Poaamrzna številka t Din, mesečno, ie se sprejema list v uoravi, naročnina 4 Din, na dom in po pošti dostavljen list 5 Din - Celoletna naročnina je 90 Din, polletna 2r> Din. četrtletim 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru PONEDELJSKI VENEC Uredništvo Kopitarjeva ul. št. »i'ill Telefon št 20V) in — Rokopisi »e ne vračajo Uprava; Kopitarjeva ulica štev. b Poštni ček račun Liubljaiiti t5.tr1> Telefon štev. 254« Mussolini'ev realizem v realnosti Oprostite, če začenjam z osebnim spominom: Bilo je blizu Verone, ko sino korakali skozi neko vas in nas je neki duhoviti frkolin z vaškega zvonika pozdravil s klicem: ^Austria baltuta!« (Avstrija poražena!) Na naših čepicah že zdavnaj ni bilo več Karlove rozete, pač pa jih je ob strani rezal jugoslovanski trak. Kdo naj bi bil zahteva! od tega fantiča, da bi vse to videl, ko pa so nas v Veroni, stari Radeckijevi trdnjavi, psovali z »brutti Austriaci« in so nas na drugi strani mesta nekatere ženske imele za Angleže! »Austria battuta!« Bili so vsi prepričani in so še danes, da so oni razbili cesarsko Avstrijo s svojimi granatami in ne Wilson s svojimi točkami. Kdo bi si bil tedaj mislil, da bo že po 15 letih prvi »interventist« Mussolini obujal isto Avstrijo battuto, cesarsko Avstrijo! In vendar smo že takral pričeli spoznavati Italijo in njeno politiko, ko smo po zaključku premirja prostovoljno korakali iz Tri-denta proti Veroni, saj so nam Italijani rekli, da je to najbližja pot domov, to je v Trst Ze doli nekje pri Ali smo takoj postali vsi italijanski ujetniki! To je bila moja prva lekcija v italijanski zunanji politiki. Kalija se je borila za demokracijo, za uveljav-Ijenje Wilsonovih točk, za samoodločbo narodov, avstrijskih narodov vse dotlej, dokler ni zmagala prav v imenu teh načel. Ko pa je »magala, teh ni rabila več... Mussolini se je s svojo diplomacijo in z vsem fašističnim tiskom že skoraj desetletje potegoval za rezivijo verzajskega in vseh in drugih mirovnih »diktatov«, >-ki so vklenili v verige« Nemčijo, Madjarsko in Bolgarijo. Revizijo je zahteval po narodnostnem načelu. Zdaj. ko bi Hitler rad žel sadove revizionistične propagande in še posebej najnovejšega Mussolinijevega dela. uničenja dunajske socialne demokracije, glavne ovire Anschlussa h Hitlerjevi Nemčiji, zclai seveda narodnostno vodilo ne velja več! Zdaj naj bi vendar okorni Nemci spoznali, da velia narodnostno načelo samo za Italijane, za italijanski risorgiinento. za italijansko zedinjenje! (Slovenci in Jugoslovani sploh smo to že davno vedeli.) Rajši obudimo okostje cesarske Avstro-Ogrske, kakor da bi imeli Pruse v Trbižu, od koder bi Michel lahko kukal na Jadran, in na Brennerju! Toda samo okostje! Kvečjemu bi lahko odtrgali še kak košček od slovanskih držav, naiančno toliko, da bi lahko prva in druge hirale in da bi Italiji ne bile ne prva ne druge nevarne. Oprostite, vse to v imenu narodnostnega načela. Kako da Hitler ne razume te čiste melodije z Mussolinijevih gosli, kako mu ne gre v glavo, da obstojita vendar dva nemška naroda, nemški in avstrijski, da bi Italija v primeru Anschlussa vdrla v Avstrijo zgolj zaradi ljubega miru. kako inore Nemčija (Frankfurter Zeitung) očitati fašistični Italiji, da izrablja napetost med Nemčijo in Avstrijo za novo akcijo za zbližanje Rima. Dunaja in Budimpešte kakor kak inešetar, da je iskala prijateljstvo Nemčije samo, da bi io prej uslišali v Parizu, medlem. ko vodi Italija vendar širokopotezno politiko obnove, ne malenkostno, ne negativno, polna trme in malenkostnih oportunističnih manevrov (Giornale d Italija, glasnik zunanjega ministrstva). Prerekanje med Rimom in Berlinom jc tnično, celo zabavno. Ko smo časnikarji včasih hoteli biti duhoviti, smo pisali, da se ne moremo vezati ne z Rimom ne z Berlinom, kakor ne s hudičem in ne z belcebuboin. Prav zaradi tega je sedanji dvoboj kar zabaven. Ce ni Hitlerjev mednarodni položaj eo skupni noti Francije. Italije in Anglije prav nič zavidljiv, se temu ne čudimo, saj niso bili Nemci nikdar na glasu pretkanih diplomatov. Vse drugačno je bilo mnenje o Italijanih. Zalo pa Mussolinijevc napake toliko bolj kričijo. Kako je Mussolini zašel nenadoma v lakšen spor z Berlinom, s pomočjo katerega je tako rad strašil zapadne države, pred vsem Francijo? Kam je pripeljal Mussolinija njegov realizem, ki nam ga je te dni stavil nekdo v »Sloveniji« za zgled? »Italija ne priznava Nemcem pravice, da bi se zanimali za Avstrijce. Zakaj pa se Italija zanima za Malto?« se vprašuje »Kolnische Zeitung«. Zakaj se končno ne odpove Dalmaciji? Ko se je zavzemala za revizijo, zakaj ni jasno povedala, da ji je šlo samo za revizijo v prid Madjarske, ki je njen vazal? »Italija je skušala zagospodariti in preprečiti organizacijo enkrat Podonavja. drugič Balkana; toda niena diplomacija je bila v liniji rnzbita in posrečilo se ji je samo briskirali Albanijo, razočarali Bolgarijo, oddaljiti Turčijo in vznemiriti Grčijo. Glede balkanskega pakta je prišla v nasprotje s samo seboj v času nekaj dni: Najprej je Maksimosu nasvetovala, nai sklene pakt. in sicer iz strahu, da ne bi Mala antanta sama igrala vodilne vloge na Balkanu, danes pa se dela, kakor da ne odobrava sporazuma, da bi se v očeh Bolgarije in Madjarske ne videla kot čuvarica statusa quo. Kljub nasprotnim zunanjim znakom so na Balkanu mnogo manj komplicirani kakor na zapadu; te preobrazbe so v nekaj mesecu uničile ugled, ki ga jc imela fašistična politika pri sosedih na vzhodu.« (Albert Mousset. .»Informalion«, Pariš.) Prav tiste dni, ko jc Suvich splelkaril v Budimpešti, ko se je porodil celo sen o gospodarskem bloku Italija—Avstrija—Madjarska. so prav v Budimpešti pripravljali podpis trgovinske pogodbe z Nemčijo, ki daje Madjarski velike ugodnosti ... V polemiki z italijanskimi listi je neki nemški list zapisal, da Nemčija končno ne rabi Italije, da se bo lahko naslonila tudi na balkanske države, na italijanske nasprotnice; italijanski listi zopet poudarjajo, kako lepi govori so se čuli v naši skupščini za gospodarsko sodelovanje z Italijo . Položaj za Italijo je danes zopet takšen, da mora iz- Zahrblna akcija radikalnih socialistov proti Doumergueu? Doumergue v ognju med desnico in levico Pariz, 25. febr. Tg. Šole zdaj prihaja polagoma na dan, kako nevaren je bil politični položaj v Franciji v trenutku, ko j« moral Daladier odstopiti. Ko je n. pr. Doumergue vprašal Tardieuja, ali bi bil pripravljen sodelovati z n|im v novi vladi, je ta odgovoril: Da je to njegova dolžnost; saj gre za to, da se prepreči socialna revolucija! Položai g. Doumergua, ki se trenotno protivi vsakemu radikalnejšemu kurau, kalvOir n. pr. zahtevi po iz-premembi ustave, ki jo stavi pari&ka mladina, usmerjena desničarsko, je silno težaven. Najnovejši Škandal, to jc umior preiskovalnega sodnika Princa, ki je postal žrlev svoje uradne dolžnosti sanio, ker je preveč vedel glede zade ve Sla . istega, |e še bolj okrepil desnico. Seveda ne moic biti danes govora o kaki restavraciji monarhije, ki jo Irancoski narod le vedno odklam.a. Doumergue dela Zidaj v prvi vrsti na lem da bi pomiril državo. Radikalni socialisti priprav i, ajo proti njemu več ali manj zahrbtno akcijo. Ti stoje na stališču, da je Doumergueova vlada samo vmesna vlada, ki ima zdaj sicer pooblastilo za nekatere gospodarske ukrepe, toda pozneje bi se morala umakniti zopet radikalni socialistični vladi, ki i.na po njihovem zatrdilu v parlamentu več;no. Doumergue mora glede uravnovešanja državnega proračuna postopati z vso energijo, ker se okoli njega suče vrsta prllizovalcev, ki ima.jo vse mogoče zveze in ki skušajo vplivati, da bi sc renlahilna mesta v državni službi ohranila zanje, za njihove sorodnike in prijatelje. Doumergue v nevarnosti Pariz, 25. febr. b. Zdi bc, da je :xDložaj Dou-merguove vlade poslabšan, ker ne more v Staviski-ievi aferi storiti tisto, kar je potrebno Ce se že ruši moralni ugled Douinerguove vlade, se je sedaj še začel mučen politični prepir med senaiom in zbornico zaradi proračuna. Zbornica je Doumergueu izglasovala proračun z velikansko večino senat pa hoče zdaj ta proračun zbornici vrniti in zahtevati omejitve, ki jih bodo poslanci težko sprejeli. Zdi se. da je za to borbo senata skrita akcija Caillau>:a, znanega voditelja radikalne socialistične stranke, ki je osebni politični nasprotnik Doumerguea. Sod r ugi Staviskega pred sodišče! Pariz, 25. iebr. A A. Kakor piše v »Jouru Leon , Dalimier. Retialdv in Renoud ter bivši državni lo-žilec in sedanji svetnik kasacijskega sodišča Pres-sard Po drugi strani pa trde v dobro poučenih i krogih, da ]e pravosodni, minister Chčron v lem zmislu že izdal v soglasju s predsednikom vlade Doumcr^om potrebne instrukcije. Morilcev Prince-a ne Bailb skih v, vse kaže, da pridejo v zvezi z afero bavon-lažnih obveznic k zaslišbi ludi bivši ministri morejo odkriti Pariz, 25. iebr. A A. Hipotezo, da bi si bil sod 'il "rincc sam ,-zel življenje zaradi dozdevne Iju-bavne pustolovščine, so zdaj |>opoln<tavij-skim, je vzbudil v francoski javnosti mnogo večjo pozornost in razburjenost kakor vsi dosedanji |x>fi-i lični in finančni škandali. Vsa francoska policija je • na nogah in mrzlično dela noč in dan, da razkri.c ] strašno zagonetko d i jonskega zločina. Verjetnost, da bi izsledili morilca ali morilce, ki so spravili Prin-cea s poti. je silno majhna, kakor se >e do danes ni moglo nedvoumno ugotoviti, ali je Stavijski res iz I j vršil samomor ali ue. in kakor se še do danes ne 1 ve, kako so mogli izginiti za tnnoge politične osebnosti kompromitantni akti s sodišč. Novi nemiri radi Staviskega groze Pariz, 25. Iebr. b. Desničarski radikalni poslanec Ybarnegaray je imel včeraj v Parizu veliko ! zborovanje, ki se lahko smatra za napoved novih j krvavih dogodkov v Parizu V svojem govoru jc ' silno napadel levičarje in grozil ludi Doumerjuovi I vladi, če takoj ne razjasni popolnoma vse Stavi-j skijeve alere. Vznemirjenje v Parizu je velikansko. I i Policija je brez moči proti tolpi morilcev, ki je i umorila sodnika Priucca in ki gotovo dela pod plaščem visokih trancoskih političnih osebnosti. Pariz, 23. tebr. AA. V zvezi z glasovi, ki mi sc i , zadnje čase raznesli v angleških in drugih ino-! zemskih listih o rekonstrukciji britanske vlade. pravi snočnja pariška izdaja »Daily Maila . da I*: i stopil iz vlade samo sir Young. Češkoslovaška proti Suv'chev'm spletkam Prag«. 