24. t. m. v Zagrebu, in sicer zato, da igralcem Gradjanskega pred božičnimi prazniki ne bo treba iti s doma. Vojvodina iz Novega Sada bo imela v nedeljo zanimivega gosta lz Rumunije, in sicer moštvo Rtpenstjo lz Itemešvara. No-vosadčanl so se dogovorili obenem tudi za revanžno tekmo, ki bo 31. decembra v Rumuniji. Na Vršiču so cm prSiča To je razveseljivi odlomek iz zasebnega vremenskega poročila, ki nam ga Je včeraj dala na razpolago Tujskoprometna zveza v Ljubljani ln iz katerega so razvidni o letošnjem prvem pršiču naslednji podatki: Kraajska gorat — 8, oblačno, 10 em p** Ms na S0 cm podlaga. Vršič: drobno mede, 50 em pršite. Gorjaše: — 2, oblačno, mirna, 20 cm pr- ObvestOo je zaenkrat neoflciehio, ker ae bodo uradna poročila o vremenskih razmerah začela izdajati šele a 15. t. m. Ne glede na to pa je tudi po tem zasebnem po* roflflu zapadel sneg, dolgo pričakovani pr-šič in prvi pogoj za otvoritev smučarske sezone, ki se letos kar ne more začeti. Ker se bližajo prazniki tn dolge počitnice, je teh 50 cm pršiča na Vršiču tako r©-ko£ prvi žarek nage, da bo smuka o bo* Biču morda le prinesla ono pravo smučaj* ako pregled tekmmdoev je v četrtek in petek 14. in 15. t. m- Zbirališče obakrat od 16. tbi MALI OGLASI CENE MALIN OGLASOM f»o oe par m besedo, Din &.— davka aa vsak ogtaa m enkratno pristojbino Din S.— aa šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, kl MčeJ« Itaih Najmanjil znesek za enkratno objavo oglasa Din II—. Dopisi In tenitve se laraAinaJo po Din S.— a vsako besedo, Din 3.— davka is vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 6.— sa šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši znesek sa enkratno objavo oglasa Din 20. . Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— sa besedo, Din 3.— davka ■a vsak oglas tn enkratno pristojbino Din S.— sa šifro ali dajanje lovov. Najmsnjftl enkratno objavo oglasa Din 11* Službo dobi Natakarico sprejme za takoj dobroido-fi gostilna na deželi. Starost do 26 let, čedne zunanjosti, in zmožna kavcije. Naslov v vseh poslovalnica!] Jutra. 32477-1 Frizerka iobi takoj službo. Hribat Franc, Retje 138. Trbovlje. 32475-1 Restavracijsko kuharico •li kuharja, iščem. Ponudbe aa podružnico Jutra Maribor pod »Letno name-ičeaje«. 32304-1 Uradnica z daljšo prakso, popolnoma vešča samostojne srbohrvat-ske korespondence, hitra strojepiska in stenografipja, dobi takoj stalno službo. Plača po dogovoru. Ponudbe S prepisi spričeval na ogl. odd. Jutra pod šifro »Spretna uradnica«. 32502-1 Službe išče Gospodična t pisarniško prakso, vešča vseh pisarniških del ter slovenske in srbohrvatske korespondence išče mesto. — Rada pomaga v trgovini. Ns; lopi tudi kot blagajni-čaika. Ponudbe na ogl. odd. Jutr: pod šifro »Marljiva in zanesljiva moč«. 32473-2 Trgovski pomočnik dobro izvežban, v manufak-turi in špeceriji želi službe v trgovini ali kaj sličnega. Nastop takoj. Cen j. ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod znamko »Vljuden in zanesljiv«, 32503-2 Manufakturist S dobrimi referencami, želi premeniti mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Pošten in zmožen«. 32496-2 Prodam Orodolin očisti Vašo obleko vseh ma- Parkete, deskr in bukova drva ugodno proda Ivan Šiška tovarna parketov, Metelkova 4. telefon 22-44. 2449-6 Kupim Polhove kape v veliki izbiri nudi Zdravič, Ljubljana, Stari trg. Trgovcem popust. 32480-7 Veverice, kune, jazbece kupuje vsako količino, stalno po visokih cenah Zdravič, Ljubljana, — Stari trg. 32478-7 Konja V2amem čez praznike proti dnevnemu plačilu in jamstvu za prevoz gostov v hotele. Ponudbe na naslov Lovro Baloh, Jesenice. 3247047 Mikroskop dobro ohranjen, firme Zeiss Leitz ali Reichert, z imei-zijo, kupim. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Mikroskop«. 