192
Naši dopisi.
Iz Rusije '3. junija. —rj.—  Noben  zgodovinar  prihodnjih časov ne bo v stanu opravičiti,  kar je Anglija poslednji dve leti pregrešila; ona bo dajala težak odgovor   pred   sodbo   zgodovine: njeno  vest  teži Bulgarsko klanje, Srbski in Črnogorski boj, Ruska vojska s Turčijo.    Vsega tega felanja  in   prelivanja človeške krvi bi ne bilo,   ko bi bila Anglija odkritosrčno prijela  tiste sicer malovažne  predloge,   katere   je   Rusija   stavila  v svojem prav slovansko-nesebičnem  miroljubiji.    Slovanska   skromnost   se   nikdar  v  zgodovini  v mednarodnih odnošajih ni   tako   sijajno pokazala,   kakor   naše dni v Slovansko-turskem vprašanji: vojska je s Turčijo,  z narodom,   katerega   vodi   surovi verski zakon in prirojena Ijutost in krvoločnost,   ki   človeških pravic ne po-znd, mednarodne pravice le na jeziku ima, v dejanji pa nikdar   nikoli   ne   spolnuje.    V  tej   vojaki Rusija   ne praša sebe, kaj bi bilo njej koristno iz vsega tega, kar ona more storiti;   ona le praša,  kaj je pristojno blago-dušnemu narodu, kaj je prijetno bližnjim in daljnim prijateljem   in   nasprotnikom.   ^Rusija ima  brodovje veliko bolj močnj3 nego Turčija.   Ce je Turčija smela objaviti blokado Crnomorskih pristanišč,   Rusija  bi lahko svojo floto poslala k Turškim bregovom Sredozemnjega morja in razbila bi Turške bronenosce   in   druge vojne ladije. Al Rusija ne samo tega ne misli   storiti,  ampak prepovedala je tudi morsko ropanje tako, da Turške trgovske ladije svobodno plavajo, kodar hočejo.   S tem blagoduš-nim postopkom je Rusija hotela pokazati, da v vojski s Turčijo se ona ne stavi na eno in isto stopinjo s svojim divjim protivnikom ,   od druge   strani   pa je ona hotela tudi ugoditi Angliji,   s   katero se pogaja za Evropejski mir.    Angliji je veliko na tem ležeče, da Sueški kanal ostane v strani od vojske;  Rusija jej je v tem ugodila. Rusija je gotovo Angliji še več po volji  storila,   kakor sem Vam že pisal.   Ali v tem se bo najbrže spet pokazalo, kako resnično je,   da Slovana je treba suvati naprej k temu, do česar ima pravico, drugače v svoji neizmerni skrornnosti se vedno boji, da, polastivši se svojih pravic,  morda naredil bi krivico sosedu.    Težko da ne bo Anglija p rim oral a Rusijo, da se odreče vendar na zadnje tej preveliki skromnosti.   Anglija kriči na glas po Evropejskem miru, pa se jej sline cede po Evropejski vojski.^)   Novejša poročila silno sumičijo Beusta, da je v Angležki mreži  ter si na vse kriplje prizadeva v to mrežo zaplesti Avstrijo in Francijo.    Res!   krasen prizor bo to: prvi dve katoliški državi v zvezi z Anglijo, katere kralj je nekdaj prejel častno im6 „bra-nitelja svete vere",   se bodo  vojskovale in kristijansko kri prelivale   zoper  kristijane  za  zakletega   sovražnika kristjanske vere,  za ljubega Turka!    Je li to mogoče?
*) Ta beseda je pač pravo zadela.                   Vred.
Magjarom in Avstrijskim nemčurjem ni to samo mogoče^ ampak bilo bi jimjako prijetno, vsaj oni ne samo proti Rusiji divjajo, ker se boruje za kristijane, ampak danes raji ko jutri bi začeli vojsko zoper njo. — Kranjski deželni zbor je razpusčen, nemčurjem se po besedah Ljub-Ijnnskega „Tur8kega lista" sline cede po Peštanskih škandalih Turškim softam na čast, zato jim je treba večine v deželnem zboru, katera bi ropotala proti Rusiji, slavo pela Turškim bašibozukom in pomagala bi Avstriji stisniti v roko meč za Turka preti kristijanu.. Nas tukaj v Rusiji je ta novica zelo osupnila, vendar se nadjamo, da naši Kranjski Slovenci, katerim razvaline okoli cerkva se pričajo, kako so Turki nekdaj njihove pradede v cerkvah morili, se ne bodo podali prijateljem Turškim, ne bodo skrunili svoje kristijanske vesti, svoje človeške časti in svojega slovanskega imena, ampak pokazali bodo, da so pošteni rodoljubi in volili bodo svoje že izkušene narodne poslance, katerim srce bije za svoj kristjanski Slovenski narod.