25. febr. z. »Lidove Novlny« prinašajo danes daljši uvodnik o Suvichevem obisku v Budimpešti. List piše, da Češkoslovaška republika nikdar ne bo mogla sprejeti rešitev avstrijskega problema tako, kakor se hoče rešiti v Budimpešti. Mi ne mislimo na to. da hi se Avstrija morala predati Italiji, da reši svojo neodvisnost. Češkoslovaška tudi prav dobro ve za ozadje italijanskih kombinacij v Budimpešti. Izdelali se hoče |K)droben načrt revizionizinii, za katerim se skriva restavracija Habsburžanov. Konkretno se bo z.a naprej vodila propaganda samo za revizionizein, skrivaj pa se bo pripravljala restavracija. Italijanska diplomacija pa se sedaj jasno zaveda, da Češkoslovaška nikdar ne bo dopustila, da se v srednji Evropi ustvari zveza držav, ki ne bi bila nič drugega kol italijanski lijak v osrčju Ivvrope. ki bo danes jemal enemu to, kar je včeraj drugemu vzel in obratno. Praga. 25. febr. b. Vse češkoslovaško časopisje danes zelo mnogo piše o Suvichevem obisku v Budimpešti in na Dunaju. Vse časopisje poudarja, da Mala zveza nima razloga, da bi se vznemirjala in tudi po leni obisku lahko mirno gleda na položaj v Srednji Evropi. Treba je zavarovati Siarhemberg v Parizu Na umu nnni je krščanska država — — — Pariz. 25. Iebr. AA. Knez Starhemberg, voditelj heimvvehra, je dal posebnemu dopisniku lista »Petit Parisien« intervju, v katerem mu je popisal bodočo konstruktivno akcijo, ki jo namerava izvesti z vlado. Orisal je stališče heimvvehra do delavskega razreda in dejal: Borili smo se proti marksizmu in ne proli delavstvu. Nove Avstrije ne bomo ustvarili brez sodelovanja proletarijata. Na umu nam je avtoritarna, korporacijska in krščanska država. Jasno je, da utegne hiti podobna fašizmu, toda bo specifično avslrijska. Odklanjamo anšlus in smo hillerjevske sile v Avstriji že štrli. —i" '■■ii»iwiuwawwwwswMi.awMaatii rečno poudarjati, da sporazum z Avstrijo in Madjarsko ni naperjen proti Mali antanti. Ali bi se Italija zopet rada približala Mali antanti zaradi berlinskih groženj? Tako žene Mussolinija njegov realizem iz kola v kot, ker je pač samo realizem brez vsake sploš-nejše ideje, realizem, ki ga narekuje od trenutka do trenutka »sacro egoisino«. Ako bi Italija priznala veljavnost načela o samoodločbi narodov vsem narodom. ko bi bila ostala zvesta ideji, ki je ustvarila enotno Italijo, potem bi tega barantanja zdaj z enim, zdaj z drugim ne bilo treba. Treba je bilo samo priznati dovršeno dejstvo: vstajenje Jugoslavije in Češkoslovaške, ki so se osamosvojile na podlagi tistega načela, kakor se je Italija zedinila. Nitti in Sforza sta menda hotela zavoziti na to pot, toda Mussolinijeva Italija se smatra za prvo naslcdstveno državo Avstrije, zato je rada od nje podedovala znano geslo: »Divide et impera!« Lojbč. nevtralnost Avstrije in lo je danes edina srednjeevropska nujnost. Carinska zveza - gospodarska vojna! Pariz, 25. febr. AA. Današnji Populaire komentira možnost carinske zveze med Avstrijo in Madjarsko in med drugim pravi: Brez dvoma je. da bi eventualna avstrijsko-madjarska carinska zveza privedla do gospodarske vojne z Nemčijo in z. drugimi državami. Vzlir podpori, ki jo dobivata Avstrija in Mailjarska s strani Italije, je malo verjetno, dn bi se Mailjarska in Avstrija upali odločiti se zn tako veliko stvar. Možni so pn delni gospodarski sporazumi med Avstrijo in Madjarsko. celo verjetni. Po drugi strani pa ne smemo biti presenečeni. če pride že čez nekaj dni tudi do političnih dogovorov med Italijo, Madjarsko in Avstrijo in če le tri države sklenejo politični pakt. ki bi imel nekatere klavzule, podobne klavzulam pakta Male anlante in nedavnega balkanskega pakta. Krščanski sodnici proti Heitmvehru Dunaj, 25. Iebr. b. Vodstvo krščansko-socialne stranke se je včeraj sestalo, da se razgovarja o |>o- j i litičnem položaju v Avstriji |>o razpustu socialistične 1 stranke. Ustavni minister dr. Ender jc prisostvoval seji in mu jc bilo nalo naročeno, da spjroči dr. Dollfussu sklejie vodstva krščansko-soc. stranke. Po seji se je izvedelo, da se jc govorilo predvsem o razpustu krščanskosociahie stranke. Iz do bro poučenih krogov se izjavlja, da se je vodstvo stranke izreklo za razpust samo pod tem jKigoiein, če se razpusti ludi Heimvvehr Hajnivvehrovci so baje kot politična vojaška organizacija prav tako poli- , tična stranka kakor krščanskosocialna stranka, kršč. ! socialci ne morejo priznati diktature samo ene j stranke v Avstriji. To pa bi se vsekakor zgodilo, če se ne razpusti Heimvvehr hkrati s krščansko-socialno stranko. Eden pri Mussoliniju Rim, 25. Iebr. b. Lord Eden je imel danes zjutraj |irvi sestanek z italijanskim ministrskim predsednikom. Zdi se. da sc lord Eden v Rimu trudi predvsem za to, da se Nemčija vrne na razorožiIveno (onterenco. Ce se Nemčija vrne, se potem ne bi več na razorožitveni konferenci govorilo o razorožitvi, ampak samo o omejitvi oboroževanja Nemčiji naj se dovoli delna oborožitev, Italija in Francija pa naj |>rislancla na ta predlog pod pogojem, da sc začne njena delna razorožitev. I Rim, 25. febr. AA. (I. Eden je prispel v Rim. Italijanski lisli nagliišajo. da ima v Rimu isto jx>-slanstvvo, kakršno je opravil že pri nemški in francoski vladi: dognali stališče Berlina, Rima iu , Pariza nasproti predlogom, vsebovanim v zadnji ; britanski spomenici, in rav'':strl!i me-. '.dna ne i soulnsja. Julri se bo a. Eden seslul z g. Mussoli nijeni. L' ZNA MENI 11 ANGLEŠKI KOMPONIST EDVARD ELGAR je te dni v starosti 75 let nenadno v Londonu umrl. Elgar jc ustvaril poleg mnogih oralorijev več koncertnih uvertur in simfonij. Bil |c samouk, a nui jc domovina radi velikih glasbenih zaslug podelila plemiški naslov. Celovški glavar definitivno odstavljen Celovec, 25. febr. g. Avalrvski kancler ie t odlokom z dne 22. Iebr. odstavil celovškega gla-varia Ferdinanda Kcrniaicija z njegovega dosedii-njega polo.-.aja in sicer zato, ker ic bil Kermaier izvoljen v koroški deželni zbor in za glavarja z večino socialnoden okratskih glasov in b: brez leh glasov p-opadel. Njegovo poslovan c je začasno prevzel član koroški' deželne vlade Silvester Lcer V bližnji prihodnosti bo deželni zbor izvolil no vega glavarja. Ilabiclitova grožnja prazen strah Dunaj, 25 Iebr. b. Vladni krogi ponovno dc-munliruio vse vesli o koncentracij avstrijskih čel na bavarski meji zaradi nevarnosti vpada avslrii-ske legi,c iz Bavarske. V vladnih krogih trdijo, da bi la vpad iz Nemčije v Avsirijo bil danes prava blaznost. Veliko nezadovoljstvo |e v vladnih krogih zbudilo danes i/java voditelja Heimvvehra kneza Starhemberga, ki je izjavil inozemskim časnika:,eni, da je zapovedai helinvvehrovcem, da -c koncentrira o na nemški nn 'i in da onemogoči l vpad Hillerjevih cel v \v širijo. Vladni krogi trdi jo. da ci to nej-otrebuo vzneinii anie. ker jc vlada dovolj močna da obrani Avstrijo pred vsem izncnndcnji. Po včerajšnjem obisku državnega podtajnika Suvicha na Dunaju se /di. d;1 sc je polo/aj Doll-ftissove vlade zboljšal. Vendar pa se avstrijske javnosti poJašča zopet prava panika in v si z veliko zaskrbljenostjo pričakujejo dogodkov, ki se bodo začeli v sredo, to jc 28. t. m., ko sc izteče ultimat, ki ga je bil dal Habichl avstrijski vladi. Vznemirljivo ie posebno lo. da nemška vlada Ilabichla zn-radi njegovega ultimatuma ni odfoklicala, ainpa^ da ;e Habicht šc zmeraj v Nemčiji na istem p«) ložaiju, s katerega je lahko dal ultimat Dolllussov-vladi. Kralj Boris ua potu k očetu Pariz, 25. Iebr. A A. Snoči ob IU.33 sc jc oo peljal z oricutnim ekspresoin iz Francije bolgarski kralj Boris v spremstvu tajnika Gančeva. Na želez niški poslaji so sc od njega |x>slovili |x>dsel protokola zunanjega ministrstva Carev iu zastopnik |>rcd-sediiika republike Lebruna polkovnik Uonnase ler bolgarski |*jslanik v Parizu Batlov z gos|x>. Kralj Boris se namerava najprej ustaviti v Koburgu ter svojem očetu, bivšem kralju Ferdinandu, ki bo v neka j dneh slavil 63 letnico svojega rojstva. Krali Boris potuje ineognito. Jubilej bolgarskega časnikarja Sofiju. 