Poštnina plačana v Leto LXIX.. ŠL 42 Lfabliana. četrtek 20. fioinsils tat Dta 1.- iznajfa vsaK dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — inserati do SO petit vrsi a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit v rs ta Din 4.-. Popu^/po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Sk>vensld Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNHTVO LJUBLJANA, Knailjeva oHca Mer. & Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 81-25 In 31-26 Podru talce: MARIBOR Stroesmayerjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska c tofofon ŠL. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon St. 65; podružnica uprave: Kocenova unca 2, telefon it. 190. — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Postna hranilnica v Ljubljani st. 10.351. u a španska ulada Sinoči je vodja levičarskega bloka Azana sestavil vlado« ki je rsio levičarsko ° republikanska — Pomirjanje v levičarskih krogih Nađriđ, 20. februarja, z. Zaradi na-v i. ki je zavladala v vsej Španiji za-radi vesti, da so poskušali monarhistični oficirji izviršlti državni udar in proglasiti vojaško diktaturo, je vlada Val ada-resa včeraj popoldne podala osiavko. Novi ministrski predsednik Azana Predsednik republike Zamora je ostavko -prejel in poveril bivšemu mi-xwstrškemu predsedniku in voditelju le-vsčarstkegai bloka Azani mandat za se-stavo vlade. Azana je takoj pričel z razgovori ter jo že sinoči sestavil novo vlado, ki in značaj zmerne levičarske vlade. A" vladi sta zastopani republikanska ]c\t i in re] ublikariaka unija, dečim so-cšaloi demofcratje niso hoteli vstopiti v vJad •. pač pa so sklenili dogovor z Aza-no, da bodo njegovo vlado v parlamenti; podpirali skupno z vsemi ostalimi levičarskimi skupinami. Nova vlada je že sinoči prisegla ter j? sestavljena takole: Nova vlada minstrskj predsednik: Rodrigo Azana fren. levica) . n " ranji minister: Amcs Salvador (rep. lev*) finančni minister: Gabriel Franco (rep. lev.) vojni minister: sreneral Masquellot (rep. 'cv. ) mornariški minister: Jože Girol (rep. lev.) prosvetni minister: Marcelino Domin-gib (rep. unija") kmetijski minister: Dominaro I.unes (rrp. lev.) rnihister 7q javna dela: Cezares Qui-rbza (rep", lev.) minister pravde: Atttonio Lara rep. unija) minister za dzlo: Ramos (rep. lev.) zunanji minister: Augusto Barcia (rep. levi) minister za trgovino: Alvarez Buvlla ("brez stranke) profii&tni minister: Blasco Garzen (brez stranke) državni podtajnik pri ministrskem predsedstvu: Fernandez Oferioo (rep. lev.) Ž ■••adi notranje političnih prilik se bo novo izvoljeni parlament, ki je bil vrve'no sklican za 16. marc. sestal že 3. marta, to js dva dni po ožjih volitvah, ki so potrebne v nekaterih volilnih ok- ?i'jih. Mam$££tacije v Madridu Sestava nove republikanske levičarske de je bila v vsej Španiji sprejeta z velikim odobravanjem. Napetost, ki je zavladala včeraj zaradi bojazni pred desničarskim pučom, se je znatno polt L".a, čim se je izvedelo, da je vodstvo državnih poslov prevzela levičarska vlada. V Madridu se je snoči zbrala pred vladno palačo mnogo tisočglava množica, ki je prirejala novi vladi viharne ovacije. Z balkona vladne palače je imel Azana nagovor na zbrano množico, v krterem jo je pozival k redu in miru ter obljubi: da bo nova vlada popravila vse krivice, ki so jih zsTrešiH prejšnji desničarski režimi. Pregnani uradnik? '\ -( cionr, 20. febr. AA. Štefani poroča: Sko^inu uridnikc>v. ki je bila odpuščena iz d.z.^vne službe zaradi upora v oktobru 193J, je nato osnovala »odbor za javno blagostanje«. Vsi člani tega odbora so včeraj vdrli v državne urade in spod Mi iz njiih vse tiste uradnike, ki so bili nastavljeni od prejšnje vicde. Demonstracije v Valenciji Madrid, 20. februarja. AA. Ha vas poroča iz Valencije, da s:> tamošnji levičarji odredili velike manifestacije. Po sebno ostro so klicali proti bivšemu ministrskemu predsedniku Lerrouxu. proti Gillii Roblesu in proti Siegfridu Bal-scu Ibanezu (sinu slavnega romanopisca Blasca Ibaneza), ki je bil kandidat na desničarski listi. Rezultat volitev Pariz, 20- februarja r. l^ris Soir« objavlja prve zaneslj-lve rezuHBte španskih volitev. Po teh so prejeli: desnica Gil Rob. lesa 102. monarhisti 22, neodvisna desnica 12, katalonska repionalistična 7, ali skupaj 144, sredina: vladna sredina 14, konservativni republikanci 4, progre3isti 4, agraroi 13, radikan 8, radikalni demokrati 2 ali skupno 45: levica: socialisti 81, republikanska levica 75. republikanska zveza 33, katalonska levica 30, komunisti 11. federalisti 2 in sindikalisti 1, ali skupaj 233 mandatov. Vatikan se zavzema za posredovanje Beneša Predsednik češkoslovaške republike dr. Benes naj bi skušal doseči sklenitev miru med Italijo in Abesinijo Pariz, 20. februarja, o. Kakor doznava »Oeuvre« je bi' angleški odgovor Italiji zaradi vojaških ukrepov na Sredozemskem morju zato tako kratek in neprijazen ker je bila tudi italijanska nota sestavljena v enakem tenu. V Londonu prevladuje mnenje, da bo itaiija povečala zaradi ponovnih vojaških uspehov v Abesiniji svoje zahteve zaradi česar je upanje v naglo rešitev italijan-sko-abesinskega spora neznatno. Prav to vznemirja angleško vlado, ki spoznava na drugi strani nevarnost nemškega oboroževanja ter bi želela, da bi lahko cdpoklicala svojih 30.000 vojakov v Egiptu nazaj v Evropo. Zato .tudi ne verujejo, da bo Eden odpotoval v Ženevo na sejo odbora 18-tih. Nadalje doznava »Oeuvre«, da se je Vatikan obrnil na češkoslovaškega predsednika dr. Beneša s prošnjo, naj bi posredoval v Italijan« sko-abesinskem sporu. Baje je v zvezi s tem tudi obisk papeževega nuncija pri Klandinu. V splošnem pa smatrajo v francoskem zunanjem ministrstvu, da za enkrait še ni niti najmanjšega upanja za sklenitev miru v A besi n ni. Z abesinskih bojišč London, 20. febr. A A. Reuter poroča: O položaju v Ogudenu krožijo razne vesto, tečnih vesti pa ni. Baje se v pokrajini Sa-sabaae vodijo hude borbe, ki so zelo važne. Postavlja sc vprašanje, če ni general' Graziairi začel s protiofen/.ivo. in sicer v smerri proti Džiđžigi. Na somalijski fronti italijansko letalstvo stalno bcrnbardira abe-s&ndke oddelke, ki se /hirajo /. namenom, da b: se armada rasa Deste reorganizirala pod vodstvom generala Sale ju. \a suvemi fronti izkoriščajo Italijani svojo sunsgo io nameravajo južnozapadno od Makal c preprečiti možnost rasu Sejama, da hi tsc lahko preživljal in dovažal municijo. S tem hočejo prisiliti rasa Sejuma in rasa Ka?o. da bi so umaknila ali pa .vsaj razdvojila. London. 20. febr. w. V vladnih krogih 90 naziranja — tako piše »Dailv Te4egraph«. da je Abesinija zaradi svojega umika pri Makali in pomanjkanja živeža zaški v tako težak položaj, da bo v kratkem morala zaprositi za pomoć države — Članice DN. Odbor osemnajstih bo na prihodnji seji. na kateri bo najbrže navzoč tudi zunanji minister Eden. moral priti do. spoznanja, da morebitna odreditev petrolejskih sankcij proti Italiji ne bi bila več dovolj učinkovita in bo treba razmišljati o nekaterih drugih sankcijsikih ukrepih. O tem vprašanju se bo v kratkem razpravljalo tudi na seji anrf-le^ke vlade. M si s solini nagaja Angležem Panz, 20. februarja. AA. Ha vas objavlja: Ga. Tabou omenja v današnjem Oeuvnii zadnja potovanja nemškega veleposlanika v Rimu v. Hassla v Monako-vo in Berlin. Ga. Tabou pravi, da v političnih krogih ne verujejo, da bi moglo priti do končnega sporazuma med Italijo in Nemčijo. V Londonu verujejo, da hoče Italija samo demonstrirati proti zapadnim velesilam. Zato je verjetno, da ne bo hotela podpisati pomorskega sporazuma. dokler trajajo sankcije proti njej. Vendar pa je na svojem zadnjem sestanku z Mue- solinijem angleški veleposlanik v Rimu sir Bric Drummond zaprosil Mussolinija za pojasnilo, pod kakšnimi pogoji bi Italija podpisala zapadnoevropski letalski pakt, ki naj bi bil dopolnilo k lokarnske-mu paktu. Mussolini je odgovoril, da ne bo podpisal tega pakta, dokler trajajo sankcije proti Italiji- Mlinka zahteva ministrstvo za Slovaško Pn.gd. 20. febr. A A. >*Prager Tagblart« (,'- javlja danes razgovor s predsednikom če-koslcvažke katoliške stra-nke lllmko, ki ie med drugim rekel: Vse vesti o iredentizmu o revizionizmu kakor tudi obtožbe o koketiranju z .Madžair-ko ali Poljsko, so na hO ^tranko žalitev, ki jo odločno odfbija- Poljski ugovor vrot* f ?ancosko-ruskeitir paktu Pari/. 20. febr. \v. Pri razpravi o ruski pogcd'bi pričakujejo nazadnje daljša izvajanja Ilernota ter zaključno izjavo zunanjega ministra Flandina, ki bo reagiral na vse ugovore iz zbornice. Kakor zatrjuje >«Ocuvre«<, j c dala Poljska v zadnjih dnevih opetovano razumeti francoski vladi, dta mo. Hlinka je poudaril, da bo njegova stranka vstopila v vlaidino koalicijo, če bodo vladne stranke priznale temeljne zahteve slovaške katoliške stranke, med drugim posebno, če bedo ustanovile posebno ministrstvo za S'ovasko. bi iz-vajanje pogodbe &pravilo Poljsko v težak pc-ložaij. Na Quay de Orsavu so zek> začudeni, da Pcljska ni uveljavHa teh ugovorov takrat, ko se je sklepala pogodba. INOZEMSKE BORZE Curifi, 20. februarja. Beograd 7, Pariz 20.21, London 15.095, Newyork 302.50, Bruselj 51.575, Milan 24.30, Madrid 41.875, Amsterdam 207.75. Berlin 122.95, Dunaj 57.05, Praga 3^«g Varšava 57.75. Bukarešta 2.50. Ceste so nam najpotrebnejše Proračun tehničnega oddelka pred banskim sveto;?? LJubljana, 20. februarja. Včeraj je prišel v razpravo na bano-vinskern zasedanju proračun tehnicnegra oddelka. K ba^edi se je priglasilo 25 govornikov in l^jth je prišlo na vrsto šele danes." \ Proračun tehničnega oddelka je najvažnejši, ker je najvišji, a lani ao izdali od 1. aprila do 31. decemora 19,126.233 Din. Dejansko doseženi dohodki so znaša1.! 