Y Gorici 10. jun.. — Že več ko 15 let nismo imeli tako mirnih volitev za mestno starešinstvo, kakor letos; vršile so se pretekli teden. V 3. volilnem razredu so izvoljeni (prejšnji starešine) g^, dr. Mau-rovič, dr. Ed. Seiz in Iv, Covacig; v 2. volilnem razredu grof Ant. Attems (nov) in v 1. razredu gospodje dr. Verzegnassi (star) in dr. J. Battiggi (nov). Vsi 80 izvoljeni enoglasno ali malo da ne enoglasno. Agitacije ni bilo nikake; nasprotnih kandidatov ni bilo. To je lepo, da se je strast v Gorici ulegla. Sicer pa je šlo letos manj voiilcev volit, ko prejšnjih let. — Delo za novo pokopališče — o katerem sem že večkrat poročal — je pričeto. Ko so tla ravnali, našli so mrtvaške kosti; bil je namreč ondotni prostor odmenjen za pogrebanje vojakov za časa francoskih vojsk. — Povedal sem uni pot, da je bil gospod nadvojvoda Albreht v Oglej i. Pozneje je podaril za ondasnji starinski muzej 100 g o Id. Ta muzej, ki bo s časom dika Oglejskega mesta, vse nase dežele in Avstrije, bil je ustanovljen leta 1873., in že takrat je blagi nadvojvoda nekaj zanj podaril. — Vročino imamo hudo; 25^ R. v senci kaže gorkomer. — Ppije j© krasno. Sviloprejke pa gred6 mnogim pod zlo. ~ Čudno nasprotje zapazujemo že nekaj let v Gorici — središči rajske dežele, dežele sadjerejske in po nekaterih straneh vrtu podobne. Vsega pridelujemo, prav zgodnjih pridelkov imamo; — ali imamo jih samo, da jih gledamo, kako jih na krasnem našem trgu^skla-dajo in odpravljajo na — železnico. Češnje, grah, fižol, krompir — vse gre proč, — v Ljubljano, Gradec, na Dunaj in Bog si ga vedi kam še; samo ostanki so za nas domačine, -~ in še te moramo večkrat kupovati odprekupčevavk; na vsak način primeroma — drago. — Papeževo 501etnico so po naši deželi tudi na kmetih sijajno obhajali so-sebno v Lahih. — V Gorici so zdaj sodnijske obravnave s porotniki. Dne 6. t. m. je bil k smrti obsojen nek A. Bolko (Kravos) iz Ajdovskega^ okraja doma , ki je svojo zakonsko ženo umoril. — Se neko čudno prirodno prikazen naj objavim. Čudimo se včasih, da — po dolgi suši — na pr. jablani pozno jeseni cvet6; jez sem te dni še nekaj bolj čudnega zapazil. Nekaj časa pred Včliko nočjo sem dobil loneo reze de, katero so držale po koncu tri v prst zabodene pdličice. Kakošne so bile izprva te paličice, nisem gledal, al to sem videl, da so se pozneje taka posušile, da se jim je lub povsod razpokal in po večem odpadel. In ko je nazadnje tudi rezeda že skoraj usihala, — poganja zdaj ena omenjenih paličic, lepo,   čvvrsto  zeleno  perje.    Kake sorte lesu so
palčice,  ne morem  poznati.    Sredico (stržen) imajo debelo.