25. febr. A A. Bolgarska agencija poroča: Danes je praznoval glavni urednik neodvis nega »Utra iu sedanji predsednik sofijskega no vinarskega društva g. Tanev 25 letnico svojega novinarskega dela. Proslavi so prisostvovali med drugimi tudi odposlanec kralja, delegati vlade in mnoge druge ugledne osebnosti ter zastopniki bolgarskih in tujih listov. Bilo je več prigodnih nagovorov in čestitk. Drevi prirede novinarji slav Ijencu na čast banket. Sofijski študentje bodo stavkal Sofija. 25. febr. b. Slušatelji folijske univerze pripravljajo veliko protestno akcijo proti načinu izpitov. .">000 slušateljev pravne iu filozofske fakultete je začelo z veliko akrijo in prireja tudi protestne shode, s katerimi hoče potegniti vse akademike za seboj, da se proglasi sploSna stavka na univerzah, in sicer od 1. do 5. marca. Slušatelji zahtevajo, da se ukinejo pismeni izpili in da se uvedejo izpiti za vsak predmet posebej, ne pa lako, kakor je bilo do sedaj, da so morali slušatelji pri enem izpitu odgovarjati iz rele skupine predmetov. Stavkovnemu gibanju se mislijo priključiti tudi sodni pripravniki zaradi nevzdržnih pogojev glede nastavitve. Akademiki so se obrnili na vodilne osebnosti bolgarskega političnega življenja s svojimi zahtevami in ni izključeno, da zavzame gibanje tudi politično smer. Belgrad. 25. febr. m. Danes dopoldne je bil lukaj redni občni zbor centralnega združenja uradnikov poštnih hranilnic, ki sla se ga udeležila iz Ljubljane gg. Zmagoslav Porekar in Viktor Trii ven. Porekar je bil pri volitvah novega odbora i/ voljen tudi v nadzorni odbor. Novi Sad. 25. Iebr. m. Oddelek za civilno zra koplovstvo pri luka:šn;em zrakoplovnem poveb s t v 11 jc izdal danes dr. Rapclu diplomo o po'ožt nem pilotskem izpitu. Ker je dr. Rajpe invalid, ga je preiskala post-bna vojaška komisija, ki je ugo tovila, da izpolnjuje vse pogoje, ki »e zahtevajo za civilnega pilota. NEDELJSKI ŠPORT Smušho prvenstvo Slovenije Pod pokroviteljstvom bana dr. Marušiča so bile danes na Pohorju tekme za prvenstvo Slovenije in za prvenstvo MZSPi start ,e bil dopoldne ob 9 pri koči na Klopnem vrhu, cilj pa pri koči na Pesku. Tekmovalna proga ie bila dolga 18 km in je bila srednje težka z višinsko razliko 300 metrov. Startalo je 65 tekmovalcev, na c.l| pa jih je prišlo 57 Tekmovali so tudi trne Av- SlriiRezultati: i. Vodenik (MSK) 1:35:35, 2 Jakopič (SK Ljubljana) 1:38:40, 3. mg. Breitelohner (Graz) 1:39:18, 4. Mušič (Hašk 1 :1136.J5. Perlek. 6. Sramel, lanskoletni zmagovalec, 7. I uh, 8. t r.ck, 9. Pliberšek, 10. Scnčar. ,,,..„ ,, Prvak MZSP je postal Vodenik. Popoldne so bile skakalne tekme za kombinacij na skakalnici pri koči na Pesku, ki je bila pri tc| priliki svečano otvorjena. V kombiniranem tekmovanju je zmagal SK Ljubljana, k. ,e dosegel 759 točk. Drugi ie bil Železničar 579 točk, trelp Olimp (Celje) 484. Najdaljši skok je dosegel Sramel, in sicer 15 m. Istočasno so bila tudi tekmovanja mariborske garnizije in tekme /a prvenstvo ISSK Maribora. Tekmovali so na 10 km, in sicer v okolici Klopnega vrha. V tekmovanju za prvenstvo garnizije je zmagal podnarednik Plevn, 2. podnarednik Igličin. 3. podporočnik Knešič. Tekmi je prisostvoval kot zastopnik bana okrajni načelnik Makar. Sodniki so bili Parma, dr. Orožen, Aljančič, Golubovič in drugi. Ljubljanski nogomet Ljubljana, 25. februarja. Danes smo imeli v Ljubljani dve zanimivi tekmi, ki sta se vršili na igrišču ASK Primorja. Z.animanje za letošnjo nogometno sezono postaja vedno večje, kar dokazuje tudi današnji poset. Smo pač pred durmi podzveznih in zlasti liginih tekem, ki so za naš športni svet pravcate sen- svojega vis-a-vis kolego. Napadu se jc poznalo, da je to v igrana pelorica, ki je že opetovano z uspehom zastopala belo-zelene barve. Igro so močno lorsirali po hitrih krilih, ki sta ustvarjali več kočljivih situacij pred nasprotnim golom. Notranji trio, ki ga sestavljajo Lah, Zupančič in Svetic, pa ie vselej, kadar je bil pred golom, tudi streljal, kar je edino pravilno. Reprezentanca je imela začetni udarec, drugo polovico so pa ligaši otvorili. Prvi gol za Primorje je zabil Pepček že lakoj v prvi minuti, v tO. minuti pa je Svetic izenačil, V osmi minuti drugega polčasa se izcimi iz kornerja proti reprezentanci drugi gol za Primorje, v 16. minuli pa sledi izenačenje po avtogolu (Šinkovec). V 35. minuti korner proti Primorju, ki ga spremeni Pieiier v tretji gol za reprezentanco. V 37. minuti pa pošlje še Svetic enkrat žogo v mrežo in postavi končno stanje 1:2 za reprezentanco. Sodil je g. Pevalck objektivno, toda nc brez pogrešk. Matiborshi noga not SK Železničar : ISSK Marlbsr 8 •. 3 (4 : 1) Maribor, 25. febr. Izredno dolgo smo letos čakali na oivcrilev nogometne sezone. Moštva skoraj tri mesece niso bila na prc.>te.n, kar je bilo na današnji tekmi jasno videli. Na igrišču Železničarja je bila dar.es prva tekma letošnje nogometne sezone. Igrišče jc bilo v prav dobrem stanju, Vreme je bi o zelo ugodno, kljub temu je prisostvovalo tekmi lc okoli 20 glodalcev. Od športne strani tekma ni nudila mnogo, ker Sonja Henie svetovna prvakinja v umetnostnem drsanju v družbi kanad.ke čete za hockey na ledu, ki je premagala v Berlinu Nemca s 5 : 2. Znitipal Jugoslovan Buencs Aircs, 25. icbr AA. Na prvi etapi avtomobilske dirke za veliko državno nagrado G ran J Pri\« Argentine je zmagal Jugoslovan Krstulovič na vozu Mercedes-Benz. 7<10 km dolgo progo je prevozil v 6.21.81.2. Zagreli, 25. febr. b. Današnja prijateljska tekma med Jugoslavijo iu Gradjanskim je končala z 1 :0 zn Gradjansk'. Oslo. '25. febr. b. V današnjih mednarodnih ........... _ ____ drsalnih tekmah v hitrostnem drsanju je zmagal sc je" igralcem "poznalo, da jim tiči še" zimsko' spa- i Avstrijec Stipl. Prevozil je 5000 ni v 8:31.3. ?acne. , Ljubljanska nogometna podzveza ie organizi--ala za današnji dan dvoje tekem, v katerih sta te srečala Hermes iz A tim ter ligino moštvo Pri-norja z ljubljansko reprezentanco. Tekmi sta bili • c dokaj zanimivi, vendar druga tekma ni zado-•oljita; kajti od nje se je več pričakovalo. Hermes : reprezentanca A 4:4 (2:2) Kot prvi par sta sc z nekaj minutami zamude predstavili sodniku g. Ramovžu moštvi v sledečih postavah: Hermes: Oblak — Ferjak, Pepo I — Socan, Klančnik, Glavič — Kos, Skrajnar, Zalokar, Brodnik, Ozebek. _ x . Reprezentanca A: Bunc (Slovan) — I rcek |Mars), Brcar (Jadran) — Poljšak (Slovan), Drobež (Mars), Zavrl (Mars) — Modrijan (Jadran), Rattelino, Loborec, Urbar,čič, Jež (vsi štirje Reka). Hermes je imel danes mnogo posla z A reprezentanco, ki je bila zlasti v prvem polčasu v lahni premoči. Tudi Siškarji nam danes niso podali igre prejšnje nedelje. Se to hudo napako imajo ti fantje, da pred golom preveč mečkajo. Zakaj taka hiperkombinacija, kadar je čas streljati? Vsaj so neštetokrat in lepo prišli pred gol nasprotnika. Do tu je bila kombinacija tudi v redu in česlokrat jako lepo izpeljana. Pred golom bi morali imeti pa strelci besedo. Imeli pa so Hermežani danes tudi precejšnjo smolo; brez te bi bili vseeno zmagali, četudi si jo z današnjo igro ne bi zaslužili. Reprezentanca A je bila precej posrečeno sestavljena in ni bilo dosti opaziti, da to ni en klub. Vsi so se dobro sporazumevali med seboj. Ugajal je osobito napad, ki je bil boljši od svoje vis-a-vis petorice. Zelo dober je bil zlasti Jež na levem krilu. Igro je otvoril Hermes, nato so se pa menjavale več ali manj napele situacije z lahno premočjo reprezentance. Proli koncu prvega polčasa zopet Hermes pritisne in prevzame vodstvo. V drugi polovici je bila igra precej izenačena. Igra se je odigrala v znamenju enajstmetrovk, od katerih je vsak po eno zastreljal, Hermes je dalje eno streljal vratarju v roke, ena pa je našla pol v mrežo. Sodil je g. Ramovš, ki je bil preradodaren v enajstmetrovkah. Reprezentanca Ljubljane : Primorje 4:2 (1:1) Največje zanimanje je vladalo za drugo tekmo, v kateri ie nastopil naš zastopnik v državni ligi proti ljubljanski reprezentanci, v kaleri je j bilo osem igralcev SK Ilirije. In baš zato je ta lekma toliko vlekla. Priznati pa je treba, da je bila igra vseskozi zelo fair in si lakih_ iger — kar se namreč športne fairnese tiče — še nekoliko želimo videti v Ljubljani. Igra je nudila več lepih in napetih momentov, v splošnem se pa lahko trdi, da smo več pričakovali od današnje tekme. Začela se je sicer v ostrem tempu, potem pa ie vedno bolj popuščala in občinstvo zlasti z našim liga moštvom ni bilo povsem zadovoljno. Moštvi se pojavita takoj po prvi tekmi, najprej reprezentanca, nato pa ligaš, ler se prijavita sodniku g. Pevaleku v naslednjih postavah: Primorje: Logar — Hassl, Šinkovec — Zemljak, Jug, Boncelj — Šlambergcr, Pupo, Erman, Bertoncelj, Zemljič. Reprezentanca Ljubljane: Starec (Prim.) —■ Francot (II.), Repovž (Reka) — Doberlet (II.), Ma-rolt (Jadran), Bogme (II.) — Ice, Lah, Zupančič, Svetic, Pfaifer (vseh pet II ). Primorje danes ni nudilo tega, česar smo od njega pričakovali. Da ima moštvo za seboj dober trening, to se je že videlo, toda tako ne bo smelo igrati v državnem prvenstvu, če hoče dostojno rcprezenlirati naš nogomet in če si hoče svojo pozicijo zasigurati. Logar v golu je bil na mestu. Hassl je dobro igrat, nevarno pa je, čc preveč naprej uhaja. Šinkovec ni dosegal svojega druga. Najslabši del moštva pa je bila halfliniia in to radi