533.988 Din, odobreni kredit pa 2S,9il.6t>2 Din. V banovinski cestni unravi |e v proračunskem letu 1935,36 1.19f km banovinskih cest I reda, 2.885 II. reda in 29 dovoznih cest k železniškim postajam. v?eh torej 4.113 km. Občinskih cest I. in n. reda je 18.000 km in je torej okrog 22 tisoč kilometrov nedržavnega cestnega omrežja. Danes je govoril prvi dr. VesenjaJ-' za ptujski okraj, zavzel se je za potrebe okraja, za najvažnejše ceate. ki so potrebne popravila in dograditve. Za mariborski srez desni breg je govoril dr. R. Ravnik. Naglasi! je, da že velika udeležba govornikov dokazuje velik gospodarski pomen proračuna tehničnega oddelka, kar kaže tudi sam proračun, če ga primarjamo s skupno vsoto. K proračunani postavki je pa treba še prišteti izredne prispevke. Zato ne drže trditve, da so bila presljomna sredstva kriva, da doslej ni bilo večjega efekta ter da se je zgradilo zelo malo. Dejal je, da v poslovnem poročilu tehničnega oddelka ne na1de primernega programa in ne popolnega pregleda, kaj ae je opravilo v preteklem letu. Krive so napake v gradbeni upravi. Posebno velika napaka je bila, ko je banovina prev^^la pred leti brez primernega pretresa občinske ceste, s čimer se je zelo obremenila. Druga velika pogreška je, da ni urejenih odnosov med cestnimi odbori in banovino kakor bi bilo treba. Zato bi bilo treba novelizirati pravilnik. Napačno je tudi, da se sredstva preveč cepijo ter da .e dela povsod, da se pa nikjer ne konča. Večjih del naj bi ne opravljali hkrati na več krajih, nego po vrsti, in ko bi bila končana v enem kraju, šele tedaj bi jih .naj začeli v drugem. Zato bi bil potreben poseben progTam, kakršne imajo tudi že v drugih državah. Posebno pozornost bi bilo treba posvečati cestam na meji in turističnim cestam. Zelo v slabem stanju so zlasti ceste v Dravski dolini in Pohorje je izrednega pomena za turistiko, zato bi bilo zelo potrebno, da b; se začele Čimprej graditi ceste na njem. Dela bi se naj ne opravljala v lastni režiji ampak bi jih bilo treba prepuščati zasebnim podjetjem, ker bi bila tedaj nedvomno cenejša. Za prevaijski okraj je govoril b.s. J. Kugovnik. Zavzel je zlasti za dovršitev začetih cestnih del in da se naj nadaljujejo tudi druga cestna dela v okraju, kar je posebno važno zaradi obubožanega ljudstva, ki nima več nobenega drugega zaslužka. Gradbena dela so v tesni zvezi s socialnim in tujske; vuv^ i\m pro.gra-mom banovine ter vrli* a jo p.«- z x prav na tri banovinske resore, z no i> blo ??'. del, da se admfoistrativno dela n * bo v*č t.i^o ravlaCe^alo in Ua od encim proglel nad gradbenimi deli. ki - o potrebi* iz gospodarskih in r=o< ićilrih rar'Ofrov. Govornik se je zavzel za nujno pot r cena drla v svojem okraju. regula-.ijo M ^že in gradnjo več cest. Za potrebo gornjegTejjricfj;a okraji j° (O-voril b.s. M. Steblovnik SaVMBUU M Jt i-last i za gradnjo želcrsc br- o ikegl mo"-i i v Nazarjih in apeliral je na bana, naj pomaga gornjegra.jskeinu okraju, čigar glavni dohodki sto bili les, lesno g-ospouarstvo je pa zdaj v popolnem mrtvilu zaradi sankcij ter je silno narasla brezposeln, m t v okraju. ?e zaradi tega bi bila potrebna javna dela. zlasti regulacija Savinje v zgornjem delu, in gradnja cest. B. s. A. Zorenč iz šmarskega sreča je orisal strukturo okraja ter dokazo al, da vlada v njem najveija revščina, da so komunikacije popolnoma nezadostne, okraj oddaljen od tržišč. gostota prebivalstva visoka, posestva razkosana, njiv pa epJo malo, tako da je srez popolnoma pasiven. Ljudstvo je premalo hranjeno, 50S otrok ni gclnih za šolo, čeprav so že dovolj stari in okraj mora uvažati tudi živila, umrljivost na jetiki je zelo visoka in Bicer 8rr . Ker v okraju tudi ni industrije, prebivalstvo nima nobenega zaslužka in so javna dela edina rešitev. Zato se je zavzemal za dovršitev začetih gTadbenih del in gradnjo najpotrebnejših cest. Mnogo boljše razmere tudi niso v drugih okrajih, kar smo sprevideli iz na>ledniih iiovorov: za srez Konjice j«' govoril b šelih, za brežiški h. s. J. Tratnik, za kamniški b. s. I. strvin. Posebno pozornost )^ vzbudil govor inž. lf, .šukljeta, ki je zlasti naglašal, da se je gospodarski |x>ložaj naše banovine ob koncu leta zopet noahiMel zaradi mednarodnih komplikacij ter nastopom sankcij in da se obubožan je ljudstva se l>olj širi it« narašča nezaposlenost, /a-lo je treba posvetiti največjo pmmmmA \or.t-šanju javnih del v naši banovini. Potr- :> na je velikopotezna akcija in jasno n.ini ni^>-ra biti, da sredstva banovine sama na s^i.i ne zadoščajo. Zato moramo zahtevali enaU■»-pravnost naše banovine v vseli pogledih, d r nam bo država dajala, kar od nje po pravi ci pričakujemo. Ohraniti bi bilo treba TMj to. kar smo imeli doslej, našo ceste propadajo, čeprav bi obmejna pokrajina morala im^-ti najboljše komunikacije in zvezo i morjem. S cestami bo prišel denar v deželo, zaposlili bomo nezaposlene. Izmed farnih del se je pri nas začela samo gradnja pve-«e &t. Janž-Sevnica, po pravici pa prijfaoje-mo. da bo prišlo tudi do grada]« ceste Soi-Ije-Maribor in gorenjske ceste, za katero je l>ila že dvakrat razveljavljena licitacija zaradi nemogočih pogojev. Govornik ie ■polira! na bana naj se zavzame v Beogradu, da bodo^ spremenili nemogoče pogoje razpi-a. Odločno se je tudi zavzel za umdnjo reste Ljubljana - Sušak. Pojasnilo poštne direkcije o zamenjavi telefonskih aparatov • Ljubljana, 20. febr. Z cj-zirom na časopisne uotice zaradi zamenjave avtomatičnih telefonskih aipara-tov naročnikov ljubljanske telefonske centrale objavlja direkcija pošte sledeča pojasnilo: Mmre-trstvo pošte je v preteklem 'efcu nabavilo večjo količino avtomatičnih telefonskih aparatov tvrdfke Ericson. Zaradi unifikacije raznovrstnih tip avtomatičnih telefonsiJcili a-paratov, ki so v naši državi v rafoi, je določen poleg tipe Lorenz >iix Genest in TTG. tudi izdelek tvrdke KTic«on za avtomatične centrale v Ljubljani, Mariboru in za novo centralo na Kiedu. Leta 1931 je mestna tt tehnična sekcija v Beogradu odstopila naši direkciji 90 kosov avtomatičnih telefonskih aparatov tvrdke Srmens (ni'/ka t'pa), ki so po unifikacije telefonskega materijala določeni za beograjeko centralo, kateri jih mora direkcija vrniti, ker je prejela iz centralnega skladišča 300 novih Eriesonovkh aparatov. Unifikacijo telefonskih avtomatičnih aparatov je odredilo ministrstvo zato, da po-cnositavi na«bave madomestnin d«lov in s tem olajša vzdrževanje aparatov. Eriosonovi aparati so popolnoma novi, :n k ukor se je direkcija po svojih tehtni č-nih organih prepričala, dobre kvarkete. Glede občurrl^rivosti ptenmšm&g zaostajajo v ničemur za SAsOMaovvU J*p.i-rati ni2ke tipe. Edino obtoka aipflratm je Jiianj priročna. Ker so ncfcateri telefonski n^roćn-'k? pri zamenjavi aparatov izrazili željo, naj »c jim pir^e doseidan>i aparati, neka ter; ^c, sc pa celo uprH zamenjavi (iz estetiCTrh \ i kov), je dobila direkcija na locadCTOC vlogo n« mwn\strst%v> nulo g, da -»c m- r brezpogojno zamenjati vsi a prat i S i imen-sove konstrukcije ftii^ka tipa) in vrniri navnatel:,«tvu po«tc v Beogradu Poštna uprava daje narečnikom po predpisih pravilnika o telefonski »-'u.Vni i i razpolago aprrate. da ž niimi razpolagajo, naročniki pa nimvaio pravi-ce zahtevati np*i-rate druge tipe afc pa aparate, ki um ugajajo. (AA.) Vremenska porodi 1^9 : dne -o. februarja Kranjska g«ra Bateče po -ianiu danw: — 1 C, barometer stoji mirno. i*x>b»a ilo *r je. mirno. 15 cm srenj,. Vrilt, Kmiea, Tamar po stanju danes: *a\ cm vranja .muka ugodna K«f« pod R<>cao rm - 1 Jajji 5 no prti ca, -muk.! [>rav riobm P«*-kljuka po stanju 19. t. m.: obloSno, min 100 cm južnega snega, antufc* dobra Polzc- Sodobni Valvasor S to knjigo Melikova Slovenija je Slovenska matica najlepše pe^oelavlla svojo 70 letnico -Ljubijana, 20. februarja. Izšel je prvi zemljepisni pregled Slovenijo kot celote. To monumentalno knjigo ie izdala Slovenska ruatira za svojo 70-letniro kot izredno publikacijo. Izid kujige se je zakasnil za celo. leto; kdor pa vzame v reke to krasno delo. se ne bo čudil zamudi. Knjiga ima 402 strani v velikem knjižnem formatu, z dodatkom treh geografskih kart in 120 slik. To je šele prvi zvezek, drugi zvezek pa bo izšel, kakor napovedujejo, že spomladi. Univ. prof. dr. Anion Melik, ustvarite! i monografije, pravi v predgovoru, da si je že v začetku zasnoval razdelitev snovi v dva dela. V prvem je hotel opisati v splošnem vse, kar naj prikaže slovensko zemljo kot celoto. Drugi del bo pa zavzelo pokraj i no-pisje v onem redu in obsegu, ki ga narekuje priroda in drugi činitelji. Pisec še je zavedal, da ie pri nas malo ljudi s strokovno geografsko izobrazbo in je zaradi tega prvi del zelo raztegnil, da bi spravil vse kar mora čitatelj vedeti, da lahko vzame drugi zvezek s pridom v roke. Enotnega geografskega opisa nase zemlje doslej še nismo imeli. Pisec pravi, da takšnega opisa ni moglo biti iz enostavnega razloga, ker Slovenija ni tila nikdar politična enota, rflli dežela in ne držnva- y novejši dobi. ko se je začelo uveljavljati v geografiji načelo, naj se geografski opisi oslan-ajo na prirodne enote, ki vsebujejo razen prirodnih tudi antropogeografske skupnosti, na takšno delo ni nastalo, ker Slovenija ni pri rodna enota, prvi zemljevid Slovenije je ueio pravnika politika Petra Kozlerja, ki Je izšel šele leta 1861. Toda ta zemljepisni pregled Slovenije je vseboval samo topografske podatke. Slovenska matica je z mlaU> Sloveni-je< uresničila zasnovo svojega ustanovni ga odbora pred sedmimi desetletji. Pisec je v uvodu orisal zelo živo ter posrečeno geografski značaj in geografsko politični položaj Slovenije. Nedvomno se bodo marsikomu odprle oči pri čitanju tega uvoda ter si bo šele začel razlagali bistvo tragedije slovenskega naroda, na£o razcepljenost, ki se kaže v značilnem slovenskem značaju, v političnem življenju ler v vsej naši zgodovini. Slovenija ie pač zemlja stikov in prehodov, križišče poti narodov, stik, kjer se stikajo Roman!. Uermaui, Slovani in celo Mongoli-Madžari. Kakor je in razpotje prirode, stik Alp z DinarsKim pogorjem in Panonsko nižino, tako se tudi tu razhajalo narodi, ki so stisnili Slovence na tem tesnem in tako lepem ter čudovitem ozemlju, kakor da jih oblegajo v trdnjavi. Toda to je bila že od njega dni zavzela trdnjava. Skozi Slovenijo je vodila cesta proti Rimu, kamor