32389-7 Generator trifazni, 380—220 voltov, 50 period do 100 KS. kupi mr takoj. Ponudbe na tovarno Vidmar, Ljubljana, Savljt IS 32411 7 r#r» Radio aparat poceni prodanf. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 32492-9 Avto, moto Elektromotor KS v dobrem stanju, — ugodno in poceni prodam. Krek, mesarija, Škofja | oka 32493-10 Pohištvo Malo rabljene trgovske opreme jedilnice, spalnice, nove špe-rane spalnice in razno dru- dežev. Zahtevajte ga po- go pohištvo po zelo ugodni vsod. Kom. din 15. Glav- ' na zaloga: Ivanjkovci. Štuhec Mirko, 32472-6 ceni naprodaj. Ogleda se pri tv. Ivan Mathian, Ljubljana, Tvrševa 12, dvorišče. 17-11-12 Preproga krasen komad, 3 X 4 m. naprodaj. Ogleda se od 14. do 16. ure popoldne Malič, Ruska c. 13. pritličje, desno. 32499-6 Avtomobilske gume 5,25 — 20, 5,00 — 16 in LUTZ peč, velika, dobro ohranjena, pripravna za velik prostor, poceni naprodaj.. Ogled pri: ADLER service, Kersnikova ul. (za Slainičem). 32508-6 POZOR! Prodam cca 500 kub. m lepe bukovine. Ponudbe z navedbo cene in plačila se Smučarji! Planinsko hišico na Pokljuki, dam solidni družini čez zimo v najem. Hišica, ki stoji v sredi najlepših smuških terenov, s krasnim razgledom na Julijce in Karavanke, ima verando, kuhinjo, shrambo, tri sobe, pritikline, štedilnik, kmečko peč in ves inventar. Ponudbe na naslov: Sušnik Prazno sobo - išče boljši gospod sa ta-nuar. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Prazna«. 32489-23* Sobo popolnoma nemoteno, vhoc s stopnišča, oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solnčna soba«. 32496-23a M4FFII9 Božično darilo Svetlorumen, krasen dolgodlak: hrt (samica) rodovnik, izredno poceni naprodaj. Ilirska 19. 32483-27 Matija, sko. Jesenice, Gorenj-32471-20 Izredna prilika! HIŠA, pritlična, nova, trisobno stanovanje,* blizu Ljubljane, 45.000.— HIŠA, pritlična, nova, blizu mesta, potrebna gotovina 41.000, din hipoteke 7.000 din — proda Realitetna pisarna, Gosposvetska c. 3-1. 32500-20 Kapital Kompanjona(ko) i 10.000 do 15.000 din — iščem za prvovrstno pod-letje. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Siguren zaslužek«. 32277-16 Stanovanje Trisobno stanovanje plin, elektrika, suho is solnčno, oddam. Vila, Ko roška 99, Maribor. 32505-21 Več stanovanj enosobnih in dvosobnih, — Bežigrad, takoj pri prelaza, odda Realitetna pisarna, Go sposvetska cesta 3-L 32501-21 Sobo odda Sobo vhod s stopnišča, oddam enemu ali dvema gospodoma. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 32484-23 Stroji Električni mlin za kavo, skoro nov, nem ški fabrikat, za trgovin«, radio Phillips, petcevni, Leksikon Mayer, 15 knjig. — razno pohištvo, vse naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Elka«. , »2411-29 Opremljeno sobo oddam stalnemu gospodu v Maistrovi ulici 14. _32487-23 Dve prazni sobi lepi, podstrešni oddam samskemu gospodu ali gospodični. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 32495-23 Sobe išče Mlada dama želi vso oskrbo pri boljši družini, po možnosti v sredini mesta in v novi hiši. Soba bi prišla takoj v po- naj glase za stoječ les v; gtev. Ponudbe na ogl odd. Krznen damski ovratnik moderen (angora zajec) za din 150. Ogledati v ogl. odd. Jutra. 32495-6 gozdu 4 km od žel. postaje ali frke postaja do 15. dec. 1959. Založnik, Slovenji gradeč Cankarjeva. 32028-15 Posest Stavbišče ograjeno, poceni prodam. Med cerkvico in tekstilno tovarnah v Cevčah pri Kranju. Vprašati:- Jožefa Per-kovič, Karlovac, Banija 57. 32497-20 Jutra pod »Sredina«. 32475-23a POSTELJNO PERJE po din 8.—, kemično očiščeno . Din 10.— čehano in kemično očiščeno . . Din 30.— na roko čehano in kem. očiščeno Din 45.— mešano gosje čehano .... Din 55.— pol puh beli...... . Din 95.— sivi gosji puh.......Din 100.— beli gosji puh . Din 175, 200, 220, 240.