izredno slabe zasedbe na sredi. Radi le hibe sta močno trpela oba stranska krilca, ki sla bila sicer na mestu, dalje ožja obramba, osobito pa napad, v katerem ni bilo pravzaprav nobene prave zveze. Sprememba v tej točki je nujno potrebna. Tudi v napadu ni bilo na sredi vse v redu. Erman bi moral biti nekoliko hitrejši. Bertoncelj je še vedno na svoji višini, ugajal pa je tudi topot hitri in izredno prodorni Zemljič. Reprezentanca je napravila jako ugoden ulis ler je predvedla mestoma lepo in smolreno igro. Starec je imel danes enega izmed svojih najboljših dni. Ožja obramba je krepko razbijala akcije nasprotnega napada, kateremu je preprečila marsikako zrelo šanso. V srednji vrsti ic bil dober Boiime, Marolt pa je ludi precej nadkriljev.il me v nogah. Tempo igre je bil sprva zelo živahen, I v drugi polovici pa je .pričel vidno pojemati. Kliub | prijateljskemu značaju ic bila tekma zelo ostra, pri tem pa brez smiselnih kombinacij. Zalibog se j jc zgodila nesreča. Igralec Maribora Gomolj si je ] zlomil nogo in so ga prepeljali v bolnišnico. Sod jI je g. Nemec. V predtekmi je re/c-va Železničarja porazila rezervo Maribora z rezultatom 0:0 (5:0). SoJil je g. Kopič, * Belgrad, 25. febr. m. Pred 2000 gledalci ie bila dnnes popoldne na igrišču BSK prijateljska nogometna tekma ined tukajšnjim Baskom in zn-t"—bško Concordio, ki je končala z rezultatom 5 : 2 (3 :1) za Bask. SK Ilirija. Drevi ob pol 19 naj pridejo v kavarno »Evropa* gg. major Jane, proi. Ančik prof. Stepišnik, Ballcsar, Polajnar, Pollak, Kušar, Ha-brč, Ostermnn, Pfundner, Jurman, Službene objave L)ubljanske podzveze JS*Z. Drevi ob 20 v domskem salonu kavarne Eincna redna seja uprav, odbora. Na dnevnem redu je vprašanje udeležbe Jugoslavije na svetovnih ženskih igrah v Londonu, Prisotnost vseh odbornikov je nujno potrebna. PraSi nastavitvam inozemskih inženjerjev Belgrad, 25. febr. m. Danes dopoldne je bil tukaj dobro obiskan občni zbor Združenja inžo-njerjev in arhitektov. Navzoči inženjerji in arhitekti so se poslaviJi odločno proti nastavljanju ino/.enicev v naših i»djel.jih, ker imamo dovolj domačih inženirjev ii arhitektov, ki ne morejo dohiti posla. Tačl na Dunaju organizacija za » -mšhe manjšine Dunaj, 25. febr. Danes je bila na Dunaju osnovana organizacija za nemške narodne manjšine. Kakor javlja reki dunajski večerni list, ki ima dobro vladno informacije, ne bo la nova organizacija lc soglasno delovala z Dollfussovo vlado, marveč bo tudi predstavljala neke vrste podlago za domovinsko gibanje v Avstriji. Ta nova organizacija je bila potrebna, ker skuša Berlin s svojo organizacijo za manjšine, vplivati na vse nemške manjšine v smislu narodno socialističnih teženj in j ili po-stavlja za svoje propagatorje v inozemstvu. Prci sednik nove organizacije je bivši minister dr. Mataja; med predlagatelji so bili kancler Slrcem-vitz in bivši minister dr. Czermak. BoZtu&r Jakac razstavlja Ljubljana, 25. febr. Danes ob 12 je bila slovesno odprta obsežna raz»ta.a portretov in pokrajinskih slik priznanega slovenskega slikarja Božidarja ,1 a k c a. Predsednik Narodne galerije, dr. \Vidischer. je v pozdravnem govoru posebno naglasil, da je redko Kateri umetnik doživel ob otvoritvi svoje razstavo tako številen obisk občinstva in s tem spontano priznanje za svoje umstniško delo, kot ravno Božidar Jakac, V resnici smo \ ideli med mnojiooSte-\ilnvmi prijatelji umetnosti tudi vseučiliškc profesorje, predstavnike kulturnih zavodov in zlasti do-leniske rojake, ki so prihiteli pogledat, kaiko je umetnik izoblikoval duhovno in pokrnijnsko po dobo Dolenjske. Božidar Jakac, znani popotnik in upodabljavcc severne Afrike in Amerike (saj smo videli uspeli teh popotovanj ne lc v številnih slikah, marveč tudi v dveh originalno zasnovanih potopisnih knjigah »Odmevi Rdeče zemlje«, ki sta izšli v Jugoslovanski knjigarni), se je preteklo lelo mudil ne. kaj mesecev v Dalmaciji in nekaj mesecev v dolenjski metropoli ter v teh mesecih ustvaril izredno mnogo del, katera je danes razvrstil v treh sobah Jakopičevega paviljona. Srednja dvoran* posvečena izključno dalmatinskim motivom; tu 1« poza je! Jakac vso tipičnost srednje Dalmacije z obmorskim kakor ludi notranjim kraškim obeležjem. Značilni dalmatinski kasteii, selišča in nlasti prebivavci (pastirji, pastirice itd.), morje, vse to je umetniku uspelo podati v vsej pristnosti duhovnega in zunaniega obraza dalmatinskega morja io krasa. Desna soba ej izpolnjena s portreti znanih slovenskih osebnosti, leva pa s pokrajinskimi slikami Dolenjske, posebno pa Novega mesta. Prav je dejal dr. Windischer, da je dobila Dolenjska svojega oblikovavca. V rcsnici je Jakac močan interpret njenega prirodnega bogastva in njene duhovne svojskosti. Jakčevo razstavo slik, ki je nedvomno ena. najzanimivejših v letošnjem letu, priporočamo Iju+i. ljanricemu občinstvu, da jo mnogoštevilno obišče. Občni zbor \eroputa Belgrad, 25. febr. m. Danes je bil občni /.bor delničarjev Aeroputa, ki je bij zrlo dobro obiskan. Iz poročila, ki ga je prebral glavni tajnik, je razvidno, da znaša jugoslo vanski kredit za civilno zrakoplovstvo 9 milijonov, medlem ko znaša ta kredit na Češkem 81 milj., na Poljskem pa 68 milj. Obratovalo sc je na 7 progah, od katerih imata dve zvezi z inozemstvom. Od predvidenih letov letos niso leteli lOkral radi neugodnih vremenskih prilik. Lanskega lela je Acroput prevozil 1947 potnikov, 273.969 kg pošle in 5,975.480 kg drugega blaga. V preteklem letu jc bila otvorjena zelo koristna proga Ljubljana—Zagreb, medtem ko še nI bila stavljena v promet proga med Bcljradom* in Podg-irico ter med Bclgradom in Splitom. Poleg 7 letal ima družba ?e nekaj rezervnih letal. Nova afera Sabotira, 25. febr. in. Tukajšnja policijska oblast jc odkrila novo afero, ki sla vanjo zapletena dva uradnika zavarovalne družbe iLa Na- lional in trgovce Vnrda. Zavarovali so ljudi, so bili neozdravljivo bolni in so na ta način v primerili prevalili znvod zn večje vsote. ki li Mariborske nedeljske vesli Maribor, 25. februarja. Mariborska zelena bratovščina. je zbrala danes v lovski sobi pri Orlu. DolHussova vlada je izdala povelje, naj se i;- po-litčnih razlogov aretira znani tirolski smučar IIc'1-muth Lantschner. Aretiran še ni bil, kc se mudi na Švedskem. Živa ti no zhocovanje,Istre* O občnem zboru emigrantskega društva *I:lra« ki ima sedež v .'-agrebu, nimamo izvirnega poročila. Pač pa poroča »Hrvatska Straža« o zanimivem zborovaniu, ki se je vršilo 18. t. m. Naj,pre;; je bil odposlan pozdrav Nj. Vel. kralju, v katerem so emigranti izjavili, da so pripravljeni vse žrtvovali za svojega ljubega kralaj in za svojo domovino. Zborovalci so sprejeli predlog, naj sc brzojavka odpošlje, z burnim ploskanjem in s klici ■Zivi o kralj!« Predsednik Slari je profil vse člane, na.j se pri razpravah izognejo vsem napadom, ki bi ne bili v interesu emigracije. Odposlan jc bil pozdrav ludi senatorju Trinajstiču in predsedniku Zveze emigrantskih združenj dr. Čoku. Nato so i odborniki poročali o delovanju društva. Za nov odbor sta bili .predlagani dve listi. Na čelu prve | jc bil kot .predsednik Ivan Slari, na čelu druge j bivši predsednik dr. Ivo Ražem. Tedaj sc je razvila dolga razprava o lastnostih posameznih kan-j didatov. Banski svetnik dr. Miran Kajin je imel agilacijski govor za g. Starega; pri leni je napadel njcgoive nasprotnike, ki da so se prerili do leoih mest v Zagrebu. Med njegovim govorom so padali klici proti »klerikatizmu«, in siccr na račun pristašev dr. Raima. Glasovanje j-e bilo tajno, od 210 članov, -ki so imeli glasovalno pravico, je glasovalo za listo g. Starega 124, za listo dr. Raima 72, uničenih .je bilo 14 glasov. Izvolitev Starega so njegovi pristali sprejeli s klici .Dole iu.rtimaši«. | Nato je ime! Stari programni govor. V novem cd- ,,,„.,,. ■ boru so Ivan Stari, Baf Fran, upokojeni šolski nad- ni e'a zornik, Anton Černeka, livar, Josip Dobri! a, ura J- J pet h nik, Ante Iveša,, novinar, dr. Miran Kajin, banov, j svetnik, Ivan Motika, akademik, Ciril Peroša, urad- j nik, Petar Smolica, dclavec, dr. Viktor Višnjevec, j uradnik, Jakob Vivoda, banski uradnik, Želko Vi-žintin, obrtnik, Iv. Zovič. učitelj, N. Zuccon, dela, vec, St. Žerjav, trg. pom. V nadzorstvu so zasebni uradnik Ivan Bačič, zdravnik dr. Dušan Jakac, stavbenik Malko Macuka, zdravnik dr. Jusi Per- i tot in uradnik Nikola Vcljčič. ! Dr. Ivo Ražem je poslal listu »Istra < pismo, | v katerem pravi, da ni sprejel kandidiranja za predsednika, pač pa da so ga kandidirali drugi brez njegove vednosti. Kandidiran jc bil proti svoji volji, obvestil .je tudi Zvezo emigrantskih združenj v Belgradu, v katerem ima funkcijo prvega podpredsednika, in tudi sokolsko društvo Zagreb lil, v katerem je starešina in v katerem so včlanjeni tudi odborniki društva »Istre-; nadalje jc o tem obvestil tudi odbor »Islrc« ter izrazil željo, da ostanejo v teh kritičnih časih vrste Istranov složne. se jo zoram oanes v lovski som pri nnu. Občni zbor! Otvoril in vodil ga je ninogozaslužiii predsednik In vodju niarioorskili lovcev, včlanjenih v Siov. lovskem društvu, ravnatelj Bogdan Pogačnik. V prisrčnih besedah je pozdravit številne navzoče odlomke mariborskega javnega in društvenega življenja z mestnim županom e