so drli barbari, kakor v obljubljeno deželo. Površina Slovenije je tako razčlenjena brez širših ravnin in večjih kotlin, da ni ugodna za nastajanje veejib političnih tvorb. Zato je tudi nastalo več manjših dežel, ki so politično delile ter ločile Slovence. Politično podrejeni ter razkosan! že od njega dni Slovenci tudi sicer niso bili zelo dolgo združeni kulturno ter niso skupno čutili in se ne zavedali, da so Slove m! — bili smo Kianjci, Primom. Korošci, Štajerci... Od Hrvatov nas ne loči nobena pri rod n s meja. ločila nas je pa politična, zalo se niso pretakali med nami in Hrvati kulturni tokovi. Ločitev slovenske zemlje od hrvalsko-srhske ni bila proti pri rodna samo z etničnega -.'idi-ka. marveč tudi s perspektive fiziških svoj-stev naše zemlje. Tako pravi Melik. S priključitvijo Slovenije na jugoslovansko zaledje so prišli prirodni pogoji v sklad s političnimi in etničnimi. Nujna dinamična funkcija celotne države je odslej, da nudi kakor sleherni svoji pokrajini ludi naši vso potrebno oporo. Pisec naelnša. da stoji Jugoslavija z vključitvijo Sle'-en i «e m n ono bolj v območju srednjeevropskih problemov kakor bi brez nje. Opominja, da ne smemo pozabiti, da Slovenija zapira dvema državama najbližji in najenostavnejši dostop do morja. Dandanes moramo računati z nacionalno politično in vojaško dinamiko narodov, ki je nedvomno lahko mnogo bolj usodua za naše ozemlje kakor so bili njega dni pohodi nomadskih ljudstev. Zdaj so brez pomena gorske pre-graje. ko so Alpe prevrtane in ko so zarezani čez nje gorski prehodi. Jadransko morje je dobilo zopet velik pomen, ko se je pot v Indijo odprla skozi Sueški prekop. Brez krepkega političnega zaledja Slovenija ne more obvarovati svojega mesta ob jadranskih vratih- Monografija se ne omejuje samo na dravsko banovino, temveč na vse slovensko ozemlje ne glede na politične meje. V tem je njen izreden pomen. V prvem zvezku je geomorfološki opis, opis podnebja in vodnih razmer, rastja in živalstva in zgodovina poselitve. S tem je povedano z enim stavkom kaj vsebuje knjiga toda naglasiti je treba, da je v nji nakupičenega izredno mnogo dragocenega znanstvenega gradiva, razvrščenega smotreno v skladni obliki. Snov je zajeta zanimivo, in čeprav ima knjiga znanstveni značaj, ni suhoparna tudi za taji ka. I u takšne bi morale tnti vse knjige ki ni>o namenjene le znanstvenim knjižnicam, temveč tudi najširšim plastemrljudstva za izobrazbo, izobrazi-.e je pa potreben tudi naš inteligent. izobrazbe, zajejnajoče iz neposrednega domačega vira; večina znanstvenih knjig je pri nas nemških, malo je pa Se knjig, ki bi bile naše tudi po duhu in ne le po jeziku kakor je Melikova.. Pri nas je zelo mnogo polinteligence, ki je ena najslabših zvrst družne, kajti polir.teligent si domišlja, da je >povsod doma- In ne čuli potrefe, da bi se še kaj učil. Prosli čas mu niti ne zadošča za zabavo. Če pa govorimo o naših Študentih, jih ne smemo soditi prehitro. Mnogo mladih ljudi zdaj ne zna več skoraj nobenega svetovnega jezika dovolj dobro, kar se mu maščuje, ker ?o pač slovenske znanstvene knjige silno redke. Tudi njim bo služila Melikova Slovenija* najbolje. Slovenija v svojem splošnem delu nudi dober vpogled v vse vede, ki .-u v zvezi z znanstvenim opisom našega ozemlja. Baš zaradi tega lx> posebno dobro služila študentom, preprostemu človeku, učitelju in politiku, novinarju in sploh vsakomur, ki ga mora zanimati naša zemlja. Kljun temu pa bo dragoven pripomoček znanstveniku, ki hoče proučevali naše ozemlje. Posebno značilno je, da mnogo Slovencev ne pozna svoje zemlje niti toliko, kakor tujine. Slovenci smo razcepljeni šo zdaj, v doti, ko moderna prometna sredstva zbližujejo narode vsega sveta. Marsikateri slovenski kraj je še vedno odrezan od sveta ter životari, kakor da preživlja še vedno srednji vek. To je pa treba v veliki meri pripisati temu, da Slovenci nismo imeli nikdar smisla za skupno usodo ter še zdaj ne gojimo zavesti skupnosti. Dovolj je značilno samo to, da se pogosto ne razumemo zaradi razlik v narečju (čeprav so razlike neznatne) dobro pa razumemo nemška,naročja. Prekmurec in Gorenjec sta si tako različna kakor Slovenec v širšem pomenu besede in Slovak. Slovenija' zaradi tega orje ledino v marsikaierem pogledu. Nedvomno bo postala duhovna vez vseh Slovencev in ne le znanstvena knjiga. In postala bo za Slovenijo to, kar je bilo Valvasorjevo tlelo za Kranjsko. Prav za prav mnogo več, saj je to slovenska in znanstvena knjiga, pa tudi sodobna Slovenska matica ie s to knjigo pač najlepše proslavila svoj jubilej, saj je dala našemu narodu v resnici dragocen dar, ki je v slavo naše prelepe zemlje. t Nedeljske povratne karte Ljubljana. 20. februarja Z* veza za tuj sik i promet (»Putnik«), Ljubljana sporoča: S 1. aprilom stepi v veljavo nova odredba generalne direkcije državnih železnic glede nedeljskih povratnih kart, in sicer: a) nedeljske povtratne karte veljajo za vse relacije od 11 do 250 km; b) za otroke od 4 do 10 let :ovratn~j karta za ostali neprevoženi del proge. Nesoglasja med trboveljskimi planinci Trbovlje, 19. februarja Naglasiti moramo, da se naši občni zbori visijo skoraj brez izjeme mirno, ker urede posamezni odbori že predhodno na sejah vse eventualne nesporazume, tako da se zaključijo zlasti volitve brez daljših debat. Nekaka izjema pa je bil občni zbor tukajšnjega planinskega društva, ki se je vršil v ponedeljek, 17. t m. v dvorani gostilne Forte. Kakor znano, se je v tem društvu že lansko leto razvnel spor predvsem radi tega, ker je bil en del Članstva in funkci-jonarjev za to, da se pri novem domu na Mrzlici zajame strešna voda v velik rezerva r, drugi del funkcijonarjev in članstva pa je zagovarjal načrt, da se napelje v planinski dom studenčnica iz nižje ležečega izvirka. Ker se funkcijonarji na sejah glede tega vprašanja niso mogli sporazumeti, je bil lani v poletju sklican izredni občni zbor, na katerem je zmagalo stališče one struje v društvu, ki je zagovarjalo napeljavo studenčnice v dom. Kakor smo že poročali, je na izrednem občnem zboru izvoljeni odbor ta načrt tudi izvršil in tako hna danes planinsH dom na Mrzlici dobro studenenico. — Ker načelnik g. Ante Beg s tem načrtom ni soglašal, je prosil za 6 mesečno nadomestovanje v vodstvu društva, kar je odbor odobril. — Na ponedeljkovem občnem zboru, ki ga je vodil g. Ante Beg, pa je prišlo zopet do nesoglasij, ki so imele za posledico, da fankeij niso hoteli več sprejeti gospodar &V ^StiBCt NagMnft £• R&dej, g. Bežun in drugi, r Prišlo je oalo tako daleč, da gospodar društva g. Šetinc ni hotel prečitati niti svojega poročila in je to storil načelnik g. Beg. Pri volitvah novega odbora se je od 47 naviočih članov vzdržalo glasovanja 18 članov, nekateri pa so bili izvoljeni a komaj 7 ali 8 glasovi Načelnikom je bil izvoljen g. Beg Ante, tajnikom pa g. Ko-stanjšek Danilo. — Pri tej priliki nam je poslal eden izmed starejših članov SPD sledečo pripombo k občnem zboru: Po dolgem prerekanju je bil izvoljen novi odbor, ki pa po novem Pravilniku ne bo mogel biti potrjen od osrednjega odbora, saj je nefci novi odbornik dobil komaj 4 ali 5 glasov in so bilo volitve izraz nesloge. Umestno bi bilo. da se skliče izredni občni zbor, ki naj likvidira vse spore, ustvari soglasnost med člani in zaupanje, saj je podružnica SPD v Trbovljah važen činitelj v tujsko-prbmetnem oziru tn ji zato želimo čim lepšega razmaha. — Težak položaj našega kmeta Maribor. 19. februarja Mariborska kmetijska podružnica je imela v nedeljo dopoldne v kolodvorski restavraciji redni občni abor, ki ga je vodil predsednik g. dr. Stanko Kovačič, posestnik v Košafeih. Društveni funkcijonarji so najprej podali svoja kratka poročila, nakar so prešli na stvarno in dolgotrajno razprvo o težavnem gospodarskem položaju naših kmetovalcev. Carinske meje. padec cen kmetijskim produktom, nemožnest vnovčenja pridelkov, davčna bremena, dolgovi in še nešteto drugih skrbi tare našega kmetovalcMrTem skrbem se je pridiu-žil še hud udarec, ko je pred 14 dnevi Nemčija zaprla svoj trg naši perutnini in jajcam. Cena je padla temu blagu ^e za 30c/c. V preteklem letu je samo mariborska eksportna tvrdka Abt izvozila v Nemčijo 300 vagonov perutnine in jajc. dočim je izvozila v Italijo 177 vagonov žive ter 90 vagonov zaklane perutnine in jaic. Izvoženo blago tvrdke Abt v Nemčijo je predstavljalo vrednost nad 30 miljonov dinarjev. Kje bo dobiio naše gospodarstvo nadomestilo za ta izvoz? Dalje je bila na zborovanju zeio važna razprava o propagandi za naše kvalitetne kmetijske produkte, predvsem za naše mleko, jajca, perutnino, sadje, grozdje in vino. V ta namen namerava mariborska kmetijska podružnica organizirati na glavnem kolodvoru stalno kmetijsko razstavo, do. bodo mogli imeti tujci, ki potujejo skozi Maribor, na razpolago vse te produkte po najnižji ceni. Slednjič se je razpravljalo tudi o problemu razdolžitve kmeta, ki je pa v sedanji krizi predmet zase. Za slivovko sta ga opeharila Kamnik. 18. februarja. Naši kmetje so veliki reveži. Ker si drugače ne morejo pomagati, skušajo svoj finančni položaj zboljsati na ta način, da kuhajo žganje, ki ga potem pod roko prodajajo ter spravijo v žep tudi oni denar, ki bi jim ga siceT pobrali financarji. Neki kmet je pred kratkim prodajal na Križu pri Kamniku žganje, od katerega država ni prejela niti pare na trošarin:. To sta izvohala dva mlada pijančka in sta kaj hitro skovala načrt, Itako se bosta dobre pijače polastila. Eden je tekel za ubogim kmetom in ga zadržal, drugi pa je med tem oblekel gasilsko suknjo in pas ter se pokril s policijsko kapo. l/bogi kmet je trepetal pred strogim policistom in ga milo prosil, naj ga nikar ne naznani, da ne bi plačal kazni, j Policaj< se ga je res usmilil, izjavil pa je, da mora kljub temu postopati po zakonu in mu žganje zapleniti, z obljubo, da ga ne bo prijavil. Pregledal je kmetovo košarico in pobral iz nje vse polne steklenice žganja, eno pa, ki je bila na pol prazna, je milostno pustil kmetu, češ: ; To imate očka, pa za par požarkov po poti, da ne omagate.