Iz Spodnje Idrije 7. jun. — Naj oznanim iz spodnje Idrije in spodnjih Kanomeij častitim bralcem ,,Novic*' nase velike nadloge, katere moramo že okoli sto let trpeti. Al se sedaj ni podobe, da bi milejše solnce, solnce pravice pred naša tla posijalo. Po naših izkazkih od leta 1868. do leta 1876. je dokazano, da je v tem času pri 50 bližnjih posestnikih veliko živine, in sicer 4 konji, 4 voli, 14 krav, 3 junice, 177 telet, 69 kozd in 197 ovdc poginilo; ovdc in k6z sedaj od mesta Idrije za reko Idrijco po spodnji Kanomlji in spodnji Idriji do Tominskega okraja prav nič več rediti ne morejo, že v Masorih so nekateri kmetje pri reki Idrijci ob vse ovce prišli zarad strupenega smradu od Idrijce. Sami rudarski gospodje morajo do dobrega prepričani biti o tem, da nam krave večidel le mrtva teleta delajo, kajti kupili so kravo za poskušnjo (probo), katero je neki rudar v hlevu pri gosp. Fr. Gabrijelu skozi 3 leta dobro krmil in marljivo gleštal; al brž prvo leto je krava porodila mrtvo tele, katero je bil rudar na tihem zakopal ; drugo leto, ko je krava zopet mrtvo tele storila, ni hotel ruddr teleta več zakopati, morali so ga kooje-dercu prepustiti, al ukazalo se mu je, naj o tem teletu molči, pa je prepozno bilo, kakor so ,,Novice** v 23. listu 1876. leta že povedale. Vložili smo prošnjo si. C. kr. ministerstvu poljedelstva 31. januarija 1877. naj bi se odvrnila škoda, ki jo naši živinorejci trpijo, in poslali smo tudi drug izkaz od gosp. Jan. Leskovca, v katerem je on sam sebi storjene škode na 3437 gold. <5enil; tu ni všteta škoda druzih gruntarjev, oni posestnik pa, ki največ škode trpi, v navedenem izkazku še vpisan ni, namreč Matevž Kavčič. Poslali smo drugi izkaz od leta 1868. do leta 1876., v katerem je vsa živina, katera je v omenjenem času poginila ali mrtvo tele storila , od župana spodnje Idrije vpisana , po katerem pride v tem Času na gosp. Janeza Leskovca le 997 gold. Prejeli smo z Dunaja našo prošnjo nazaj, v kateri se nam naznanja, da pride maja meseca komisija preiskavat naše pritožbe. In res je prišlo 22. maja 6 tujih tujih gospodov ob 9. uri zjutraj v grad , in na poziv gosp. Jan. Leskovca grem tudi jaz ž njim h komisiji, da vidim, kako da se dela in da potlej ne govorim , da on za gospode in le za se dela. Ker mene niso povabili, me menda tudi niso radi videli, al smel smo še vendar ostati. Vodja komisije nam je pred vsem bral namen tukajšnjega shoda. Potem poprsme c. kr, visi rudarski svetovalec gosp. Marko Lipoid besedo in nama pravi, da so slavni gospodje v Idrijo poslani, ki bodo preiskovali našo škodo; ako bodo leti gospodje izkazano škodo pripoznali, jo vam hočem plačati, brez tega pa ne bodam denarja v vodo metal. Ako bi bil tudi jaz vladoo povabilo dobil, bi tem besedam ne bil molčati mogel, ampak naravnest bi bil rekel: vsaj ste, gospod, imeli sami eno kravo skozi in leta na skušnji pri g. Gabrijelu; lahko poveste, koliko telet ste priredili. Prvo tele je vam ruddr skrivaj zakopal, in drugo leto, ko ga ni hotel sam zakopati, ste ga mogli konje-dercu prc-pustiti, to leto pa se je s tretjim teletom ravno tako godilo. Potem bila bi častita komisija vedela, kaj je resnica in kako po pravici odškodovati škodo. Dne 23., 24. in 25. maja so gospodje pri dotičnih posestnikih v spodoji Idriji in spodnjih Kanomljah hleve in krave pregledali in popisali, dne 26. maja pa v Idriji pri dotičnih posestnikih. Al nekateri poškodovanih so 80 se 27. maja pri meni pritožili, zakaj da k njim niso prišli hlevov in krav ogledat in popisat; pritožili so se meni ravno tisti, ki so za škodo za poginena ali klaverna teleta eni po 10 gold., drugi po 5 gold. povračila dobili.    To me je osupnilo   in upanje podrlo do
tega, kar je glavni namen komisije. Povedal sem pri komisiji, da naš okraj Idrijski ima 10 županij in 1734 hiš; konjederec pa ne dobi od vseh druzih županij toliko mrtve živine, ko od teh 50 posestnikov. Al ni to dokaz, jasen kot beli dan, kaj dela strupeni smrad? Vsaj je še prejšnje čase toliko pravičnih profesorjev in zdravnikov neizmerno škodo pripozoalo, zato ne obupam, da bi sedanji, če so se prav prepričali, ovrgli, kar tirja Božja pravica.