činitelj«, ki so maribortki zeleni bratovščini v njenih prizadevanjih sli na roke. Po temeljitem tajniškem poročilu g. prot. Srha upa je bil navzočim podan upogled v obsežno društveno poslovanje. Spisov je razposlala podružnica nad 2-100, prejela pa nad 1800. Lovsko raz-slnvo ob priliki Mariborskega tedna je obiskalo 1'000 obiskovalcev, Izdauili je bilo v pudroc.il podružnice preko «00(1 dovoljenj za posest m nošenje orožja. Blagajniško stanje je podal marljivi podružnični hlostnjnik g. ravnatelj Boltavzer. t re-inc ženie znaša 31.829.30 Din. Za pravni odsek je poročal dr. Šinkt; zn strehki odsek dr. Johnu Ko-vučnr: za gospodarske posle društveni gospodar Vukmauič; zu propagandni odsek ravnatelj Ster-• •er. Sledila so šo poročila knjižnjičorja Fludernikn ter odsekov iz Slov. Bistrice in Slovonjgradrn. Vod-dstvo se je dopolnilo z nekaterimi novimi odborniki. „. , , j Teleln, mačke. vrel. mleko... | Tatinska kronika včerajšnjega popoldneva in 1 današnjfgH dopoldneva je kaj pestra. Kar četvero tatvin je bilo prijavljenih policiji: in nad zanimive predmete so so spravili doljii prsti: v klavnici je izginilo mesarju Pnrtliču celo lele. ki ga je zaman iskal po klnvniških prostorih in v okolici. Predal jo sedaj skrb za iskanje za iibeZnini lelič-kom policiji. — Pridno so se danes zjutraj zopet udejslvovali tatovi mleka. Mlckarici A. fckrahl je v Samostanski ulici izginilo iz vozička, ki. gn je pustita na cesti, več vrčev mleka in kepa surovega masla. — Poseslnici Elizabeti Kocbek iz Vri ie pa je odnesel tat izpred hiše na Glavnem trgu 22 nahrbtnik s tremi polnimi vrči mleka. — Obe lalvi-vztiudili v vrstah mariborskih mlekarie 7.0-lmdo kri. — PozorišČe četrte tatvine je bila Slovenska ulic.n, predmet pa — živa mačka in sicer pravi angorski mucek z lepo kosalo sivo-modro dlako, vreden svojih 800 Din. Lastnica trdi, da je maček zdel nn oknu v pritličju ler se grel nn solncii, pn ga je najbrž pograbil kdo od mimoidočih. Ni pa seveda izključeno, dn si jo privoščil muc 11:1 lastno pest pomladanski izprehod... Obilna smrtna želev. V visoki starosti 00 let je preminul nn Frnn-kopunski 51 vpokojeni strojevodja Karel Chudobn. V bolnišnici je umrl v stnrosli 03 let vpokojeni strojevodja .losip Koklj. — V Loški 5 je pobral i smrt 40 letno zasebnico Kozo Schuppl. — V splošni bolnišnici sla umrli 50 lel nn • vdova železničarja Ana Kropscli in til letna vdova železničarju Katarina Vertnik. — Svetila pokojnim večna luč. ZbnrtM nuje prei oznikov. Ob številni udeležbi mariborskega članstva in prisotnosti delegatov i/, drugih mest se je vršilo sinoči v mali dvorani Narodnega doma zborovanje Združenja prevozniških obrti v Mariboru. Občni zbor je vodil ugledni predsednik Združenja g. Ivan Sluga, poročali pa so poleg njega Se neumorni 111 delavni tajnik g. Krepek Anton, blagajnik Nemec Prane, ler zn nadzorni odbor Anton Keibenschuh. iz vseli poročil se jc razvidela izredno živahna iu iuicijutivna delavnost Združenja v minulem letu. ki se zrcali tako v številnih sestankih, ki so so vršili v Mariboru, Dravogradu, Ptuju, Murski So-boti in Kol'. Skiliui. kakor tudi v prizadevanju, du bi se nudiio članstvu zlasti na gospodarskem polju čim več ugodnosti. Združenje šteje 301 člana. Od 1. 1032 je nazadovalo za 31 članov. Po strokah je 179 avloizvoščekov, 94 prevoznikov in 28 fija-kerjev. Vodstvo združenja je imelo tekom lanskega leta obilo posta, zlasli z organizacijskim delom. Interveniralo j« nadalje v vprašanjih krajevne potrebe, izposlovnlo pri mariborskem avtobusnem podjetju znižano ceno za bencin, nakupovalo je za fijakerje in prevoznike seno itd. Težave dela vprašanje članarine, ki jo člani ne od-rnjlujcjo v redu. Blagajna izkazuje 51.332.60 Din dohodkov in 42.305.20 Din izdatkov. Zadružno premoženje znaša skupno z Inventarjem 30.072.40 Din. Iver traja funkcijska doba vodstva tri leta ter je bilo izvoljeno šele luni, se je uspelo zborovanj« zaključilo brez volitev. Razmesarjeno dečkovo truplo na tračnicah Do usodne smrtne nesreče je prišlo pri zapornicah na kolodvoru v Račjem pri Mariboru. Posestnik Jo c Failež, lastnik gostilne, iz Rač št. 53 jc k:l v soboto po c;'ravkili v Mariboru, Na kolodvor v Kačah sta ga prišla čakal zvečer šestletna hčerka Marija in sinček. Tik pred prihodom mariborskega vlaka se je izvršilo na tračnicah pri račkom kolodvoru premikanje ter so sc ob te.) priliki zalvornice spustile. Medlem pn so nekateri tik pred zaporom bili še ob tračnicah ter opazili ob bližajoči sc lokomotivi usodno nevarnost. S hitrim begomi preko tračnic so si rešili življenje. Med begajočinii sla bila tudi šestletna Marija Falež in njen bratec, ki je prišel pod smrt prinašajoče kolesje lokomotive. Revčku se je truipelcc v trenutku spremenilo v kup mesa in razbitih kosti. Dekletce pa je stroj zagrabil ob strani ler jo pognal vstran. Bratec je bil na mestu mrtev, dekletce pa mi prepeljali v mariborsko splošno bolnišnico, kjer so ugotovili težke notranje poškodbe. S težko prizadelo Paleževo rodbino sočustvuje vsa okolica, DRAVA... Današnji občni zbor železničarskega pevskega in glasbenega društva »Drava« je potekel mnogo slovcsneje kalor običajno: društvo silavi letos jubilej 15 letnega obstaja in zalo je 15. občni zbor imel značaj domače proslave, Zborovanje je vodi I predsednik Vokač. Vršilo sc je v mali dvorani Na-Oodncga doma, ki so jo člani čisto napolnili. Prcci-I sednik Vokač jc v svojih otvoritvenih besedah podal kratek oris 15 letnega dela, nato pa poročilo o delovanju v minulem letu, ki je bilo zelo pio-donosno; društvo si je namreč osnovalo lastno glasbeno šolo. ki jo vodi prot. Drmzovič, Poročali so nadalje še la.iiik Živko, pevovodja Horvat V->-pelnik godbe Žckar in drugi. Sprejela sc jc ludi izprememba pravil v leni praven, da se |e razširil odbor od 9 na 11 odbornikov ler sta bila poleg celokupnega dosedanjega vodstva izvoljena v odbor šc inž. llinterlcchner in Lovrcc kot zastopnika glavnega kolodvora. Sklenilo jc tudi ustanoviti poseben pododsek »Drave* na Pragcrskem. ff Poiialiiančuieto nas za naš denar" Kmet i/. [>lrc ie povedal tole: imam posestvo ua slabih tleh. Kedim 2 konja, 2 kravi in 10 ovac. Od tega plačujem letno 960 lir državnega davka I-1000 Din). K temu so še občinski davki: od velikega voza, s katerim peljem drva v Trst, plačam letno 100 lir, od manjšega, ki g« rabim okoli doma, 25 lir, od 4 oseb družine 40 lir, od psa 50 lir, od prašiča 12 lir davka ter ob zakolju še čez 10 lir užilnine poleg stroskov za živinozdravnika, ki mora meso pregledali. Popolnoma nemogoče je tako izhajali. Vse leze v dolg in na boben. Ce iz tisočaka, ki mi ga neusmiljeno oropajo, potem potrošijo 10 lir, da mojemu otroku podarijo kako malenkost za »Befano« (fašisti no božičrico), se pa hvalijo po vsem svetu, kako so blagi in ljudomili, n da nas imajo pravico poitalijunfiiti za naš denar. Saj so vendar Slovenci! Pri smučarskih tekmah fašistične delavske prosvetne organizacije »Dopolavoro« v Rocca-resu, katerih se je udeležilo nad 500 mošlev iz vse Italije, so odnesli prvo darilo dopolavoristi; iz Trnovega (na Trnovski planoti). To so Mirko Skok, Mirko Makuc, Milan Makuc, Viktor Krivec in Florjan Krivec. Najlepše šele pride. Ko so se pripeljali v Gorico, so jih ra postaji čakali: prefekt Introna, pokrajinski predsednik Morassi, podžupan Giordano, poveljnik legije Insonzo, predsednik fašistične zveze, finančni intendanl in razni drugi uradniki. Mirka Skoka, ki je vodil četo, je nagovoril sam prefekt in mu častita!. Nalo sp je razvil s postaje sprevod s fašističnimi godbami, ki je šel po glavnih ulicah. Čast goriške pokrajine so torej rešili Slovenci. Če so včlanjeni v »Dopolavoru«, na dejstvu prav nič ne spremeni. Fašisti so zatrli vse slovenske prosvetne in športne organizacije. Mladina je povsod navdušena za sperl in se kaj rada udeležuje tudi tekem, ki jih prirejajo fašistične organizacije. Kdo bi si bil mislil, da pojdejo na postajo pozdravljat slovenske fante najvišji oblastniki v deželi, ki uravnavajo svojo politiko po "Piccolovih« krilaticah, da so Slovenci barbari? Prav lep pastirski list Kakor poročajo italijanski listi, je g. I. Si-rotti, upravitelj goriške nadškofije, izdal pastir, ki I ie t za duhovščino in vernike goriške nadškofije, kakor jc navada za postni čas. V prvi vrsti sc pastirski lisi bavi z nevednostjo v krščanskih zadevali, v dogmatičnih in v zadevah krščanske morale sploh. Ni dovoli, da človek zna »vero* in pozna moralne zakone, temveč treba jc, da svoie življenje tudi uravnava po krščanskih načelih, ki naj mu bodo tir, po katerem naj prispe na zadnjo poslaj-o. Po'cg tega obravnava g, Sirolli, kako koristno je, da dobro poznamo Krištofov nauk. katekizem, krščanska vodila v družini, šo'i, p-av lako je dobro in koristno, da vemo za tolažila Cerkve, ki jih v teh kritičnih časih potrebujemo vsi. Naj nam bo dovoljeno vprašanje, knko nai Movcttsko krščansko ljudstvo na Goriškem spozna rfsdna vodila akloliš*ke Cerkve, ako se mu kratijo pravice v„ cerkvi, ako se stavijo slovenskim du-novnikom zahteve, naj odstopi o in dajo mesto italijanskim duhovnikom, ki n<* poznajo jezika legi ljudstva? VOJVODINJA JE BOLNA Vojvodinja Ana d'Aosta, pokroviteljica dru-,::i. „.