«: Kmet je veselo odkorakal, ker se je tako dobro izmazal, nepridiprava pa sla odšla v prvo gostilno, kjer sta žganje kar na debelo pila in ga ponujala še drugim. Ker sta pripovedovala tudi, kako sta do žganja prišla, je ta novica prišla na uho kamniškim orožnikom in možakarja bo sedaj prav gotovo minila volja, da bi se še kdaj oblačila v policijsiko uniformo in se pola šč al a tuje airvovke. Mlada, a nevarna vlomilka Ljubljana, 20. februarja Poročali smo že o aretaciij 25-letne Lojzke Soršanove, k je bila zasačena pri vlomu v barako branjevke Marije Brankovičeve v Bohoričevi ulici. Stražnik jo je zalotil v zgodnjih jutranjih urah. Hotela se mu je izmuzniti, pa jo je ujel. Na policiji sprva niso vedeli, da so prijeli tako nevarno tatico in se je to izkazalo deloma pri telesni preiskavi, še bolj pa med zasliševanjem. Gre za edinstven primer, da se je ženska posvečala vlomilskim poslom in sicer z enakim, če ne celo večjim uspehom kakor moški. Pri Sorsanovi so našli Ubrano vlomilsko orodje, ki se ga ie stalno posluževala, bodisi v mestu ali pa na deželi, kjer je pohajala okrog, zdaj kot zastopnica raznih trgovskih tvrdk, drugič zopet pod drugo krinko. Dejansko pa je bila že več mesecev poklicna vlomilka. Vlomilsko orodje je zbirala počasi in ga dopolnjevala, prav dobro pa se je založila z njim v neki baraki na Resljevi cesti, kjer ga je skril neznan njen tovariš v stroki. Med zasliševanjem je ostala Sorsanova, ki je dokaj čedno dekle, precej časa trdovratna in ni hotela priznati svojih grehov. Pozneje pa se je vendarle omehčala in priznala vsaj nekatere vlome, a to šele potem, ko so jo spravili v zagato na podlagi ukradenih predmetov, ki so jih našli pri nji. Sredi januarja je vlomila v neko pral-• nico na Resljevi c^sti ter odnesla več pe-I rila, ki ga j 2 kmalu razprodala. Nekaj dni ELITNI KINO MATICA Telefon 3U4 SAMO *E DANES O* 4., 7% in »»/4 URI premiera prekrasnega in EDINSTVENEGA FILMA SEZONE. — Slavna CLAUDETTE COLBBKT znana lx filma »Kleopatra« v velefllma INTIMNI SVET Delo lepote, ljubezni, veselja in iivljenja. Delo, katerega mora videti vsak. w Film v nemškem jeziku. Sodeluje CHARLES BOYER. nato je vlomila v klet posestnika Simona Kmeteca ter odnesla več steklenic vina. malinovca nekaj krompirja perila ter odpirač z mehaničnim pogonom. Na deželi je kradla in vlamljala v stanovanja in trgovine in sicer povečini po Gorenjskem. Sorsanova je imela ob aretaciji pri sebi ročno torbico v kateri je imela vlomilsko orodje, poleg istega pa knjigo Priprava na smrt«. V njeni torbici so našli še dva angleška ključa in zlate naočnike. Nekje v .nestu je imela spravljen tudi kovčeg z rioolovsko pripravo. Aretiranka trdi. da je ta kovčeg ukradla pred dnevi v neki hiši na Domobranski cesti. Pri Sorsanovi so našli ie mašno knjižico i Spomin na Jezusa« in s podpisom: Slavko Juhart, Kamenče. Nevarno vlomilko, ki ie doma iz Stare Loke pri škofji Loki na policiji še zaslišujejo, ker so prepričani, da je imela tudi pajda- Preprečen požar Kočevje, 19. februarja V hiši. kjer je trgovina g. Huberja z razstrelivi in železnino. bi skoro nastal včeraj katastrofalen požar. Goreti je začelo v stanovanju trgovke gospe Turzan-ske. Ko je gospe, zjutraj ob devetih stopila v sobo, ji je puhnil v obraz dim in ogenj. Gospa se je seveda hudo prestrašila ter je jela takoj klicati na pomoč. Mimoidoči so opazili, da se kadi skozi okna prvega nadstropja gost dim. Ker so čuli tudi klice na pomoč, so pohiteli v Iršo ter pričeli gasiti. Ena soba je bila že vsa v plamenih. Ogenj je bruhal iz tal. Treba je bilo pričeti takoj trgati iz poda parkete, da so tako mogli pod njimi s peskom dušiti ogenj. Ko so prišli še gasilci, se je posrečilo ogenj s peskom in vedo zadušiti. Velika sieča za hišo in ostala poslopja ie bilo. da so požar pravočasno opazili. Težka nesreča bi se namreč lahko pripetila, če bi požar izbruhnil ponoči. Posebno če bi se razširil na hišo in trgovino ter povzročil eksplozijo razstreljiv. Tako je pa požar uničil 3amo pno sobo z vso opremo, radiem in knjigami. Gospa. Turzanski trpi znatno škodo, ki je samo deloma krita z zavarovalnino. Ponarejale! denarja Ptuj. 19. februuria Orožniki pri Mati Nedelji so na podlagi anonimnega pisma izsledili pri posestniku Mu r sic u Francu v Juršincih tkrito pripravo za p on are janje kovancev po Din 50.—, 20.— itn 2.—. Poleg tega so našli 2c nekaj i/ svinca izgotovljenih 50 dinarskih kovancev in 5 papirnatih sto-takov, ki so bili že popolnoma izdelani. .Muršec je orožnikom i/.javiil. da za to pripravo sploh ni vedel in da mu je bitla podtaknjena iz sovftflštva po zimnih ponarcjal-cih denarja bratih Rajsu Francu in Ivanu, zidarskih delavcih iz Kucmasnc, ki sta šele pred kratkim odsedel a 13 mesečno robijo radi ponarejanja denarja. Na podlagi te izjave «o orožniki za starHci dalje poizvedovali ter do-gnali. da sta se res bra«ta Rajs večkrat vozila s kolesom v Prekmur-ie, kamor sta nosila s seboj polne aktovke ponarejenega denarja in ga v Prckmurju razpečevala. Oba Rajsa tudi nista mopla nič obremenilnega izpovedati za Muršiea, še manj pa mu dokazati, da se je res pečal s ponarejanjem denarja. Vse kaže da sta Rajsa sama napisala anonimno ovadbo, da bi tako odvrnili a od sebe sum. Zato je verjetno, da je Murš^č res pri stvsri nedolžen, ker ga orežniki tudi niso aretirali, marveč samo ovadili sodišču, dočim so oba brat-a Rajs Franca in Ivana aretirali in privedli v ptujs(kc sodne zapore. Oba Rajsa zanikata odi e j no vst5ko krivdo. Preiskava se nadaljuje. Iz Maribora — Kaj pripravlja mariborsko gledališče ? Prva letošnja otroška predstava bo v kratkem. Vprizori se pravljica s petjem plesom in godbo : Princeaka in pastirček«. Delo je napisal najboljši slovenski mladinski dramatik Pavel Golia. ki je tudi mariborski mladini znan po svojem uspelem sJur-čku«. Delo pripravlja režiser M. Kosič, muzikalni del pa P. Rasberger. Nastopili bodo Rasbergerjeva, Zakraškova, Savinova, Starčeva, Gorinškova, Kraljeva, Barbiče-va, Grom, Gorinšek, Furijan, Nakrst, Ver-donik, Harastovič. Košič, Košuta, Blaž in drugi. — Opereta študira. Straussovo klasično opereto »Cigan barone, ki j« eno najboljših in muzikalno najlepših del starejše operetne produkcije. — Za šahovsko prvenstvo Maribora. V torek zvečer se je nadaljevalo tekmovanje za šahovsko prvenstvo Maribora. Odigralo se je peto kolo. Rezultati so bili naslednji: Bien ie premagal Perglerja. Stupan Mešička, Lobkov Dobrilo. Partija dr. Lappai: Kukovec se je končala remiz, partija med Lešnikom in šušterjem pa se je prekinila. Konic in Sterniša sinoči nista igrala. — Preko Maribora je potovalo v preteklem mesecu 8760 potnikov. Največ ie bilo Avstrijcev in sicer 4439, Jugoslovenov 3352 ćehoslovakov 969. — Prlesko gostovanje. Toto soboto popodne mo znosili vse jestvine no pijače v zadružno banko polek slovenske cJrkve. j Keri pa do prpelali. pa naj pri Babičoven 1 strici na Aleksandrovi dol skotajo Polek I tega še prneste nekaj malo penez za pusice, ne pozabite na skažingo, drligo pa vas ne košta fra j nič. — Moda v službi politike. Na mariborskih ulicah se dogajajo v zadnjem času in- Predprodaja od 11. do pol 13. uro. ni potrebno še posebej omeniti, da je to pač izzivanje, ki vzbuja ogorčenje. Narodni ponos zahteva^ da *J čepica izginejo z naših ulic. ' KOLEDAR Danes: Četrtek, 20. februarja. Katoličani: Rajmund, Klovterij. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Int^pnhi svet. Kino Ideal: Stoter Gynl. Kino Sloga: Izgubljeni sin. Kino l* ni on: Poslednja ljubezen. Kino Šiška: Himna ljubezni. Občni zbor Aorokiuba Naša krila« nb 18. v prostorih Avtobluba. Društvo .»Pravnik«: predavanje dr. Sto-iana Baiiča o novih smereh v nemškem delovnem pravu cb IS. dvorana št. 79, jus«tična paiača. Akademija Pomladka Jadranske strazM državne učiteljske šoie ob 20. v Delavski zborni-ci. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek, Resi jeva cesta L, Bahovec, Kongreei# trg 12. Nada Komo« tar, Vič. Tržaška cesta. Z Jesenic — Nova grobova. V 7& letu starosti jo preminula iia. Marij;* Pno, po domače Gr«< MMika •/. Jesenic, S DokojaieO) ki je bila ena najstarejših žb veliki udeležbi domačinov. V bolnici bratovtka »kladnice je v torek v 55, leni starosti preminul g, Smolej Prane, delavec v tovarni K1L> na Jesenicah. Pokoja i m je arad leti /. velikim trudom /.gradil hišico un Javor-nik'i v nadi, da bo jesen >\uj.-a iivljenja preživel pod Lastno štreno, a ga Je prehitela, smrt. Zapušča žalujočo leno in dva nepre-skrbijena otroka. Naj v miru počivata; težko prizadetim svojcem aaSs iskreno sožalje! — Lepi prireditvi naših mladih na sokol-skem odru: Prosvetni odsek Sokola je pod vodstvom br. Klavore priredil v tej sezoni dramatični tečaj, ki jra je obiskovalo lepo Število sokolskoga mlajšega članstva in m-raSenja. Uspefe tečaji jo Ml prav lep. To smo opazili v nedeljo zvečer, ko «o naši mlađi vpri/.orili kar uve enodejanki in si-eer »Pejst laat« in »Pet minut anvaati . Obe biirki sta odlično uspeli in pokaznli. da js aass mladinu prinesla mnoga sveiine in H vi jenja na oder. Številna publika se j«* izvrstno zabavala. MB£ha in ploskanja ni bilo konca ac kraja. — Neprijeten incident v vlaku. V nedrij.j zvečer se je pripetil v vlaku. ki vozi iz Ljubljane na Jesenice incident, radi katerega so se zgražali vsi potniki. Sprevodnik je Dašel na odbijaču voza ttdPČCfi siromaka, ki je na neki postaji neopaženo sedel na odbijač, da U se zastonj odpeljal nekam na Gorenjsko. Sprevodnik je spravil vsejra premraženejra reveža v voz in zahteval od ajags plačilo vožnje do Kranja. Ker pa reve/ denarja ni imel. 6e je v to zadevo brez potrebe vmešal vinjen civilist in začel siromaka neusmiljeno biti po plavi, da se je skoraj ves omamljen naslonil na strmi voza. V Kranju so reve/a aretirali orožniki in ira tirali v zapor, surovina pa se je peljal proti Jesenicam naprej v zavesti, da jc storil junaško delo. Proti takim siirovežem bi morale oblasti nastopiti i vso strogostjo, ker nc jrre. da bi si kdo sam lastil pravico kaznovati bližnjega, če je v sili in stiski kaj ngflJHl Srcea njejrova je bila, da rmt ogorčeni sopotniki niso dali fc.tr.T. kar je zaslužil. — Nov grob. Včeraj dopoldne je umrla v bobniči bratovske skladnice soproga žehijarja v tovarni KTD na Jesenicah jra. Marija šoberl. Sele dobro leto je živela z možem v srečnem zaki.nu, pa jo je ugrabila smrt kot posledica zavratne bolezni. Bodi >i lahka zemlja, težko prizadetemu soprogu naše sožalje. — Zanimivo predavanje o zimski olimpijadi. SK --Bratstvo« priredi jutri ob 20. v pr.'