Boštjan Leskovic,
Novomesto 5. jun. (Nemcursko gospodarstvo.) Mestna naša gosp63ka, ki se rada magistrat imenuje, nam je napravila na mestno hišo lepo uro. — To je vse hvalevredno. Al mnogo reči je, ki človeka silijo na premišljevanje: kaj dela ta magistrat? Ce človek pride od Zagreba gori po mostu, vidi neke stopnjice, ki ga vodijo v mesto navzgor. Kamenitne so, vdelane na skale, io služijo večemu delu občinstva za najkrajšo pot med Kandijo, našim predmestjem in mestom samim. Al človek, ki ima skrb za zdrave svoje ude, ne upa si po-gostoma todi hoditi , kajti kamenje leze tu že narazen, skala se trga od skale, tu manjka stopnjice, tam je človek, posebno otrok, v nevarnosti, da se ne prekucne navzdol, ker je ograja sem ter tje pretrgana. la še enkrat ponavljam, da to je občno hojena pot — a se vendar nič ne popravi, že nad eno leto ne , kajti naša nemčurska inteligenca ima slabe oči, da niti naj-potreboiših stvari ne vidi. Oglejmo si tudi drugi konec mesta. Tu je nek prostor nasajen s kostanji, kojega občinstvo rado imenuje „ale^', kar bi se drugače reklo tudi drevored. Čemu so po mestih drevoredi, to vsak vč; 80 pa tudi vredjeni tako, da zaslužijo to imč, da se ljudje spočivajo v njih in okrepčujejo z zdravim zrakom. V našem mestu je pa letos vse drugače. Sedežev ni, ograje tudi ni; prost je ta prostor vsem božjim stvarem, ki živč in se gibati morejo, in — ,jhor-ribile dictu*' — zato tudi ves neosnažen in umazan. Strašno smo primitivni! Da bi ti kostanji že donašali kak dobiček, radi bi odpustili mestnim očetom, da jih vsaj še stati puste. Ker pa tudi tega ni, bilo bi boljše, da se še ta drevesa opuste, ako že nočejo napraviti sprehajališča, kakor se spodobi. Takih nerednosti pa je še več. Ugovarjati bi se utegnilo, da ni denarja. Vemo, da ga ni in da manjka ,,nervu8 rerum gerendarum** Novomeški občini tako, kakor drugim. A če je vendar za drugo novcev, zakaj bi ga za reči ne bilo, ki so mestu jako potrebne. Lani so obljubovali in se pridu-šali, da bodo napravili Bog vedi kaj za mesto, a letos ni vsega skup nič. „Po njih sadu jih bodete izpo-znali^', pravi sv. pismo.
Dolenji Zemon na Notranjskem 10. rožnika. — Volitev volilnih mož v Bistriškem okraji bode 20. t. m. Pisatelj teh vrstic se čudi Jablanski županiji zarad Čudno napačnih imen, katerih ni v naši vasi. Ko pogledam imenik, ali sem vpisan ali ne, najdem se zapisanega ,,Jo8ef Zadu*'. Misli se mi vrivajo, da je to nalašč narejeno, vsaj vendar poznajo ,,koje boje" je to ime. Zato opozorujem druge volilce, da naj pazijo. Pa vsaj so že naše ,,Novice'^ zadosti nas podučile. Al to prošnjo imam, naj blagovolijo povedati nam: Ako oče ne more iti k volitvi, ali je veljavno , če svojemu sinu (prihodnjemu gospodarju) polnoletnemu dd pravilno narejeno pooblastilo? Sicer pa upam, da bode volitev dobro iztekla.                                                        J. P. Sk.
Iz Ljubljane. — Okoli vlite v za deželni zbor suče se še zmirom najbolj politično naše življenje. Kakor se nam poroča, začno se prevažne volitve volilnih mož večidel vršiti prihodnji teden. Naši rodoljubi po deželi v obče vedo ceniti  imenitno nalogo,   ki  jo jim  naklada
193
194
blagor domovine, zato radostni čujemo, da noben pošten rodoljub ne drži zdaj križema rok.
—  {Iz seje dez. odbora 9, junija.) Sklepom kraj nega in okrajnega šolskega sveta v Krškem zarad upeljave nemškega učnega jezika v 4. razred ljudske šole v Krškem in v 3. razred ljudske v Leskovci deželni odbor ni pritrdil, ker o tem določujejo učni načrti, kedaj in koliko se ima v tri- in štirirazrednib ljudskih šolah nemški učiti in podučevati. — Pogojem g. Martina Hotachevarja iz Krškega, da prepusti svoje nove poslopje le proti temu Kraki občini za ljudsko šolo in za napravo meščanske šole v Krškem, da v štirirazredni ljudski šoli nemški jezik ostane obligatni učni predmet, v 4. razredu pa postane učni jezik^ ter da mora biti v v meščanski šoli nemški učni jezik, in ta šola ostati za vse čase nemška meščanska šola, deželni odbor ni pritrdil zato, ker ni še rešeno važno vprašanje: kdo bo vzdržaval to šolo in plačeval stroške njene, ki bi znašali vsako leto več tisuč goldinarjev. Po postavi namreč naprava in vzdrževanje meščanskih šol je dolžnost celega šolskega okraja, to je vseh občin, ki bi morale po prikladah na davke skerbeti za plače učiteljev, za učne pripomočke, kurjavo i. t. d. Torej je treba sklepa vseh občin Krškega okraja in njih pri-trjenja, da se napravi v Krškem meščanska šola pod pogoji, ki jih Hotschevar stavi. — Prošnje za podelitev dveh iSchellenburgovih štipendij za sprejem v Tere-zijansko akedemijo na Dunaji izročil je deželni odbor vladi ter predlagal, kterim prošnjikom naj se štipendiji podelite.