„.;i, ,ir.l 7hnrnv-tfi u» stioel in danes več znižala število osobja za 6.00 mož. PovscJ rc dukcija i svooh novih del. Zborovalo je snoči in danes več ' riruš'ev, od katerih sta najpomembnejša pač inva- — Pri pokvarjenem želodcu, vrenju v črevesju, slabem okusu, glavobolu mrzlici, zaprtju, bruhanju in driski učinkuje že cn kozarec naravne »Fianz-Josel« grenčice zanesiji vo, hitro in ugodno Znameniti zdravniki za želodčne bolezni izpričujejo, rla se »Franz-Josci« voda za z jedjo in pijačo preobložena prebavila izkaže kot prava dobrota. Nemški katoličan* za svoie rojake po svehi : Kutholisclio Korrcnspondenz" poroča, da | bil škof Paelia imenovan 1. 1928 za častnega se jo od II. dn 15. februarja mudil v lierlinu j doktorja vseučilišču dr. Avguštin in Pacha. škof v Temešvaru. »Sedež škofije jo v Teinežviiru, cvetoči lin tropoli južnovzliodnega iicinštvu; njegova škofija obsega romunski Bnnat in šteje 300 tisoč katoliških Nemcev, ki so se naselili pred leti v teli krajih. - Škof dr. Pacha je sin švahskegn ljudstva. L. 192!l je bil posvečen za škofa in imenovan za apostolskega administratorja ( anadsko škofije v romunskem Ttanatu. Za škofa to škofije je bil postavljen I. 19il0, ko jc Komuni ja sklonil« konkovdat." »Čeprav je dr. Pacha končal madjarsko gimnazijo in madjarsko semenišče, je ostal trden Nemec. Velik dol duhovščine mu pomaga pri delu za liemštvo. Njegova zasluga .je, da je vstalo toliko nemških šol, učiteljišč iu osnovnih šol, kakor katoliška gimnazija »Banatia . katoliško učiteljišče, ueiteljiščo | tudi za ženske, lieeji itd. Pod škofovim okri- : ljem ja vstala tudi nemška katoliška nila- j dinska organizacija, v kateri jc organizira- J Kardinal Sercdi, madjarski primas j:< nili ISO podružnic z 120110 člani. Te organi- prispel v Umlimrešlo tiste dni, ko se je 'mu melje so sc izvrstno obnesle kot trdna po- | mudil g. Snvieli, da bi se z njim sestal. Tako Uojanka uernšlva. V priznanje zu lu delo jn poroča Prnger Tngbliitt:. Govorno o luzijl dveh r.aivecjih bank v Ilalm, ,j,uko združenje in Društvo prijateljev pravne la--banca Lommerciale Itabana« in »Credito ltalia- , k„|u.(e Kronika beleži tudi en srcilnii in en manjši 110«. Namen ie seveda redukcija, posledica bo pa t p )?ar t)ekaj- nesree. nrav nič pa kriminalnih dogod-spet odpust uradniških bataljonov. kov kar jc 7A Ljubljano prav. Vreme se je skisalo: ob zadnji mesečevi spremembi ie llerschel napovedal sneg in vetrovno vreme. To se je uresničilo sicer na Dunaju, za katerega v prvi vrsti veljajo te napovedi, pa tudi diugje, v Ljubljani pa jc danes vse kazalo na dež iu mi gosti oblaki ves čas zastirali sobice, da ni mogl i razveseljevati Ljubljančanov. Dosti se jili jc zaradi neprijaznega vremena premislilo in niso šli na običaje:! nedeljski izlet. Pozno |x>(>>ldiie je res pričelo nekoliko deževali. Banmova proslava v „Rushi Matici« Tukajšnja ruska emigrantska kolonija ie po pravici iKjnosna na Bunina, ki prav tako živi v tujini. Sedaj, ko je Bunin kot prvi Rus dobil No-«iliščti v Miinstru. V nedeljo blovo nagrado za literaturo, je društvo Ruska ma-pretl obletnico pajieževegn kronanja jo Pacha lica-<, v kateri sc zbirajo intelektualni krogi tukaj opravil 4lu*. nosi. službo božjo v cerkvi sv. I3o- ' nifaeijn iu zvečer sc je udeležil pozdravne | slovesnosti, ki so jo priredili v športni jui- lači na čast novemu škofu dr. Bar^sn. V ponedeljek ga je sprejel jiodkancler Papen, v Inrek zunanji minister Nournth in notranji ; minister dr. Krink. Dne M. lebruurja jo bila j v katoliški gimnaziji slovesnost, pri kateri ' jo irprejrovoril Pa"lia vzpndbu,|')valnn be edina ueitel istvo in dijake. V sredo se jc sestal osnaliruški škof dr. Kcrning, protek^or iliiš-nejra pastirstva Nemcev v inozemstvu, s j škofom Paeho. Značilno ,i:», kako Katbo'i-sehe Korresjiiiiidenz poudarja zasluge škofa ' Pavlin za nemštvo. nač znamenje, kako so ' I nemški knloličani briga.in za Nemce v inn-ziMiistvu. Zakaj bi jih uii ne jin,snemali. ivi en zaslojinik n;'jlxdj važnih pravnih pekliccv. namreč podban dr. Pirkinajer, odvetnik dr. Žiro vili k, notar dr. Kuhar in ravnatelj Zadružne gos|iodrske banke dr. S lok ar. Nočni požar na Izanshi cesli Snoči okoli 10 so drveli poklicni gasilci z orodnim vozom na Dansko cesto, kjer ie izbruhnil večj-iu nevaren požar. Poklicne Krilce jc iclelonicno klical stražnik Lupine. Goreti jc pričelo na strehi hleva posestnika I rauceta 1'odlipca na Ižanski cesti št. 147. lilev sloji dva metra zadaj za hišo in i bilo v njem ncl.aj živin?, menda konj in krava, v podstrešju več sena, pa tudi kokoši iu zajci. Hleva sc je držala tudi shramba za orodje, v kateri je bila mlatilnira. Požar so domačini ob pravem času opazili, lako, da so mogli rešili iz hleva Se živino, celo zajce, medlem, ko je seno in kokoši /e objel plamen. Gasilci so i/ hidranta, ki se nahaja k i reč i tik pred liLo, naglo napeljali dvojo cevi ter po enotirnem gašenju udušili po/ar ter preprečili, da ui postala plen ognja cck> hiša. Pogorela je v-a streha hlev a, poškodovana je ludi shramba, iz katere pa so ljudje še ob pravem času odpeljali mlatilnico ler rešili orodje. Posestnik Podlipec Irpi okoli 20.000 Dm škode, katera pa je krila i zava rovalnino. Drobne ljubljanske Nesreča ua Rožniku. Dopoldne okoli ') se js-na Rožniku nad Cekinovim gradom pripetila rcsii.i nesreča. lam sla dva dečka, sinova železniškega . . ...... uradnika l.učovnika iz Gradišča II hotela odrcza'i šil jih emigrantov ter slovenski prijatelji ruske lite- neko vejo. 1'3 letni liinko je splezal na drevo ler /e raturc, priredilo primerno proslavo letošnjega No- pričel rezati vejo, pri leni pj je padel, v stegno pa se _niu je zariilil nož in mu presekal žilo arle- smrtni ki Cekinovim gradom. Reševalni avto je dečka nato prc|>eljal v bolnišnico. Dva prsta na levi reki si je davi odsekala v francoskega instituta ler se jc je udeležilo le- rijo. Deček je hudo krvavel ter je bil v smrl vilo tukajšnjih ruskih izobražencev pa tudi nevarnosti. Njegov brat je naglo |x>kliial ljudi, .kega občinstva. Ves program večera je bil so ga prenesli do konjeniške stražnice za Cekinovi Urban Jarnik (1784-1644) (Proslava 150 letnice) Letos praznuiemo 150 letnico rojstva in 90 Icl-jfco smrti velikega slovenskega - koroškega romantika, pesnika, pisatelja, zgodovinarja in jezikoslovca Urbana J a r n i k a. Z Jarnikoin in prof. Ahacljem se je v začetku prejšnjega slojelja začelo na slovenskem Koroškem, predvsem pa v Celovcu kol njegovem središču, živahno kulturno delovanje, ki je doseglo svoj največji razmah z Andrejem Einsi-iclerjem in Antonom Janežičetn, ki sta napravila iz Celovca za dobo skoro dveh deset le t ij ponosno žarišče slovenskega političnega in lilerarnega življenja. Jarnikov jubilej bodo proslavili koroški Slovenci skromno, a po svojih najboljših močeh. Predvsem se bodo Jarnika spomnili slovenski koroški duhovniki. Kakor čujemo, namerava sodalitela slovenskih duhovnikov v Celovcu obnoviti zapuščeni Jarnikov grob v Blatogradu, kjer se je še dn današnjih dni ohranil spomin na >»najbolj:ega duhovnika krške škofije . Saj je prav v Blatogradu imel na Binkošti 1. 1838 spiritual celovškega bogoslovja Anton Slomšek svoj znameniti cerkveni govor o dolžnostih, da ljubimo svoj malerni jezik . V Biato-l>rad je poronial tudi veliki naš Plešem, ki je svojega prijatelja Urbana Jarnika zelo cenil. Na jubilej velikega koroškega voditelja opozarjamo tudi vso našo javnost, posebno prosimo pa naše šolske oblasti, da poskrbijo, da bo njegov spomin primerno proslavila tudi naša mladina. O Jarnikovem življenju in delovanju pa bom') spregovorili v »Ponedeljskem Slovencu šc kaj več. _r_ Dokio,' časnikarstva IJadeuski prosvetni minister j.' na vseučilišču v Ileide.lbergu vpeljal doktorat iz časnikarstva. Hitlerjeva vlada skuša urediti časnikarsko vprašanje, ker ve, kakšnega pomena je tisk za politiko in za narodno /iv-l.]i'ti,;o sploh. 1.,. izšolani časnikarji lahko izdajajo dober tisk. Seveda hoče Hitler imeli povsem zanesljivo, to se pravi narodne socialistične časnikarje! Nova moška moda Organizacija londonskih krojačev si zamislila novo moško modo. Gre, za to'e: Iv fraku naj lii so nc nosile več bela srajca s lrdim ovratnikom, temveč pisana in mehka srajca z mehkim ovratnikom ter z ovratnico i/, istega blaga. Organizacija jo najprej potrkala na vrata jireslolnega nasledniku iu ga prosila, naj od nastopi v tej novi opravi na prvi primerili prireditvi, saj j«- znano, da se moda ravna po prcstoionusVdiiikn. Prince of \Vale-i ima mnogo smisla za sir inlna in sodobna vprašanja. Radovedni smo, ali bo ustregel krojačem. blovcga nasra eiiCH. Proslava je bila snoči v pro-s:orih po število slovenskeR v ruščini. Večer je otvoril namesto zadržanega predsednika prof. »pektorskega prof. Bubnov, ki je poudarjal. da je Butiinovo odlikovanje velik praznik Mencingarjcvi ulici 19 žena mestnega čuvaja v p. za rusko literaturo, ker doslej šc noben Rus ni dobil Antonija Gorenčeva, ko sj je bolela nasekati drv Noblove literarne nagrade, pač pa dva ruska znan- /a zajtrk. slv.enika. Man ši eg^nj je nastal davi v neki hiši v Stre Za njim jc govoril pro!. Maklecov, ki jc li.