- 151 - Dopisi. Iz Dunaja 5. t. m. Dnnajski Slovenci se naj bolj veselimo, kedar v ^Novicah," ki jih vsi tako radi imamo, veliko dopisov iz različnih slovenskih krajev najdemo. Dopisov s žalostnimi novicami, se ve da, nismo veseli; pa nam je vendar ljubo, včasi tudi žalostno resnico zvediti, da si svojih premilih rojakov srečniših ne mislimo, kot so. Tudi zbujajo taki dopisi v vsakem i misli, kako bi se moglo pomagati. — Veselilo 'nag je brati, da je gosp. Hicingerjev slovenski obraz cele zemlje v dveh polkroglah že v kamnotis-karnici. Takega zemljo vi d a je slovenski šolski mladini zares jako treba; ali ravno tako je treba slovenskega z e ml j opisa, kteri bi se jih tudi odrašenim kme-tiškim ljudem dobro prilegel #"). Že davno je, kar smo brali napoved gosp. Mala vasica, da bo on take bu-kvice spisal. Prosimo ga, da bi hotel razglasiti, kako in kaj. Ce jih on ne piše, naj bi se hitro kdo drug lotil. — Z velikim velikim veseljem prebiramo tukaj tudi manj navadne slovenske besede, ki jih marljivi gosp. Jakob Volčič po stari Liburnii nabira. Kaj hvaležni smo mu za več jedric, posebno pa za pravdoznansko: raz-kup. Verlega rojaka prosimo, pravdoznanske besede s posebno marljivostjo zasledovati in toraj skerbno naslu-sati, kedar se od takih reči pomenajo. — O tej priložnosti naj tudi sporočim, da naš slavni gosp. dr. Miklošič], čigar ^spominki iz življenja svetnikov" (jnonumenta e vita sanctorum) v staroslovenskem jeziku s pridetim slovnikom so že natisnjeni, je te dni na vse strani slovenske zemlje rodoljubom pisma s to prošnjo razposlal, da bi mu za primerno plačo manj znane slovenske besede za slovensko-nemški slov-nik, nabirali, ki ga misli na svetlo dati. Ker>-je neki po T o minske m in pa po Krasu še veliko čistodo-mačih, drugod že pozabljenih besed slišati, želi vsaj dva gospoda zvediti, ki bi jih hotla ondot nabirati. Kogar je volja, naj bi se mu pismeno zglasil. Da le pod gospodovo ime na pismu besede „in der Hofbibiiothek in Wienu pristavi, bo pismo v prave roke dospelo. Pa tudi drugotni nepoznani domoljubi (posebno gospodje učenci vikših šol), ki do 25. t. m. njegove pismene prošnje ne prejmejo, pa bi vendar radi nabirali, naj ne zamarijo, se imenovanemu gospodu zglasiti, toliko manj, ker to prizadevanje ne bo le njim in gosp. pisatelju, ampak nam vsim in mlajšim našim, z eno besedo, domovini zaleglo. — Gosp. dr. Miklošič misli tudi nabirek g. Pena, minorita v Ptujem, (kteri se neki že 30 let z nabiranjem slovensk h besed peča), kakor tudi mnogoletni gosp. Cafov nabirek kupiti, ako ju bo volja prodati. Ta lotitev *M*) gosp. dr. Miklošiča je gotovo velike hvale vredna, in kdo ne želi, da bi mu v tej reči prav po godu šlo ? — Veseli nas nadalje v ^Novicah" brati, kako živo da se mlajši sodni vradniki trudijo z našim ljudstvom pri očitnih sodbah po domače, kakor se spodobi, ne pa v ptujem jeziku govoriti. Neki rojak nam je v dopisu zastran tega tudi poprejšnjega namestnika deržavnega pravdnika gospoda dr. Defacisa hvalil. Njegov naslednik je znani rodoljub gosp. Peter Kosler, čigar slovenski zemljovid ^Slovenija" morebiti že tudi čez 2 mesca tukaj na dan pride; svesti smo si toraj, da je gosp. Defacis, ki zasluži očitno pohvaljen biti, vrednega naslednika dobil. — Rad bi od te reči malo bolj obširno govoril, pa naj ostane za drugi pot. Le to še pristavim, da bi bilo po Slovenskem kmalo drusrači, ko bi se prosti ljudje za svoje postavne pravice, ktere jim nekteri kratijo, tako krepko potegovali, kot so hvalni župani Kamniške okolice na Krajnskem in štajarsko-slovenski župani Celjskega okrajnega poglavarstva, ker ste jim okrajni poglavarstvi zoper postavo svoje razglase samo v nerazumnem nemškem jeziku pošiljale. Zdaj se to več ne godi. — Moško, to je krepko pa *) Tudi tega kratko spisanega nam je imenovani gospod obljubil. Vred. **) Po naši misli naj se imenuje »Unternehmung« lotitev, polotba, lotenje ali započetje, ne pa: podvzetje (!!•'). Ga ni slovenskega duha ne sluha v tej besedi. Kdor ve še kakšno boljšo, prosim, naj jo pove. Pis. vendar zmimo poganjati se, da se nam postavne pravice ne kratijo, — to ni: puntati se.— Kakor se ni županom , ki so se poglavarstvu krajnske kronovine pismeno pritožili, da se jim iz Kamnika le po nemško dopisuje, nič hudega zgodilo, marveč so bili vslišani, ravno tako bi bila gotovo tudi pritožba drugih županov rešena. Dokler se nihče ne pritoži, misli poglavarstvo morebiti, da se postava zveršuje. — Ni davno, kar smo imeli veselje iskrenega domorodca gosp. dr. Muršeca tukaj viditi. Bog daj, da bi bil kmalo tudi za nadzornika slovenskih šol postavljen. — Kazenske postave bo začelo deržav-no svetovavstvo ravno te dni pretresati; ni tedaj res, da bi jih bili že cesarju v poterjenje podali. Slovnik nemško-ilirsko -slovenskega pravdoznanskega imenstvaizhaja počasi na svet; še le tretja pola je natisnjena. Deržavna tiskarnica ima res odveč opraviti; pa nam natiskovanje vendar le predolgo terpi. Ravno je v natisu tudi „malo berilo" samo v slovenskem jeziku, spisal gaje slavni slovenski pisatelj g.g.knezoškof Slomšek. Slava mu, nevtrudnemu rodoljubu in deto-milu! Abecednik, ki so ga ^Novice" že napovedale, bo za slovenske šole po kmetih tudi samo po slovensko natisnjen, in tako je tudi naravno in prav. — 152 -