Štorih Kazine za svoje članstvo m naraščaj predavanje člana in najboljšega jugoslover.skega maratonskega tekača Franca Smoleja o zimski olimpijadi v Garmi^ch Partenkirchnu. Iz Kamnika cidenti radi čepic. Mislimo, da — Fantovski pretep. V Praprednem pri Kamniku so se v neki gostilni zbrali k— rajžni fantje in popivati. Kakor je v takih primerih ie navadi, jc prišlo med njimi kaj kmalu do prepira In končno do pretepa. Od vseh preUpri-čev pa je bil najbolj korajžen neki Žagar Anton, ki jc pograbil v en»» roko kuhinj-«.i nož. v drugo pa revolver in pričel streljati v £ruč>> nasprotnikov, proti kareom je oddal šest strelov. K sreči je bil toliko pijan, da je skorsj -sak strel zgrešil, raz^n enega, kt je zadel delavca špruka Alojzija v desno nog<> nad kolenom. Tako je to popivanje končalo z žalostnim koncem, kajti ranjenega špruka so odpeljali k zdravnik.ii, Žagar pa je romal v zapor. Svoje dejanje v celoti IJ&m? ^KM^ & V * naotoranom. DNEVNE VESTI — Občni zbor društva slušateljev »Višje pedagoške šole v Zagrebu«. Radi težkega položaja naših meščanskih .-ol in njihovih učiteljev, je na svoji redni letni skupščini »Udruženje slušateljev višje pedagoške šole v Zagrebu« sprejelo sledečo resolucijo: 1. Cim hitreje naj se izvrši reforma meščanske šole z izdajo novega, sodobnim razmeram ustrezajočega zakona za meščanske šole in čim hitreje naj se publicira že iz-gotovljeni novi učni načrt za meščanske šole. 2. Meščanske šole naj .-e izenačijo z ostalimi nižjimi srednjimi Solarni in učencem meščanskih šol naj se dovoli prehod v erednje in učiteljske šole. 15. Učiteljem meščanskih šol naj se po zakonu odredi grupacija od IX.—IV./i položajne grupe zaključno. -1. Diplomirani slušatelji »Višje pedagoške šole« naj se takoj nastavijo kot učitelji meščanskih Sol, a ne kot učitelji osnovnih Sol, kakor se je to dosedaj prakticiralo. 5. Na meščanske šolo naj še postavljajo samo diplomirani slušatelji »Višje pedagoške šole«, a ne učitelji osnovnih in meščanskih šol. 6. študij na >Višji pedagoški Soli« naj se podaljša na štiri leta. T. Na >Višjo pedagoško šolo* naj se sprejemajo tudi učitelji s prav dobro službeno oceno, kar je zaprosil ludi rektorat /Višje pedagoške šole- v Zagrebu in je sprejel »Glavni prosvetni svet« v Beogradu na svoji seji. ■» KINO SLOGA ™ TELEFON* 27-30 Danes poslednjič Luis Trenkerjev film iz kraljestva planin in bele opojnosti IZGUBLJENI SIK ob 16., 19.1.3 in 21.13 uri — Telovadni tečaj za učiteljice. A* letošnjih božičnih počitnicah se je vršil v Ljubljani tečaj za poučavani-' telovadbe po novom učnem načrtu. Tečaj se je vršil v telovadnici državne učiteljsko šole. kjer so Tečajnice imele tudi priliko hospitiraiijaPri telovadnem pouku ačenk na vadnici. V tečaja so predavali zdravnik Na plesu c, Delakovo reportažo »Med potujočimi igralci«, Zoščenko-vo satiro ^Nepredvidene okoliščine«, Ste-vensonov roman v slikah ^Zlati otok«, beležke iz domače in svetovne radiofonije, križanke, modne, gledališke in filmske slike, Bogata je radijska tehnična priloga in na 32 straneh sporedi vseh domačih in inozemskih radijskih postaj. >Naš val« ni le najboljši, je tudi najcenejši tednik. Mesečna naročnina znaša komaj 12 Din. Zahtevajte tudi vi takoj brezplačno in brezobvezno en izvod na ogled. Pišite na naslov: Radijska revija Naš VaK. Ljubljana. _ Združitev dveh »l»čin v eno. Notranji minister je odrede!, da se občini Rogaška Slatina zdravilišče. Rogaška Slatina okoiica v smarskem srezu združita v ono občino pod imenom Rogaška Slatina. Sueu z angleško soboto. Natakarji naj bi imeli redne plaoe, ne pa da morajo živeti samo od napitnine. Njihov zaslužek se giblje v večini banovin od 50 do 200 Din mesečno. Na taka rske posle opravljajo cesto nekvalificirane moči. Čemu torej Imamo natakarske šole° Na stotine strokovno izobraženih natakarjev pa je brez deia. Danes bo kongres zaključen. — Osebna vest. Dr. Prido Pogačnik iz znali ■ Štefanove rodbino v Ljubljani je premeščen iz zunanjega ministrstva v Beograda k našemil konzulata v Pragi. — Volitve v občini Vitanje. Ker je bila iz ^beine Vitanje izločena bivša občina Kozjak in priključena občini Mislinje bodo v tej občini v nedeljo 29. marca volitve občinskega odbora. — Iz banovinske službo. Za zdravnika združene zdravstvene občine Radovljica je imenovan praktični zdravnik v Radovljici dr. Janez šareč. V višjo skupino so pomaknjeni banovinski tehnični svetnik pri banski upravi v Ljubljani ing. Edvard Fugina banovinski tehnik pri banski upravi Franjo Bidovec in banovinska strokovna učiteljica na zavodu za slepo deco v Kočevju Bogomila Dobo višek. — Iz »Službenega lista«. Službeni list ki\ banske uprave dravske banovine št. 15 z dne 19. t. m. objavlja uredbo o izločitvi kraja Lipa iz občine Odranci in priključitvi k občini Turnišče, pravilnik o prehrani in obleki obsojencev kazenskih in drugih podobnih zavodov, telefonski promet, odločbo drž. sveta: k čl. 61 zak. o ustroju vojske in mornarice, glede diaginjskih do-klad drž. uslužbencem: k § 135 z. u. p.: k § 62 fin. zak. za 1. 1932/33; k § 147 urad. zale. odn. k § 153 zak. o drž. prom. osebju; izprememba £ 19 skupščinskega poslovnika, razglas o volitvah občinskega odbora za občino Vitanje, izpremembe v staležu banovinskih uslužbencev na področja dravske banovine in razne objave iz Službenih Novine — \ rerae. Vremenska napoved pravi, da l o spremenljivo oblačno, nestanovitno vreme. Včeraj je deževalo v Ljubljani Mariboru in Zagrebu. Najviši.« temperatura je znašala v Splitu r2. v Ljubljani 10.8, v Beogradu 9, v Mariboru Zagrebu, Sarajevu in Skoplju 8, v Rogaški Slatini 7. Davi je kazal barometer v Ljubljani 7.10. temperatura je znašala 7.4. — V dopolnitov našega poročila o napadu na Marijo Kovačevo (ne Kopačevo) v Modražah (ne Nadraki) pri Poljčanah nam poročajo, da ie vdrl v njeno stanovanje v petek zvečer orožnik in jo tako hudo pretepel, da je morala v ljubljansko bolnico. Orožnik se bo moral seveda zagovarjati pred sodiščem. — Trije poškodovanci. Posestnik Josip Cerar iz Cirkus je med vožnjo drv iz gozda tako nesrečno padel, da si je zlomil desno nogo. 15-letni sin posestnika Franc Prinčič z Vrhnike ie padel pri telovadbi in dobil hude notranje poškodbe. Smolo je imel tudi kolar France Svetel :z Struževe-ga pri Naklem. Doma je padel po stopnicah in se težje poškodoval na glavi. Vsi poškodovanci se zdravijo v ljubljanski bolnici. m% JUTRI V KINU SLOGI NAJBOLJŠA BURKA SEZONE ! Vsak« kdor se rad od srca nasmeje, mora videti burko gMLADOST ZMAGA Jamstvo za 2 uri smeha so naslednji »kanoni«: LEO SLEZAK, HANS MOSER, KARL ANTON in H. THIMIG ga Primorja Treba bi bilo najeti posojilo 70 do 80.000.000 Din za preureditev in modernizacijo naših pristanišč, ki so tako primitivna, da niti za notranji promet ne zadostujejo, kaj šele, da bi odgovarjala potrebam mednarodnega tranzita. — Kaznovani zagrebški peki. Zagreb-ptki so povišali cene kruha, pa je nastopilo proti njim mestno poglavasi-vo in kaznovalo 50 pekov z občutnimi denarnimi globami. Plačati bodo morali skupno 100.000 Din. Proti maksimiranju cen kruha so se pritožili na bansko upravo. — Naše zaklane prašiče so morali v Munchnu uničiti. Iz Munchna poročajo, da so uničili tam več vagonov zaklanih prašičev iz Jugijlavile. Meso je bilo pokvarjeno in oblasti niso dovolile, da bi ga predelali v industrijske svrhe, kaj šele, da bi ga prodajali ljudem. Nemški strokovnjaki bodo te dni pregledali vse izvozne postaje v Jugoslaviji, da-li odgovarjajo svojemu namenu. _ Izšla je nova številka ilustrirane tedenske revije za radio, gledališče, film. sport in modo :>Naš Val«. Iz bogate vsebine navajamo Strniševo pesem £KUf'ta!t«, Tratarjevo humoristično črtico z Dolenjskega ^ Zgodba o pluskarskih kebnih«, Iz Ljubljane —lj Na zivil>ki trg se je zopet vrnila pomlad Dim je nastopilo toplo vreme je bil trg zopet dobro založen. Ce to ostalo taxo toj-Io vreme, bodo prišli na t?-^ kmalu tudi vrtnarii. Včeraj je prodajala Trnovčanka Že sobne cvetice. Domača zelenjava je poceni, uvoženo pa prodajajo še vedno po nespremenjeni ceni. kar ne pomeni, da je draga. Saj je zelo lepa cvetača še vedno po 5 Din kg. Uvoženi radie je po 12 Din kg, a 'ju gospodinje ne kupujejo mnogo. Jabolki so čedalje dražja, vendar cona nc rase nagla Zdaj prodajajo lepša od 4.50 Din naprej kg. Posebno lepih jabolk pa ni več na kmečkem sadnem trgu. Namizna jabolka prodajajo le branjevci na stalnem sadnem trmi- Včeraj je bilo na trgu izredno mnogo pomladnega cveija, zvončkov, kronice itd. Tega blaga je skoraj več kakor salate. Zato prodajajo cvetje tudi popokiue po ulicah ko ni več trznili ur. —Ij V »Filozofskem društvu v Ljubljani bo predaval v soboto 22. t. m. ob 18. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi vseuč. profesor dr. Karol OzvaM o temi Pedagogika in filozofija;. Predavatelj bo ob zgledih s čisto konkretnega življenja pojasnjeval, da vzgajanje in obrazovanje človeka ni nemara stvar, ki bi zadevala le otroško sobo ali pa da bi ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 JUTRI VELIKA PREMIERA! GRANOIJOZNI VELEFILM V ZLATIH OKOVIH Clark Gable in Joau Crawford LJIDEZEN, SPORT. NARAVA, LJUBIMKANJE IN ZMAGA ! oboje bilo isto. Icar šolska pedanterija. Eno :n drugo je marveč zelo kompliciran kulturni proces živega dogajanja, ki mlademu rodu pomagaj, da pride v medsebojnem življenju pravi človek na pravo mesto. In posebej £e. kakšnih učiteljev in učiteljic bi trebalo narodu, da bi se ta preces V redu odigra al. K zanimivemu predavanju vabi druStveni odbor vsakogar, ki £e zanima. Vstop prost. —lj Ljubljanico so vendar toliko ukrotili, tla zdaj nadaljujejo regulacijska dela* Vodfi ji- končno zaprta, samo težko je napovedovati, kako dolgo bo in če se ne IhhIo kmalu začeli zopet nalivi. V večjem obsegu menda ne bodo mogli delati Še tako kmalu. Toda zdaj je vsaj upanje, da bodo delali. n A p i; s t n o soboto I SOKOL VIČ 1 P I e s v S a v o j u | nflR£SfliSBBflBia^&BKafl9R&R3tHWK4H —Ij Di boste za ma^karado, ki bo na pustno so&oto na Taboru, lahKo rešili sicer ne ravno zamotano vprašanje giede izbire barve, ki naj je ena od mavričnih, pa ste jih. morda že pozabili, vas spomnimo, da si lahko isberete med rdečo, oranžno, rumen<>. zeleno, svetlo in temno modro ter vijoličasto barvo tisto, ki vam je najbolj všeč in že je problem s ie strani rešen. Ostane edino se to. da se gotovo in osebno potrudite na Tabor, kjer se boste na pustno soboto lahko zabavali tako neprisiljeno k -t le redkokdaj. Za vse potrebno so se vestni in izvežbani prireditelji do zadnje potankosti že pobrigali. —Ij Občni zbor At-ro—Kluba »Naša Krila« bo danes popoldne ob 18. v prostorih Auto —Kluba, Kongresni trg 1,1. ™ KINO UNION fa Teieron 22-21 01» 1*3.. 19.15 iu 21.15 ari piekrasna romanca iz glasbenega življenja ob sodelovanju orkestra dunajske filharmonije Poslednja ljubezen Michiko Meinl in Albert Bassermann —lj »Morala gospe I>ul*ke«, izvrstna poljska komedija, ki je žela pr: dosedanjih predstavah pclno odobravanje, se ponovi v nedeljo 23. t. m. zvečer ob 20.15 v šentjakobskem gledališča. Režijo in vodilno vlogo ima Bučarjeva. Oglejte si v izložbah slike. MORSKE RIBE, vedno sveže, direktno od ribarja dobavljene, najskrbneje pripravljene servira VINARNA KAJFEŽ — nebotičnik. —lj Smuške skakalne tekme v Planici se bodo zaradi pomanjkanja snega vršile na pustno socoto v Kazini, kjer je že postavljena mamutska skakalnica za skoke do 120 m. Pridejo najboljši ekipe vseh narodov, seveda tudi abesinska Skače tudi olimpijski zmagovalec. Ne zamudite te svetovne skakalne tekme pri Sokolu II v Kazini na pustno soboto zvečer, kamor pridejo tudi vse čarovnice s Kleka s posebnim vlakom. — ij Izmed vseli glasbenih literatur so pri nas še najmanj poznana dela angleške iite-raiure. Da se z njimi seznanimo vsaj deloma, je namen II javne produkcije ljubijan- skega drž. lumservatorija. ki bo v poaed •-ljek. dne '24. t. m. o!> 1 7 v Filnannoaii 'i dvorani in ki nam prinaša dela skladateljev: Pur celi, Biskop, Blgar, Williasns m Hridgo Spoied izvajaio konservatori-ii: Fratnik Štefanija, Gallatia RefnhoMa, Ko* rencaa Štefka j«i združeni godalni orfeea ' drž. konzervatorij;« in Orkestralnega društva Glasbene Malic' pod vnil-lvoui L. M. škof« janea. Sporedi po 2 Din se dobe od miri dalje v knjigarni Glasbene Matice. -1] IVviski zlvir Glu^l»i*iio Matfee i.iiiM>au-sl\<>: Dravi Ob -0- uri vaja meSOJSOga zbora. —lj Plesna >aja slušateljev abiturijesitskefca tečaja T- O. I. l>o v četrtek 21!. t. n». o!> "JO. v Trgovskem vionm. Konriv. Vljudno * unij eni! Iz Kranja — Ni**te ie slišali godbe 1. p ftr.inskega polka iz škofje Loke, zato pridite na pust. no soboto zvečer ob 20. v Narodni uo:n na maškarado. vendar pravočasno. Prostore rezerviramo le na balkonu. Mask bo precej in dobre volje tudi spet enkrat po mili volji. Vljudno vab-mo. Zdravo! Iz Trbovelj — Španska mitha na soUoIs!;em odru: \ nedeljo popoldne j*' dramatični oSJsek tukajšnjega >K. Amaterja vprizoril na tukajšnjem sokolskom odru »Špansko muho . Povsem nedolžna burka je to. dasiravno zveni njeno ime Preeej nobujšljivo.* Igralci, večinoma delavci, so rešili svoje vloge prav dobro spričo dejstva. da nas opija vsako leto le dva. nikr.u na ourn. <>Msk jo Ml zadovoljiv, pa radi moba ni manjkalo. Uboga Španska plesalka, doma nekje na Dolenjskem, ki so jo bmlomušni ob zevale i spočetka nazivali v. »Špansko muko . jim u postala po dvajseti* letflj pravcati slrali in tr'-j.o!, kor so so vsi vat ili v očetovstvu prizadete, pa se j»- vsak bal, da bi njihovo boljše polovice to tajnost ne odkrile. Globoko so so oddahnili tovarnar, narodni poslanec, taja' svetnik inosta-i li. ko se je i/.ka/alo. da jo pov/rooila lm-potreben stran 1»^ pomota v osebi, ki j«* pri>i;i na obisk k tovarnarju, a >o j<» rsi iineli za nekdanjo njihovo oboževalko. — večni kino IDEAL1 Danes ob 4., 7. in 91 • uri HANS A L B K R S v velefilmu svetovnega slovesa PEER GYNT Vstopnine 4.50, 6.50 in 10 Din. S &oliee pa voali aaeelaiea Blza skalarje v a NaSi Sokoli m udete&e Maa-vih lekem 008, ki -o aboaeai Iretje smučarske tekate Zvezo slovanskega x>ko!-stva -a ilanfekov pokal lok.-m. ki s.* pričele danes ta bodo sakljucVme » poae-deljek i smučarskim maralhonom. na M km.* se udeležuje tudi feSkosJovaika vojska. — T*knif za prv "ii-tvo KIS-^. \' soboto in ! I jo hode v Innsbrucku smučarske lek-m ' im prvenstvo FIS-et ki *e jih udeleže lekmovafci 17 driav. Zaradi prepovedi starta avstrijskih tekaaavakat t N^mriji ;e Hitler prepovedal aemikim tekmovalcem i., stopiti v lanshrurlai. Na tekmah FIS-e nastopijo tudi nafti tekmovalci, ki že pridno It 'u i rajo. Naše gledališče DRAMA Lek 20.: GoapoaU dom. Premiera. Red č-'- Petek 21.: Ob 15 Vesela bežja pot. Dijaška precrtava. Ceno od 5 do 14 Dn. S bota 22.: Pe?em s caata. Iz. om. Globoko zn?žane vene. Nedelja 23.: Ob !.r).: Frak ali OJ krojačka do nrnistra Izven. Izredno zniZanf* cene od 10 Din navzdol. Ob 20. Tuje dete. Izven. Zniiane cono od 20 Din navzdol. Ponedeljek 24-: Zaprto. I »PEH \ Četrtek 20.: Zaprto Petek 21.: Zaprto < generalka». sobota 22.: Aprop< s, kaj dtla Andula? Premiera. Iztf-n. Nedelja 23.: Ob 15 Madame Butterfly. Izven. Ceno od 30 Din navzdol. Ob Aleksander Ziliani sloviti tenorist milanske Seale bo pel TRAVIATO, HANON. BI TTKRFLV u1 SPORT — lageslai saški zimsko -sperfai uivei razpisuje leća j za skakanje na Pokljuki od 22- do 28. t. in., ki ho pod vodstvom trenerja tj. 1 lanena. Tečaja se laiiko udeleže vsi, tudi neorganizirani pri klubih, člani JZSS. Opozarjamo predvsem vse klube, da je to leto zadnji savezni tečaj pod vodstvom trenerja Hasena. ki se na tanko udeleže vsi, tako začetniki in izvežbani. Prijavaia ni. cena prehrane udeležencev v domu na Pokljuki ho znižana. — Nasi vojaki v thauioaivit. Na5a vojaška ekipa je prispela v (haiuoni.v. da -e udeleži velikih vojaških smučarskih tekem. Na kolodvoru jo je sprejel župan Bernade z občinskimi svetovalci iu ji izrekel dobrodošlico v imenu prebivalstva. Zvečer je pr:-redila mostna občina nasi vojaški ekipi na čast banket. — Naši Sokoli na Ceško>lova^Kein. \ torek zjutraj je prispela v FrenštaT pod Rad-hošlom (ificielna, 15 članov hroječa delegacija Sokola kraljevine .Jugoslavije pod vodstvom savezmetia načelnika dr- Alfreda Pi- 20. Apropcs. kaj dela Amlula ? Izven. Ponedeljek 24.: Zaprto. Aleksander Ziliani sloviti tenorist milanske Scale m bo pel W TRAVIATO, MANON, BUTTERFL.1' n RADIO Pet«»k, 21. i«*hr. 11: ftolaka ura: Drolno kolesje velike aafa« ve (u. A molit Adamič oročil«», borzni leča ji.— 18: Ženska ura: Vzgoja ma-lolelueua otroka (ga. Maila tiolob-Prijatolj^-va).— 1S.20: Jaccpies Iheit: Pristajanja, suita v S delih, koncerti ork. Straram (ploščo). 18.40: Pravno predL H»: Xapove.:^<): Sme. ura.—. -0.20: Prenos z Dunaja.— 2*2: Napoved časa, vremenska napoved, *>oročiia objava sporeda.— 22*'<». Angleške plošče.— I/kušena mati Mati se poslavlja od pravkar poročene hčerke, ki odhaja na ženitovanjako potovanje. Poljubi hčerko in zeta ter pravi; Potujta srečno in vrni ta se oba! MALI OGLASI beseda 0.50 para, davek Din 3.—, beseda 1 Din, davek s Din, preklici £a pismene odgovore glede malto oglaaov je treba prtiofciu zna rn Ko. — Popustov za male oglaae ne priznamo. nmaatM**mx*x***mxx*m raz no Beseda 50 par, davek 3.- Din Najmanja! znesek 8 Din ŠPORTNE pumpance posebno dolge in široke v ogromni izbi* ri, ter vsa oblačila odlično izdelana dobite po l-r?zkonkuren-*ni ceni pri Preskerju. Sv. Petra cesta 14. t>.R TRGOVSKA POMOČNIC \ z večletno prakso, zna samostojno Voditi trgovino, išče službo. Gre ludi za blagajn i čarko. Zinožna slov. hrv. in nemškega jezika. Nastop« lahko takoj ali kasneje. Ponudbe na upravo lista pod Prvovrstna moč.: <>77 POZOR GOSPODINJE* Vedno v zalogi sveža štajerska I jajca. Najnižje cene- Baloh Kolodvorska 16. "U3 i PRODAM Beseda 50 par. davek S.- Din NajmanjSi znesek 8 Din Telefon 2059 Sons drva, ^Pj^ premog. Kaioopakete dobite pn 1. POGAČNIK Bohoričeva al. št. 5 PRODAM 3SJD kom. osnovnih delnic a 1G\) kron rogaške lokalne železnice. Ponudbe sprejme V. Drassal Rogatec. 