^ki ulici. Vnel sc jo dimnik. O^nj sta pogasila imel uvodno besedo o Buninu. Bunina samega pa je dva gasilca, označeval v svojem predavanju prof. Nikolaj Preobražen s k i. Podal je izčrpen oris Bunlnovega dela iu orisal Bunina kol velikega mojstra besede, kot pisatelja, ki je večji del energije črpal iz ljubezni do zemlje in kot pisaielja, ki je vedno dosledno hodil svojo pot. Dunin je v ruski literaturi nadaljeval one linije, ki izvira pri Puškinu, sc nadaljuje pri Kjulčevu ter se izteku v Buninu. Sledile so recitacije Buninovih del lako pesmi, kakor proze. Recitirali so prof. Preobražcnski iu dve dami. Vse točke so izzvale mnogo toplega odobravanja. Prireditelji večera so z moralnim uspehom svojega večera lahko zadovoljni. f Joško Božič Društvo prijateljev pravne Sakultete Ob prav lepi udeležbi je včeraj proti večeru zborovalo društvo prijateljev pravne fakultete. Zborovanje je vodil predsednik dr. Vrančič. Iz tajniškega porečila dr. iMunde je bilo razvidno, da je društvo, ki je pričelo s svojim delovanjem pred enim letom, v glavnem dosedaj skrbelo, da okrepi število svojega članstva in da v dovoljni meri finau-l sira -Zbornik znanstvenih razprav«, ki ga izdaja 1 pravna fakulteta. Zbornik jc okno, skozi katero glc-; da inozemski pravniški svet v pašo pravniško de-| lavnico. Lani je Zbornik izhajal v SšJO izvodih ter je izdaja veljala 22.500 Din. Društvo šteje sedaj 408 članov. Najboljše je v njem zastopan odvetniški stan. ki jili ic od 228 vseh v Sloveniji 1-15 članov društva ali 56'r. U)";, članov je tudi notarjev, namroO 26 od 54. Od 207 sodnikov ie članov društva "7. V manjšem odstotnem razmerju s-j zastopani jurisli drugih poklicev. Vsekakor bo treba še mnogo dela, preden no imela ljubljanska pravna fakulteta vsaj sorazmerno toliko mecenov, kakor jili ima belgrajska. Izvoljen je bil |x> večini stari odbor, in sicer je bil ?:>. predsednika izvoljen predsednik apelacii-I skega sodišča dr. V r a u 0 i č, za podpredsednike pa I Davi je ol> H v splošni bolnišnici po dolgotrajnem trpljenju umrl g. Joško Božič, višji uradnik železniškega ravnateljstva v Ljubljani, star ■">:! let. Pokojni je mnogo deloval v raznih društvih zlasti kot organizator in načelnik železničarske sekcije Jadranske stražo iti odbornik krajevnega odbora ,IS. Služboval je mnogo na Primorskem, pozneje pa je bil pronielui kontrolor v Delovai u ln Brodu na Savi. Nazadnje je bil pa referent pri ljubljanskem železniškem ravnateljstvu. Bil je rezervni kapetan in večkrat odlikovan. Zapušča vdovo in štiri nepreskrbljene otroke. Ura pogreba bo objavljena v čafopisib. ironanje novega belgijskega kralja Leopolda III ^pripravljajo težko i!ato krotil V germanski duši še vedno vre (Krščanstvo in narodnost) Antike, Germanentum und Christentum. Von dr. Ildeions Herweoen. Kot prvi zvezek knjižnice Salzburger Hoch-»chulvvochen jc iišla pri Pustetu knjižica »Antika, germanstvo in krščanstvo«, v kateri so natisnjena tri predavanja znanega nemškega teologa dr. II. Hervvegena, ki je opat benediktinskega samostana v Maria Laach. To delo, ki obravnava zelo zanimivo snov o odnosu med krščanstvom in germansko narodnostjo in še problem, kako rajaličai narodi sprejmejo krščanstvo, so pri nas obrekli, preden je izšlo; ko pa je izšlo, se ni nikomur zdelo vredno, da bi spregovoril o njem, in tako krivica, ki mu je bila storjena, do danes še ni popravljena. Najprej nam pisatelj v kratkih črtah oriše psihološke temelje »antičnega človeka«; nima v mislih ne Grka nc Rimljana, marveč samo in edinole poznoantičnega Rimljana z vsem, kar si je b:l leta prisvojil od Grkov v umetnotsi in modroslovju. Res je hilo med Grkom in Rimlanom dosti razločkov, o katerih bi sc dala napisati obsežna kn|i-ga _ tudi sicer pojem antike ni popolnoma enovit, vendar moremo govorili o nekem duhovnem umetniškem in mod raslo vnem edinstvu antike — a nas to nič ne moti. zakaj German je sprejel krščanstvo od Rimljana, ki nam potemtakem tukaj predstavlja »antičnega človeka«. Ker ni nobenega dvoma, da živlenjsko oko le močno vpliva na značai in na duhovno razpoložen/e vsakega naroda, nam avtor preprosto, a globoko pokaže, kako je sončra sredozemska obala — domovina antike — oblikovala »antičnega človeka«, čigar urejena duševnost se kaže (po Wolilinu) posebej: v somerni enovitosti in totalnosti, v priprosli jasnosti, v monumentabiosti in v veličini (misli) ter nazadnje v tipiziranju. Vse to razodeva, da je antični človek hrepenel po umirjenju in izpopolnje-nju v naročju večnega, neskončnega. Vse drugačno zemljo je imel pod seboj in okoli sebe German: zarasle gozdove, neprehodna močvirja in mogočne reke, led in sivo, megleno nebo. Antičnemu človeku je kazala narava sončen, prijazen obraz, da se je z veseljem obrnil k njej. German pa se je obrnil proč od nje, grebel vase, v svojo notranjost, ker mu je narava kazala neprijazno, sovražno lice. Antičnemu ritmu in lcroli .idgovaria germanska dinamika in moč, ki se kaze v vseh izrazih narodne duše: v verstvu, v umetnosti in v socialnem iivlieniu. Antični človek jc občestven altruist in širokogruden umiverzalist, medtem ko ie German skrajen individualist in nemiren subjekti v ist, ki živi v vednem bou z neprijazno mu naravo in nezavedno hrepeni po neskončnem. Rimski mladenič jc kot znamene zrelosti dobil moško togo, mlademu Ge-manu so pri-pasali meč! Mesto logosa, ki je oblkoval klasičnega človeka, vlada v Germanu patos in etos. Antičnemu človeku je bil zmisel živl:en:a v izpopolnjevanju bita _ on liubi mir, počitek, jasnost — Germanu pa v nastajanju, gibanju in spreminjanu. Razen razločkov v krvi in zemlji je treba nadalje poudariti šc to, da ie bila ob srečanju s krščanstvom antika že v starostni dobi propadam,a in umiranja, dočim je bilo germanstvo šele v otroški dobi in se je komaj začelo uveljavljati, rasti. (Pri tem pustimo ob strani vprašanje, ali je ugodne c, če spreime krščanstvo kak naturcn, neurejen in mladostno kipeč, ali pa do kraj-a izglaten in kulturen narod.) V drugem poglavju vidimo, kako jc antika sprejela krščanstvo. To razloži Hervvegen na prav mojstrski način ob Avgušitinovih »Izpovedih«, ki no ogledalo najčistejše teocentrične antične krščanske duhovnosti, ki izhaja iz Večnega in v N em vidi smisel vsemu svojemu bitju in delu. Antičnemu človeku ni največja resničnost lo, kar mu ie najbližje, kar lahko doseže s svojimi rokami ali s svojimi čuti, marveč lo, kar mu je najdlje, duhovno, večno, božie. Tako je antika gledala tudi Pred nakupom si oglejte veliko razstavo otroških in igračnih vozičkov, stolic, holenderjev, malih dvokoles tricikijev, šivalnih strojev, motoriev in dvokoles v jirostorih domačo tovarne ..TRIBUNA" P. Batjel, Ljubljana. Karlovska e.4 Najnižje cene! — Cenik franko. Telefon 2051) Premog suha drva Pogačnik, Bohoričeva altca 5 Gabrove sadike za živ plot (mejo) prodaja po dogovoru Janez Govc, Zasip št. 44, pošta Bled. Oves in koruzo knpite najreneje pn rcrdk A VOLK. LJI BI J A NA Veletrgnttna I lllom Resljeve cesta 2* na krščanstvo, na te temelje je postavila Kristusov nauk in njegovo Cerkev in lako je — seveda, kolikor j« človeškemu razumu mogoče — prodirala tudi v krščanske resnice in skrivnosti, Popolnoma drugače je sprejel krščanstvo German, ki mu je najbližje, najzanesljivejše in na^res-ničnejše to, kar vidi in samo neposredno dojame; eksperiment mu je več ko vsi drugi dokazi. Od Okama dalje se v zahodni kulturi zmerom boli kažejo nominalistično individualistične črte, ki se usodno združijo n. pr. tudi v Luibrovem versikem mišljenju in gibainju. Antika je imela v svetu zaokroženo podobo, češ, veselje je delo božjih rok, in helenistična kozmologija je teologija. Antika gleda svet bolj statično, medtem ko ga gleda German v nastajanju, procesu. Antičen človek je ves povežem s preteklostjo, iz nje lekorckoč živi; germanskemu človeku za vse to nič ni, vse preteklo se mu vidi obenem že preživelo. Le novo, rastoče je nekaij vredno! Tako ima antičen človek tudi o Cerkvi pred očmi v prvi vrsti njeno brezmadežno večno bistvo, German pa gleda rajši empirično Cerkev z njenimi »gubami« in napakami. Radi tega nočemo reči, da je antika vidno, zemeljsko Cerkev idealizirala, ampak samo toliko, da je vedno gledala na nebeški vzor, ki je obenem najgloblja resničnost zemeljske Cerkve. Germanu (»He. liand«) je Kristus pogumen junak, ki je močnejši in smelejši od svojih spremljevalcev. Tako se je zgodilo, da je stopila v ospredje Jezusova človeška narava. V zvezi s tem je vredno omeniti, da so skoraj vsi germanski ro 'ovi zašli v arijanizem in da je adopcijamizem nastal v zahodni gotski Španiji. Pod vplivom germanske miselnosti sc po;em Cerkve kot skrivnostnega Kristusovega Telesa čedalje bolj umika, zmisel za objektivno svetost Cerkve gine, s tem pa se nevzdržno dviga kritika Cerkve in njenih služabnikov. Vetnostno, objektivno in neminljivo Avgust i novo gledanje se spremeni v minljivo, zemeljsko. To se posebno nazorno kaže v jjojmiovanjiu osrednje skrivnosti krščanskega življenja, daritve svete maše in svetega Rešnjega Telesa, kjer od pravega bistva zašli v nczmiselno simboliziramje (Amalarij) in v naravnost smešne absurdnosti. Enako se jc izprevrgla srednjeveška nemška mistika v sladkobno in solzavo čuvstvo-vaoje. Nobenega dvoma ni, da je krščanstvo, ki oplemeniti in dopolni vsako naravno vrednoto, neizmerno obogatilo in učvrstilo tudi vsebino in obliko germanstva. To drži, pa naj nekateri »ideologi« še toliko dokazujejo, da se Kristusov nautk ne sklada s ponosnim nordi skim značajem. Znani vzgojitelj in pacilist F. W. Focrster je za,pisal: »Šele v krščanstvu se prebudi duša k polne-nu živl eoju in se odtrga službi gole sebičnosti. Nebeška ljubezen jc dala slednii zemski ljubezni popolnoma novo globino in veličino.