— Vzorce dobite brezplačno pri »Luna" samo Glavni trg 24, Maribor J G. Th. Rotman t SAMBO IN PETER POTUJETA 12 Bum! Nosorog ni mogel biti kaj prida pameten: zaletel se je naravnost v eno izmed palm, tako da se mu je rog globoko zapičil vanjo. Da, kar izruval jo je, kakor da bi bila korenček na vrtu, in zdirjal z njo naprej, tresoč jo ta-ko silovito, da so se orehi kar usipali s nje Jabolka mošancke, zdravo blago kg din 2.50 franko Moškanjci dobavlja, dokler traja zaloga Josip Lah, Osluševri pri Ptuju. 32395-34 Pridelki Trgovci! Orehov* tedrca, ajdo« m cvetlični med kupite najceneje v Medarni, Ljubljana. Židovska ulica 6. 32329-33 Dragocenosti Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE - juvelir, Ljubljana, Wolfova iDuuuuLi, 1111 m * PREMOG KOKS — DRVA nudi I. Pogačnik BOHORIČEVA 5. Telefon 20-59 Postrežba brezhibna. vedno kot novo zato jo pustit« redno kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 _ SMHoMMMO. zanimiva povest, ki jo je spisala Josifina Karlin-Golobova b VKa pri Ljubljani. ,tu ^v /C \ ' Dora... Ko bereš to povest, dolgo čakaš in premišljuješ, čemu vse ono široko in podrobno pripovedovanje, ki se ti ne zdi bistvenega pomena. Preprosto — skoraj naivno pripovedovanje o Dorinih otroških dekliških letih, o njenih doživljajih, ti ne dajo niti slutiti, da se za tem ljubkim kramljanjem skrivajo dogodki polni dramatičnih momentov. Razvija se pred čitateljem nekak življenjepis, ki polagoma stopnjujoče opisuje dobo od brez-skrbnostl prvih let do burnih zrelih let, kl v nji Dora vodi dolgo močno ln mučno borbo z okolico, v kateri se nahaja iskajoč najrazličnejših razvedril. Kako naj spravi v sklad hrepenenje po ljubezni z obliko življenja, v katero so jo vkle-nile razne obzirnosti? In ko vse to stre, ko vendar enkrat zmaga ljubezen, pa pride veliko razočaranje. Na ta način opisuje pisateljica življenje žene, kl je iskala dobroto: pa je doživela zlobo. ........ Knjiga je ilustrirana in obsega 288 strani osmerke. Cena broširani knjigi je din 40.—, vezani din 80.—. Naroča se v vseh knjigarnah ali pa pri pisateljici Joslplni, Karlln Golobov! T Mariboru, Aleksandrova cesta 47. " Verjemite mi. s pomočjo ZAHVALA! Trgovski samopomoči v Mariboru Izrekam toplo zahvalo za točno ln izdatno Izplačilo posmrtnine po moji umrli materi Hohl Uršuli. — Pri tej priliki si dovoljujem posebno osebam lz gospodarskih krogov priporočati pristop k tej kulantni ln karitativni instituciji, ki nudi zavarovanje za slučaj smrti. Pobrežje pri Mariboru, dne 12. decembra 1939. HOHL ANTON in FRANČIŠKA tega recepta s smetano mleka so žene. stare povprečno 50 let, videti kakor da štejejo komaj 50 !ef. Namaž te se na mestu, označenim s strelico —- potem pa po vsem licu in vratu« EVO Vam hitrega načina, da napravite gu-basto, ohlapno in velo kožo spet svežo, čvrsto ln mlado. Zmešajte enoto či£te mlečne smetane (očiščene s pankreatinom) z enoto očiščenega oljčnega olja, potem zmešajte to s dvema enotama najfinejše kreme. To bo takoj redilo Vašo kožo ter ji vrnilo mladostno svežost in lepoto v neverjetni meri. Neka slavna igralka se je poslužila tega recepta, da ohrani tvoj mladostni videz ln s 70 leti Je še vedno igrala vloge mladih žena To zmes Vam lahko napravi tudi Vaš lekarnar, a pripravljanje male količine je zelo drago. Krema Tokalon bele barve (ki ni mastna) vsebuje mlečno smetano očiščeno in specialno pripravljeno, z očiščenim oljčnim oljem, da redi Vašo kožo. To je pravo hranilo za kežo. Dobiva se v tubah po Din 12.— in 18.—. Uspešni rezultati so zajamčeni v vsakem primeru. ali pa se Vam vrne dvojna kupna cena. Telefon 20-43 Tapetništvo JagOT FRANC, LJUBLJANA — SV. PETRA CESTA tt. 17. nudi na j cenejše otomane od din 850.