718 Makulaturni papir proda uprava »Slovenskega Naroda", Ljubljana, Knafljeva ulica ^tcv. s Narodna tiskarna LJUBLJANA KNAFUKVA 5 Najprej Lojzka« za njo Zora... potem Ljubljana, 20. februarja. Hišica na robu mesta je zrastla iz tal v nekaj tednih. Zidana ni bila najtrdneje, ometana je bila na hitro roko ravno tako opremljena in pod zimo je že plapolal ogenj v peči. Ko je gospodar dogradil hišo in izdal poslednje dinarje, je postal brezposeln. Sam je bil in dolgočasil se je. Zato je nekega dne trdno zaklenil vrata svoje hišice odšel v mesto in taval ves dan okrog. Iskal je dela, ki ga pa ni našel. Vrnil se je zvečer domov in poskušal srečo tudi naslednji dan. Vračal se je še vedno brezposeln domov in srečal blizu kolodvora mlajšo neznanko. Zazdela se mu je nekam zapuščena, zato jo je nagovoril in po kratkem po m en k u jo je povabil k sebi na dom. Takoj se je odzvala in mu pričela gospodinjiti. Vedno znova je gospodar male hišice iskal zaposlitve in tu in tam je res dobil delo. ki pa je trajalo samo po nekaj dni. Ves vesel pa je bil tudi priložnostnega zaslužka. S svojo pridno Lojzko, ki jo je bil vzel k sebi, je bil zadovoljen, akoravno mu je od časa do časa uhajala in se vračala tudi pozno domov. Nekoč je Lojzka privedla s seboj prijateljico Zoro. Nič ni bila v zadregi, zanesla se je na dobrodušnost svojega prijatelja, ki je Zori res dovolil, da se je naselila pri njima. Zdaj je bilo v hiši Še bolj živo in posebno zvečer, kadar, se je vrnil gospodar domov, so veselo kramljali. Čez nekaj tednov, ko so si bili že Čisto domači, se je Zora obrnila s prijazno prošnjo na gospodarja Jožeta, če sme povabiti v hišo svojega prijatelja Gašparja, ki tudi opravlja priložnostna dela v mestu. Jože Zori ni hotel odbiti prošnje in naslednji dan je prisedel k mizi tudi delavec Gašper, število stanovalcev v hiši je raslo. Kmalu se je namreč zgodilo, da je Gpšper zaprosil gospoda rja. če dovoli krov še njegovemu prijatelju Tinetu, ki je prišel pred dnevi iz Maribora. ^Samo za nekaj dni«, je menil, da pride za njim tudi Angela, i za njim Tine in ie Angela, dokler jih ni ▼ Miici IZ s katero si bosta pozneje že poiskala stanovanjem. Prišel je res tudi Tine. Kmalu so bili dobri znanci in se je med drugim tudi izkazalo, da je Tine res privandral iz Maribora, kjer je bil zaposlen — v kaznilnici. Ko je že padla beseda, je gospodar Jože, nič več posebno presenečen zvedel, da so tudi vsi drugi okrog njega precej znani po takih in sličnih hišah, kjer sedi trenutno za zapahom še ta in oni njihov tovariš. Toda vse je po trpel. Navadil se je druščine in razgovorov v večernih urah. čutil ni nobenega odpora niti ne, če je zdaj nastal prepir in kadar je omamljal glave alkohol. Naslednji dan so si bili vsi zopet dobri in je ta ali oni povabil še kakega tova* risa. Sleherni se je hitro privadil v hiši in ni maral več proč. Družba je pred tedni narasla na dvanajst oseb. Sosedje, čeprav dokaj oddaljeni, so že dolgo opazovali početje v skromni hišici, zmajevali so z glavami. Prešteli so vse natančno ter ugotovili: »Sedem moških in pet žensk...! Samo pohujšanje!« Oni pa so se malo zmenili za pozornost ki so jo njihovi hiši posvečali dobri sosedje. V načinu svojega življenja se niso dali motiti, zmotil jih je šele prihod stražnikov. Zaslišali so vse in vso družbo odvedli na policijo. Izkazalo pa se ie da nimajo na vesti posebnih grehov. Oblast pa je vendarle poskušala zatreti gnezdo, ki se je zdelo, da nasprotuje javni morali. Sklenjeno je bilo navzlic prehudim grehom izročiti vse aretirance sodišču. Tu pa je naenkrat nastala zadrega. V jetnišnicah je premalo prostora za prav pohlevne grešnike, zato so morali stanovalci hišice ostati zunaj. Varnostna oblast jih ie tedaj skušala razgnati na vse vetrove. Te dni iih je že ponovno razposlala na vse strani. A zaman ie ves trud. Vedno se zopet zberejo v svob" hišici za mestom, oblasti pa odgo-variaio: Dajte nar-, dela in živeli bomo spodobno!t Alpinistična šola Ljubljana, 20. februarja. Alp niitična >.ola, ki jt> je ustanovil TK 5kal-j. je priredila že vrsto zelo zanimivih p:edavanj. Tako je dr. Franc Novak predaval o »:iipin'stu in higieni«. Kot zdravnik k:ruTg ter izbore« smučar in planinec, j2 predavata j ra/przvljal o raznih planinskih podvigih, zlasti pa o tem, kako je treba hoditi po p!an:n=h, da ture ne škodujejo zdravju. Priporočal je zmernost pri hoji, ki naj bo (.nakomerna. Alkohola in nikotina se mera a'pinist izogibati. Na turi naj nikdar nc manjka v nahrbtniku sla-o/kor in limona. Piiporocal jc tudi čadasta o'ala v proti močnim solnčnim žarkem, ki se fidVjajo od snega. Velike važnost je tudi obutev in cblcka planinca. Vsak planinec mera spoštovati osnovne zahteve higijene in si bo le teko utrdil zdravje m okrepil telo. •Tema prihodnjega predavanja jc bili »Vreme za planinca«. Predr.val *e naš od-l:eni vremencs'ovec dr. 0«kar Reja, ki so ga študij-ka potovanja vodila v nordijske dežele, na Spltzberge, v Grdriknchjo, na Mont Blanc itd. Izkustva ki si jih je pridobil na teh p o tova n j to, ;e razlagal v alpinistični šol?. Za ekspedicije, ki hočejo razna osnovne elemente: /račni prtiik. toploto, \lago. vetrove oblake in padavine. Zračni tlak poda z v i št .no. Pri nevajenih ljudeh povzroča to motnje v organizmu (gorsko bolezen). Znak lepega vremena so gorski in dolinski vetrovi, pa tudi megleno morje, ki nalaihno vak>v; nad dclino v zimskem Č2«su. v gorah pa vlada prijetna toplota. Severni vetrovi so suhi in se jih veselimo vedno, ko gremo v gore. dočim se južni narieeni z vlago in kmalu pr?.ženeM> za visokimi čiri (oblaki, podobni kopreni) težke deževne oblake. Če sta luna m s >!nce obdana s kolobarjem, ki ga tvorijo ti pajčolanasti cin". lahko sklepamo, da vreme ne ho stalno. Ako pa južni veter odda ob ger-kih grebenih vlago in piha da- lje v dolino kot suh, vroč veter, govorimo o »fe.iu«c, ki je lahko zelo nevaren veter. Če so namreč na pcbočjiih skladi snega, postanejo gornje p'asti mokre in težke ter se često odtrgajo v obliki p laza. Zato bodite smučarji pri pomladanskih turah oprezni! Predavatelj je zaključi:! svoja zanimiva izvajanja s pozivom naj vsak plarrnec ;n smučar opazujeta vremenske elemente, ker jima bo to jaiko koristno. Še o pokljuški skakalnici Ljubljana. 20. februarja. Nedavno je nekdo, knkor sani povdarja g stališča lajika. kritiziral pokljuško 60-metrsko skakalnico ob priliki nesreče našega najboljšega tekmovalca v kombinaciji g. Bogo šramlja. Ni moj namen pričeti v tem pogledu polemiko, temveč le obrazložiti, da skakalnica odgovarja vsem predpisom ter da je do nesreče prišlo le po krivdi trenerja in *kakačev. Ni res. da je bila skakalnica zgrajena bolj na hitro roko, temveč je na njej delala večja skupina delavcev polna dva meseca ter je skakalnica pripravljena toliko, da so ob zadostni višini snega skoki za izvežbane skakače brez vsake nevarnosti. Dejstvo je. da je skakalnica namenoma grajana kot težja skakalnica, ker se je ponovno izkazalo, da so naši tekmovalci navajeni v domovini le na lahke skakalnice, v inozemstvu redno odpovedali, ko so prišli na težje skakalnice. Manjkala jim je pač rutina skak.-u-a. vajenega vsakovrstnih skakalnic. Pisec omenjenega članka kritizira. da ' je most za skakalnico previsok. Na to trditev postavljam le eno dejstvo, da je na holmkol-ski skakalnici, ki je svetovno znana in dopušča le skoke do 52 metrov frekord\ mosf visok 4.20 metrov, »ločim je na pokljuški skakalnici za 60 metrov le za 30 cm višji. Po FISinih predpisih je za doskočišč*' 60-meterske skakalnice predpisan naklonski kot 36 stopinj, dočim znaša pri imenovani skakalnici nekaj nad 36 stopinj. še eno dejstvo ovrača trditev pisca, da je skakal- nica Prepoložna. Ob priliki treninga je trener Hagen povdaril. da jc za skakače, ki trenirajo za večje skakalnice, potreben pri doskoku velik pritisk, da si- v tem navadi sigurnega in lepeira doskoka. V ta namen je na pokljuški skakalnici nametal na most snega in tako zvišal njegovo višino, zaradi česar se je parabola ieta v zraku še povečala in seveda pritisk pri doskoku. Pri prepoložui skakalnici si strokovnjak, kakor je Norvežan Hagen. kaj takega ne bi dovolU. Cesti padci so hili Pa vsekakor dokaz, da večina naših skakačev še ui dorasla večjim skokom. Šramljev padec, ki se mu je vdrla pri doskoku noga v sner. pa n*' znači, da leži ta krivda*ua skakalnici, pač pa je bila skakalnica pri navozapadlom snegu premalo steptana in pripravljena, kar pa je krivda trenerja in skakačev. ki so sami morali pripravljati skakalnico ten so to storili prepovršno. Šnuael se je pri odskoku odgnal z vso silo, podaljšal s tem dolžino skoka in naravno tudi povečal pri-ti-k pri doskoku, česar pa slabo steptan sneg ni izdr/.al. Če je na>im skakali em >e pokljuška skakalnica pretežka, kako naj >i potem ;;•>i.aganio propagando u snaaške "polete, kjer bo brzina in pritisk za ca 00% večji. Kar se pa tiče apela pisea na .1Z.>^. naj si izvoli prečita'i pravila, kjer bo aa-šel, da mora biti skakalnica odobren.i /a tekme, ne pa za uening. V ostalem pa nI potrebno imeti dvomov in strahu za skakalnico, pri kateri gradnji so sodelovali strokovnjaki kakor so g. stavbnik Rozman in p:. Ante ("Jnidovee. Razen tega na je bila skakalnica že v deeemhru Prijavljena savezu in predloženi vsi potrebni načrti. Tehnični referent Sat ki. Ljubljana Bogdan Zup;tn. Čeh abesinski dvorni arhitekt Irtg, ArnoSt Kametz je zgradil v Addis Abebi cesarsko palačo in parlament Y Če-kern Tesanu se mudi na obisku pri svojem bratu rng. Arnošt Kametz. Oba sta arhitekta, zaposlena v Addi-s Abebi, prvi kot dvonr arhitekt abeskiskega ce-rarja. drugi pa kot že-lor n ie "k i inženjer. Ing. Arnošt K.vmetz je pr-spel domov na počitnice k svojcem. Dopust je raisitcpij že po izbruhu vojne med Italijo in Afcesinifo. Cez dva tedna se vrne v A'besinijo in pre vz atv».:/ kot meža visoke izobrazbe in neumorne marljivosti. Ha;le Sek&eie ima izredno dober spomin. Govori glad'ko francosko, pa tudi angleško in nemško. Skrbi in zanima se za vse podrobnosti javnega življenja. Pri gradnji svoje palače je vsak dan osebno nadzira' delo. Svojo voljo, usmerjeno k napredku uveljavlja na najrazlične j>:h poljih javnega življenju. Pod njegov*) vlado se je pomnožilo število prebivalcev Adds Abebe na 3iX).0OO. Nekateri okraji imajo čisto evropsko lice. Zdaj ima Addis Abe ha moderen kolodvor, tri zvcčr.a kima. tri hotele, dunajsko kavarno in slaščičarno ter Dvorna kapelica, cesarjeva palaca in poslopje parlamenta več grSdh kavarn. Ing. Kametz, ki je bil za svoje delo odlikovan z dvema visokima abesinsk:ma redoma je prepričan, da bo mogel po povratku navzlic vojni svoje delo v Aberiniji nadaljevati. Rokopis ga je izdal V avstrafekern mtotu Šodnev je bil obsojen na smrt pisatelj kriminalističnih ro-manov Homec tbobcaiaon, ki jc zastrupil svojo ženo. da bi dobil visoko /av;trova'-ivno. Y naši burni dobi ie bil to dokaj c bi ča j m primer. d::b:\ je pa senzacijonalno obeležje zaradi neobičajnega načina, kako so zločinca razkrinika-H. Lani v .avgustu so našli .Robertsonovo ženo živijo v njeni vili v okolici Skkieva mrtvu. Zastrupljen* je b ji .i s ciankalijem. Na smrtni pa stelji je ležaCo pismo, ki v njem aenrečntca sporoča prijateljem, da gre v amrt, ker j > je mol zapu-t:i. Znanec prosi, naj možu tega ne očitajo. Z.:ivatrova!mic/ je morala izplačati vdovcu 3Ql<),110 funtov, za ko Jkc.r je bila zavarovana Kcbertso-nova. Toda zavarovalnica je n-uj©la enega najsf>retnej*ih amer^kih detektivov, da bi zadevo preskai. Lc-'a se ie znal vtihotapiti v Robertsonov dom kot sluga in kmalu je prišel skriviu ti e dna. V skrivnem predalčku Robcrtso.iovc pisalne mize ;c na>e! rokepio rt in ar« a. či^i:r junake sta nosfta imena aaV^oncee Kubcrtso-novih 1 i o race in Si v,:.i. R-;kt>p'> tc ic k-inča! bfl& ta.m. k' r —|t'dlijc v iivija BOO* -mor in piše nezvest «nu H" ■i^a p-oslovUno pjaaao. Roaaopio ic puaal llcnc . i.iic straci, ki jo je p:«»a!;: njag l l ž .vi t. !' \ .'nega poaaaa v rok p n al b'-!j. Detektiv jc ta&oj i'v.h.