—   (O vcenitvi zemljišč zarad uravnave gruntnega davka,) Maja meseca t 1. se je v naši deželi vceniio 45 davkovskih občin z 54.822 parcelami, in sicer: v cenilnem okraji^ Kočevskem 2 občini z 8658 parcelami, v cen. okraji Črnomaljskem 3 občine z 8248 parcelami, v cen. okraji Krškem 3 občine s 5870 parcelami, v cen. okraji Novomeškem 4 občine s 5643 parcelami, v cen. okraji Ljubljanske okolice 2 občini s 4207 parcelami, v cenilnem okraji Kranjskem 6 občin z 4138 parcelami, v cen. okraji Po«3tojnskem 3 občine s 3961 parcelami, v cen. okraji Kamniškem 6 občin s 3888 parcelami, v cen. okraji Logaškem 6 občin s 3843 parcelami, v cen. okraji Litijskem 6 občin s 3313 parcelami, v cen. okraji Kadoljškem 4 občine s 3053 parcelami.
—  Gosp. Fr. Povše, velecenjeni profesor na Goriški kmetijski šoli, je prejel od si. ministerstva kmetijstva častni nalog, da v Istri pregleda govejo živino^ posebno subvencijsko. Nastopil je, kakor se nam poroča, 1. dne t. m. nadzorno svoje potovanje ter ga dovršil do 1. avgusta, do katerega časa mu je po željah ministerstva deželni odbor Goriški dovolil dopust.
—  (Čitalnični novi gostilničar) je v pondeljek zvečer odprl restavracijo svojo na prijaznem čitalničnem vrtu s soirejo, pri kateri je sodelovala c. kr. vojaška godba. Občinstva se je zbralo mnogo , ki je bilo jako zadovoljno z izvrstno pijačo in okusnimi jedili. Gospodar in gospodinja sta tedaj z veliko pohvalo prestala prvo preskuanjo, ki jima za prihodnost zagotovlja dober vspeh. Da v postrežbi ni bilo vse tako, kakor bi moralo biti in si je gostilničar sam želel, tega kriv je bil menda podsuntani „strik^' natakarski, kateremu bo energični gosUlničar vprihodnje že vedel v okom priti.
—  {Čenče iz Ljubljane,) Ako pride človek s kmetov v Ljubljano , gotovo bo zapazil dve prikazni. Prva je mož z majhnim vozičkom, katerega pred sabo naprej rije pri tem Vedno upjjoč ali marveč pevajoč: „Sorbe-tino! Gefrorenes!*' Človek bi mislil, da stanujejo v Ljubljani sami Lahi in Nemci ali pa da Slovencem mož
ne ponuja svoje mrzle robe. Ne davno sem bil priča sledečemu prizoru. Kmetic gleda tak voziček in ko prodajalec zopet zakrozi svoj „sorbetino", pravi: Ej, to je čudna navada. Čemu ta človek po mestu ozna-nuje, da ga srbi? Misli mar, da ga bo kdo popraskal? Naj se praska sam.^^ — Druga prikazen je voz z umazanimi žaklji, ki se vsak dan po mestu vlači in premog ponuja. Voznik ne upije, ampak zvončka in sicer prav tako, kakor je v cerkvi navada; na ulicah se sliši tako zvončkanje le, kedar gredo obhajat. Meni se zdi tako zvončkanje ne le nepristojno, ampak tudi nadlež-Ijivo, ker straši ljudi in jih moti — posebno ženske — da hite na ulice po blagoslov, potem pa se jeze nad zmoto. To sta že dva pridelka napredka. Morda pride še kdo, ki bo Frankobrodske klobase prodajal po ulicah in ljudi vabil s tem, da bo streljal — s topovi.