—, fttnao od din. Velika Izbira madracev, cauch-zof, volne, gradla ln blaga za prevleko pohištva. Kokus tekači za hodnike in stopnišča v vseh barvah v zalogi pn sever Rudolf, ■Ljubljana, Marijin trg 2. Odšla je po plačilo k Bogu naša ljubljena soproga, dobra mama ln tašča, gospa MARIJA KOTAR roj. BEVC Pogreb bo v petek, dne 15. t. m. ob 16. uri izpred mrtvašnice dež. bolnice na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 13. decembra 1939. IGNAC KOTAR, soprog; NANY PLOCH, hčerka; FRANJO PLOCH, zet. ZAHVALA! čast ml je TrgovsM samopomoči v Mariboru izreči iskreno zahvalo, katera mi je po smrti moje matere Slik Marije točno izplačala izdatno podporo. Radi tega si usojam predvsem trgovcem ln obrtnikom priporočati, da pristopijo k tej kulantni in dobrodelni ustanovi, ki nudi posmrtninsko zavarovanje proti cenenim prispevkom. MARIBOR, dne 12. decembra 1939. ERLICH ALMA, hčerka PREVOZE premoga, drv, moke, selitve Itd. ▼ vseh tudi vagonskih količinah Vam Izvrši točno ln po najnižjih cenah z avtomobili ali konjsko vprego prevozništvo A. SEMENIČ Privoz št. 13, Ljubljana TELEFON 36-92 MOČ IN ZDRAVJE se ne smeta zanemarjati, temveč ju je treba stalno negovati. Popolno ln enakomerno razvijanje mišičevja, okrepitev celotnega organizma, oživljanje cirkulacije krvi so za to predpogoj, ki ga dosežete s stalno uporabo DI ANA FRANCOSKEGA VINSKEGA ŽGANJA Hiša za din 1,000.000.— vsega 100 m oddaljena od glavne beograjske ulice ali pet hišnih številk; zelo razkošno zidana; fasada kamen ln terra-nova, vrata železna, obložena z antikoro-dalom, vhod ln stopnjišče večbarvni naravni marmor in oniks. Stopnice vse do podstrešja ob straneh obložene z dragocenim naravnim marmorjem. Vsa vhodna vrata v stanovanja so Izdelana lz prvovrstne hrastovine, a vsako stanovanje Ima glavni in stranski vhod. — Stanovanja so zelo moderna — manjša, kl so največ Iskana v Beogradu, povsod stranski prostori obloženi z belo najboljšo keramiko. Kopalnice, zidane kadi, lz bele keramike. Vsaka kuhinja Ima lepo, veliko teraso s dvorišča Hiša je vsa oddana samo izbranim najemnikom, tako da je renta popolnoma zagotovljena. Hiša je nova, še celih 20 let davka prosta. Poleg tega, da je zelo razkošno zidana, stoji tudi v neposredni bližini nove univerze tn donaša vendar 10% obresti na vložen kapital. Opozarjamo gg. kupce, da je to izredno redka prilika, da pride taka hiša naprodaj ln je v interesu kupca, da to priliko Izkoristi. V gotovini je potrebno 750.000 din, ostalo hipoteka. — Prodaja Izključno: BOVAN, Mlhajlova 5, teL »-978. palač« »Ta-Ta« h DIANA FRANCOSKO ŽGANJE Postani in ostani član Vodnikovo družbe! Najlepše božično darilo so lepe In zanimive knjige, kl bodo prijetno skrajšale dolgočasne zimske dneve. Doslej smo Izdali te-le: RAVLJEN: KLABUND: RAVLJEN: THOMPSON: MAJERJEVA: ZGODBE BREZ GROZE P JOTR' RASPUTIN ČRNA VOJNA SIVKO RUDARSKA BALADA Naše cene potrjujejo, da so knjige založbe »CESTE« v resnici najcenejše slovenske knjige Kljub temu pa so vsebinsko odlične — zelo okusno pa so tudi opremljene. Broširana knjiga stane din 10. — Vezana knjiga stane din 15. Pri broširanih knjigah računamo za omot m poštnino samo 1 din, pri vezanih v celo platno pa 1.50 din. — Naročila sprejema ln jih takoj Izvršuje: ZALOŽBA »CESTA« LJUBLJANA — KNAFLJEVA ULICA 5. ZAHVALA Za vse izraze Iskrenega sočustvovanja ob bridki izgubi našega dragega soproga ln sina ANTONA LULIKA izrekamo tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo. Poaebno se zahvaljujemo pevskemu društvu »Cankar« za krasno petje, kakor tudi njihovemu pevovodju g. Perko-tu za v srce segajoči govor ob odprtem grobu, vsem darovalcem vencev in vsem, ki so dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Sv. maša zadušnica se bo brala v soboto, dne 16. t. m. ob 7. uri v cerkvi ev. Družine v Mostah. LJUBLJANA, dne 11. decembra 1939. ŽALUJOČI OSTALI lirejuje Davorin Ravljea. - Izdaja » konzorcij »Ju*»« Stanko Vira*, - Za Narodno tiakara) d, d. kot ttokarnarja Fran Jeran. - Za inaerauu del je odgovoren Alojz Novak. - Val v Ljubljani.