^1. C\\ gr? /i *t-> irvmo, ki ;c b-ilo raideno m iur t iraški po-ste'j-:. Arct;ri' je osumljenega n—it-' ki ic po d-a-lišem ck'evani.i iJ i :r POl /j-truprl svojo ženo. 1^-Vf;r.'' ji jc rc«?v n. pcciovli'o piamo ic pa (hA n ip - rti na posebnem papirju. N«seednjega dne je p~i-me?a! ženi v kavo eienkarj, k iv-^emu truplu jc pa pi:'«-/'1 p fiovVr » p-*-1 > bi obaaaai m;s]-iile. da t\ "c aearafcifca končala življenje. Iz Celfa ^e V območju et-li^Ue gasilske /up", ki obsega vse gasilske čete v celjskem ha konjiškem srezu, je bilo lanJ 5? poanrov n sicer 21 malih, 26 sreJni»h la 5 večjih fi. 1934. je bilo 55 požarov). Gorda SO DO -čini gospodarska poslopja V aavarovanifl objektih je bilo 44, v nrzavai-ovanih M B požarov. Skupna Skoda ie znašala skoraj 1,260.000 Din, a bi se bila povečala na približno 6,540.000. čo bi no nastopili ga* siici. ki so s svojo požrtvovalnostjo reftili* okroglo 5,200.000 Din narodnog t | . -ženja. Pri lanskih pt žarih se jo poivsi-:-čilo 9 gasilcev, med temi sta dobili težje poškodbe. Pri 50 požarih so n pile gasilske čete z 959 gasilci, ki so porabili za gašenje v celoti 238 ur Pri dveh požarih gasilci niso nastopili, ker Bftso bili obveščeni. _c Zahteve krojačev in kroji* i »o. Z t .1- ženje krojačev in krojačic v Cftlju. k1. \r l 175 članov in članic, je Imelo v ho! >PoSti« redno leteo skupščino, katere je udeležilo 95 članov in članic Zbor« va-nje je vodil krojaški mojster g. Anton Ur-Šič. Po odobritvi poročil funkcionarjev t«*r obračuna za leto 1935 in proračuna z-i leto 1936 je bila glede na krizo v krojaški obrti sprejeta resolucija, ki je bila dostavljena banski upravi in Zbornici za TOI v Ljubljani Resolucija zahteva primerna ukrepe proti šusmarstvu in zaščito krojaške obrti napram industrijskim podjetiem. ki izdelujejo obleke na veliko. Tem industrijskim podjetjem naj bi se prepoved a o izdelovanje oblek po meri in naroč lu Resolucija zahteva tudi ukrepe proti koni -cijski trgovini, ki zaposluje krojače in šivilje ter izdeluje obleke. Nadalje se naj prepove odnosno omeji uvoz obl^k iz inozemstva in uvede na ta uvoz višja car-na. Določi naj se eksistenčni m nimum do 10.000 Din čistega donosa, ki naj bi bil oproščen davka. —c Izpitl vozačev motornih vozil za kandidate iz Celja ter celjskega, laškega, gornjegrajskega. konjiškega in šmarske-ga sreza bodo v ponedeljek 16. marca ob 8.30 dopoldne na sreskam načelstvu v O-lju. Interesenti naj takoj vložijo p-o-šnje za izpit —e Konferenca s predstavniki go-jvt-dar«kUi organizacij, industrijskih in obrtnih podjetij. Po nalogu Okrožnega ur.i l,i za zavarovanje delavcev v Ljubijani sfcj -cuje ekspozitura OLTZD v Celju urarlro konferenco — uradni dan, ki bo v nedeljo 23. t m. ob 10. dopoldne v dvorani CV rt« nega doma v Celju, Vodnikova ul'.ca. T. nadstropje. Vabljeni so predstavniki spodarskih organizacij. industrijskih in obrtnih podjetij. Razpravljalo se bo: o računskem zaključku bolezi-nskoga zavarovanja za leto 1931. in o poskusni bilanci za III. četrtletje 1935: o zdravniški službi in o ekonomiji re-jepture; o plačo anju prispevkov; o raznih prit"žbah in drugi!' važnih vprašanjih delavskega zavarovanja; o ustanovitvi stanice za socialno skrb za rekonvalescentne delavce, ki so izčrpali podporno dobo pri bolezenskem zavarovanju, a še niso sposobni za delo ter podpiranja nujno in neobhodno potrebni. Frank Highsm 11 Seržant Flips Roman — To so skrbi na svetu, kaj seržant Flips? Ogovorjeni je presenečcr.o obstal, potem .ie pa odgovoril po svoji navadi po-časi in resno: - Hvala za vprašani?. Človek dela, kar more. Mož s pLščečim glasom se jc hitro i\\ previdno ozrl okrog, potem je pa dvignil1 glavo, pogledal v obraz policistu, ki mu je segal koma i do ramen, in d-e;al s čudnim naglasom na vsako besedo: Salo Levy se je peljal danes čez Kanal. Če vas to zanima, seržant. Stavim svojo slavo proti vašemu puddiii£u. da bo čez nekaj dni v Amsterdamu prodajal ukradene dragulje. Flips ga je presenečeno pogledal in vprašal prijazno: Cujte. dragi prvatelj, ali bi mi ne hoteli povedati, zakaj se prav za prav tako vnero vmešavate v policijske zadeve? — Tc, dragi seržant. vam povem, ko pride čas za to. Toda če mi ne zaupate, me lahko aretirale. Flips se je zasmejai in zmajal z glavo: Kaj še! Kaj še! Saj mi še na misel ne pride kaj takega. Kakor slišim, se še vedno navdušujete za puddng. Ne smeli bi ga pa toliko jesti, saj se gotovo še spouimjaie, da vam takrat v Chicagu pri \Vilsonov; materi ni posebno dobro teknil. Lahko noč vam želim! Seržant FUps je bil že davno za trerjim vogalom, »toda možic z rdečim dežnikom pod pazduho je še vedno stal na istem mestu. Ma.al ie z glavo in mrmral sam pri sebi: Pozna me? Odkod neki me pozna? Kako to, da ve? Stavim svojo glavo proti... Naenkrat jc pa rdeči obraz debeluha-stega možica prebledel in posind: Te oči... te oči ... kje neki sem že videl te čudne modre oči? ★ Enakomerno in naravnost kakor izstreljena pšica ie rezalo ogromno letalo B IV morje oblakov in megle. B IV :e bilo eno najmodernejših letal družbe British Aero Companv in letalo je na progi London-Haarlem. Razen sive pare se ni skozi okno videlo nič in ker ni biTo običain:ga razvedrila, se je navezal pogovor med tremi popotniki v razkošni kabini. Dve dami, mati in hči. sta sedeli pri oknu in se imenitno zabaval? nad pripovedovaniem mladega, slokega moža z neverjetno pomečkanim obrazom. Bil je policijski seržant Josua Flips, ki se jc bil menda lemelnto zmoiH. ko je sedeltv letalo, kaoti Irska je ležala od Londona v čisto drugi smeri, nego je bila ona, kamor je le-telo letalo. Sploh je bil postal Flips čisto drugačen. Na sebi je imel sivo popo.no obleko, ki se je po pravici nazivala elegantna, in proti svoji navadi ni imel natlačenih žepov. Svoje petrebščne je imel spravi ene v usn-eir popolni torbi, tako veliki in lepi. da b; se je nHi dolarskemu m;li.'onrtr'u ne bilo treba sramovati. Na glavi je imel Flips mehko, sivo volneno čepico, na dolg:h nogah scMdne čevlje, udoben popotni plašč, ležeč kra' kovčega, pa gotovo ni bil iz delavnice predmestnega krojača. Baš ko je Flips pripovedoval damama, da si hrošč nosorožec ali kapuci iček. če kdo pihne vanj, iz gcle jeze konca ž \-Inenje, in da mehiška škrlatnica. če pričakuj napad, od samega stranu izpre-men barvo, se ;e začelo letalo nagibati proti zemlji. Motor ie začel brneti sunkoma, pik* ie priprl plin in zakrožil nad letališčem. V nasledniem hipu je letalo že drse'o po travi haarlemskega le&ališčaL Slovo sopotnic od Flipsa Iz bilo kratko, toda prisrčno. Starejša dama oe povabila FI:psa celo na čaj v sv ' Ion d hiški dom. ko se vrne domov. Ko se je Flips potem udobno zleknil v rezervira-nem kuneju amsterdamskega brzo vlaka, je potegnil iz žepa zrcalce in se pogloo 1 v oglede vanje svojega zgubanega obraza. Ali ste me povabili, ker sem tako lep. ali zato. ker sem ima d?"al. da trgujem z briljanli? Morda je jima pa tako zelo imponiralo moje znanie o samomorilni niani'ji hroščka kapucineka. — je razmišljal Flips in njegove modre oči so žarele od radosti. Hotel »Neederland« Je dom prve vrstj in v rr.rn se usTavijao /la>ti ftioz^mcJ z demanti. Tu se tud; vsako letsestanej > zastopniki naiveč ih draguljaru sveta in pri skodelici čaija sklepaio kupci«; e. kakšnih trgovci drugih širok ne dosežejo v mnog;ii letul Seržant Flips se jc vpisal v tujsko knjigo ket »James Stone, trgovec z ura-gulri \/. St Louisa.« Najel ie dve krasni sobi v an:^č::i nadstrv)nju z razgledom na Zuidersko jeaeao. To drago stanovanje je naiel za:o. da je imel za soseda Salo Levy'u. polic-ji znanega razpečevale:: ukradenega blaga rt Londona. Salo Levy ie imel v Fleet Streetu-sred: Lo;:dona. skromno trgovinico. Njegov glavni pokiic je pa bil prodajati kolikor mogoče ne opaženo in ugodno ukradene dragulje. Po velikem vlomu pri lady ritzgeraldovi je bil Levy močno osumljen, da je ram ukradene rodbinske dragcceiiost: predelal in spravil via Pariz v povsem izpremen:eni fazoni zopeL v promet. Takrat so ga vtaknili celo v preiskovalni zapor, toda ker se temu z vsemi mazili namazanemu lisjaku ni dalo n;e dokazati, ga je morala sodsče klub ugovoru policije izpustili. Navzlic vsemu prizadevanju policije se .-e Levyju vedno posrečilo zakijuć ti svoje umazane kupe -je na tihem in neopaženo in čeprav je policija skoraj zanesljivo vedela, da e zaupnik najdrznejših vlomilcev, veSČakov za J a j. mu ni mogla ci > živega. Le-vy nikoli ni nosil pr: >,cbi draguljev. Levy tudi doma ni imel draguljev, celo v svo-ji trgovini jih skoraj ni imel in za'o s-« bile hišne preiskave vedno brezuspešna. Levy se je tudi skrbno »ogiba] občevanja s sumljivimi ljudmi. To je bi mož šestdeset let, nizke postave, sivih bs in štiri oglatega obraza, spornima eeega na jastreba. Hodil je vedno brezh bno oblečen. Ko je stopil Salo Levy zgodai / ur,t iz st;bc na h ,Jnik. so se t^dprla vrata. ••<•-sedovega stanovanja in na pragu se e p ga vil mladene sloke postave. Ni %eW •je imel eleganten potni plašj. čepic i pa potisnjeno tako globoko na^ibraz. da mu je zakrival šči: čelo in polJ^ico obraza. Kljub temu pa ni mogla čepica pr -kriti, da je mladenieev obraz naguban n razjeden kakor pečeno jabolko. Sal Levy prvi hip ni verjel svojim očem, kn ie zagledal to postavo. Naiprej se le nekoliko ustrašil, potem sc jc pa dobr -dušno nasmehnil in si dk>voiH tiho ug -tovitev. da ima Scotland Vard med svo-Hml liudnu neverjetne tepce. Orajuja Jcalp ZupanC1C — Za »Narocmc tlakarn