« Hervvegenovo delo je vredno vsega priznanja in zasluži, da se z niim seznanimo, posebtno pa še zategadelj, ker je izšlo v času, ko se po vsem svetu, najbolj pa v Nemčiji, bie o hudi boji za pravo vero in pristno narodnost Herwegenova knjižica je dvakrat 'pomembna v dnevih, ko država sama razširja knjige kot A. Rosenbcrgov »Mythu® XX. stoletja« in Bergmannsova »Sodobna narodna cerkev«, ki obedve zanikata in smešita temePne nauke katoliške vere, ki iima jc krščanstvo plod sc-mitške in rimske kulture, torej germanstvu tuie in nevarno; zato ie tTeba — pravijo ti »ideologi« obuditi novo vero nordi ske krvi in pasme! Her-wegenova kniiga je krvavo potrebna za orientacijo, ko se po vseh državnih šolah s silo širi pa-ganski nordijski nacionalizem, ki odklanja križ kot znamenTe sramote in ponižanja. Ob koncu svoega poročila bi izrazil samo še to želo, da bi bilo zelo dobro, ko bi tudi nam Slovencem kdo orisal naš narodni značaj ob srečanju s krščanstvom in značaj onih, ki so nam krščanstvo, ali pravilne« katoličamstvo, prinesli. To bi bilo močno potrebno, zakaj tudi pri nas ni malo ljudi, ki ima,o o narodnosti in o katolicizmu nedopovedljivo zmedene in napačne po me. Pred ]e-ii je dr. Fr. Čibei napisal v »Domu in svetu« (1927) »Problem slovenske izot>Ta*be«, ki ima silno dalno podobo, katko nai bi sc taka vprašanja ob-deKla. Kdor bi se lotil tega dela. bi nam napravil dobro delo. Dnevi so hudi in prihaja o vsak dan huiši. Začnimo čimprej z delom in izkop':imo si trdne temelje, da nas vihar nc z.vame na pesku! Gregorič Jože. Predavamo Leonove družbe Pod okrni ;em Leonove družbe se vršijo oh sredah kulturna predavanja in sieer se obravnava ciklus iz cerkvene zgodovine. Prvo tovrstno predavanje je imel v sredo, 21. t. ni. vseuč. prof. dr. Frane Lukinnn, ki nas .ie seznanil s prvim in drugim stoletjem krščanstva. Prihodnjo sredo, t. j. 28. t. ni. bo isti g. prof. obravnavni dobo med letom 219 do 31.1, torej -zadnja leta trpi ienjn, preden ,ie zadobila Cerkev svobodo. Vsa predavanja spremljajo skioptične slike. O čem se pogovarja Američanka? Vsakega vzgojeslovea mora zanimati vprašanje, s čim se bavi mladina izven šolskih ur Od tega vprašanja odvisi gotovo v veliki meri tudi uspeh vzgojnega dela, s tem vprašanjem mora računati vzgoja. Tudi to; varnar se gotovo zanima za vprašanje, kaj delajo njegovi delavci ali njegove delavke izven delovnih ur. Neki ameriški psiholog jn zbral 10 delavk, od 15. do 18. leta, in jih natančno opazoval. Zanimalo ga je vprašanji!, o čem so delavke pogovarjajo, ko so same. Vse to jo pridno zapisoval in končno objavil tele podatke: 42-krat so govorile o moških, 27-krat o filmih in filmskih zvezdah, 32-krat o delovnih pogojih, 14-krat o raznih zgodbicah in škandalih, 14-krat o športu, 12-krut o planinstvu, 12-krat o obleki, 11-krat o krajevnih dogodkih, 10-krat o umorih in nesrečah, 9-krat o denarju, 8-krnt o plesu, 8-krat o izletih, 8-krnt o počitnicah, 7-krat o fotografiranju, 7-kral o življenju v domači hiši, 6-krat o delu na vrtu, 5-krat o jelu, 5-krat > plavanju, 2-krat o nogometu. Te številke kažejo, da so delavke v prvi vrsti mislile nn fanta. Rito Oeorg, dunajsko operetno pevko so zdaj za-pleli v škandal Staviskega. Preiskovalni sod"ik v Bagonm jo je pozval na zasliševanje. Rita odločno zanika utemeljenost obtožbe. Gumijasti škornjl za dež, blato In vsako delo po mokrem terenu Val. 23-26 Ne prepuščajo Volnene no raviee; moške Din 13 50, ženske 0 10 80, otroške D 6 30 in 8*10 Nevarnost plinskih napadov se pretirava Kakšna bo bodoča vo/na, Koga ne plašijo pretresljive vesti o bodoči vojni, ki ne bo samo letnlska vojna, temveč tudi plinska? Uporabila bo vse iznajdbe in odkritja kemije. Kaj čuda, nko se bravel ob takih vesteh vznemirjajo. Zračni napadi m poleg tegn plinske bombe, plinske granate! Takšne napovedi o bodoči vojni so ustvarile pravo plinsko psihozo in premeteni Bernard Sliuvv je takoj potipal na lo šibko plat sodobnega človeka. Med svojim predava; njem pred mikrofonom je prosil kemike, naj izumejo še strašnejši plin, ki bi nepregledne množice zastrupljene rudi plinskega napada vsaj rešil smrti in jih obvaroval strašnega trpljenja .. Spričo toga bolestnega razpoloženja, ki je žo zajelo širšr množice, se je oglasil major dr. F. A. Freetli. plinski izvedence, ki je podal predstavniku »United Press« važno izjavo. On trdi, da ne bo bodoča plinska vojna, oziroma vojna združenu s plinskimi napadi za civilno prebivalstvo kakor tudi ne za vojaške čete prav nič nevarnejša kakor je bila zadnja! Major Freetli je izvedenec. Mil je glavni kemik v Imperial Chemical Industries. Njemu se je tudi posrečilo pridobivati trinitrotoluol, kateremu pripisujejo zvezne armade v svetovni vojni svojo zmago, proizvajati v velikih količinah. On trdi, da laiki splošno precenjujejo učinkovitost plina. V svetovni vojni so smatrali »dichlor-diaethylsulfid« za najučinkovitejšega. V resnici ni bil tako nevaren, kajti le 4% vojakov, ki so bili z njiin zastrupljeni, je umrlo. Dogajalo se je cclo, da so si vojaki, ki se jim ni ljubilo več na fronto, drgnili roke in noge z zemljo, prepojeno z dichlor-diaethylsulfid, ne da bi se pri tem prehudo obžgali. Plin chlorin, ki so ga najprej pričeli uporabljati v svetovni vojni, je bil res smrtonosen. Toda tudi glede tega je bil strah dejansko prevelik, kajti uporabljati ga ni bilo mogoče vselej. Zato je bilo treba predvsem lepega vremena. Kvečjemu dvakrat na mesec je vreme takšno, da Iii se dal chlorin uspešno porabiti. Te okolnosti so znane tudi sovražniku, zato se ta tudi lahko pripravi na plinski napad. Tudi civilno prebivalstvo se lahko ubrani, treba jc le. da se zna organizirati in sc zavarovati s plinskimi maskami. Po vsem tem jo postala uporaba chloritia nesmiselna. Major Frceth je še dodal: Laiki, ki bolehajo za gasofobijo, tudi ne vedo, kakšno raz-kuževalno moč ima ozračje samo. Ogljenčev oksid jc naprimer zelo hud plin. Avtobusi in avtomobili gn v ozkih londonskih in ne\v-yorških ulicah proizvajajo v velikih množinah; toda kisik in dušik v zraku ga razkrojita in mu takoj vzameta vso moč. Najnevarnejši izmed vseh plinov je hydro-cyan. Vse kar zajame, .je zapisano smrti. Toda nevarnost radi tega plina je samo trenutna, kc r se plin takoj pomeša z zrakom. Phosgen-plin je prav tako smrten, vendar je mnogo težji in se plazi po tleli. Mnogo žrtev je zahteval v svetovni vojni. Cc pa ohrani prebivalstvo v primeru napada s tem plinom mirno kri in zbeži v zaprte prostore, ali pa vdahne v sebe dobro mero zraku, si zamaši nos in sp tnko spusti v dir skozi njega, tedaj bo lc malo smrtnih žrtev. Major Frceth jc mnenja, da povzroči panika radi letalskih plinskih napadov več žrtev kakor plini sami. Ta nevarnost postane toliko večja, če prebivalstvo ni šolano in pripravljeno na takšne napade. V tem primeru bo radi panike več smrtnih žrtev kakor v primeru bombardiranja z razstrelivom. Zato je potreba, da se vse prebivalstvo izuči, kako sc mora vesti v primeru plinskega napada. Mora se pokoriti poveljem oblastev, steči v plinska zavetišča in čakati, da oblastva odstranijo plin. Potem ne bo nevarnost niti zdaleč tako velika kakor si jo splošno predstavljamo. M D Kako sežigajo Utisi z dunajskega sežifiališča Ne morem pozabiti vtisov, ki sem jih bil deležen, ko sem obiskal ebersdorfski krematorij na Dunaju. Ogledal sem si poslopje samo, mrtvaško vežo; pomešal se med pogrebce, katerm je dovoljena udeležba pri zadnjih žalnih slovesnostih. Ogledal sem si podzemeljske prostore kremalorija, peči za sežiganje mrličev in omarice za pepel. Obhodil sem vse strani krematorijskega pokopališča. V krematoriju sem zvedel tudi novico, da se pripravlja v Jugoslaviji v Zagebu krematorij. Kakšne splošne vtise sem odnesel iz krematorija? Krematorij s svojim pokopališčem, z vsemi svojimi žalnimi slovesnostmi in sežiganjem mrličev napravlja na človeka s krščanskim sveLovnim nabiranjem na pozitivno verujočega kristjana, nad vse mučen, porazen, uničujoč vtis .. . Mrtvi zidovi krematorija vpijejo: »Človek samo prah si! Oznanjajo novodobno moderno vero v materijo, vso skepso in resignacijo in obup v posmrtno življenje, katero je za premnoge samo negotova, temno zijajoča j*raznina. Vsi verski brodolomci in protiverski elementi, ki zahtevajo in propagirajo idejo o krematorijih, vpeljujejo te stare poganske šege in običaje, bi tako radi utajili in zabrisali vso razliko med mrhovino in človeškimi trupli; vendar si ne morejo pomagali brez pogrebnih običajev in obredov, zato tudi v krematorijih posnemajo krščanske pogrebe. mrliče ? Krematoriii se ne vpeljujejo iz gospodarskih razlogov, da hi se zmanjšali pogrebni stroški, in ne iz zdravstvenih in higijenskih ozirov, da bi se uničili kužni razkrajajoči bacili — iz enakih ozirov bi morali povsod tudi za mrhovino napraviti krematorije — in tudi ne iz človečanskih ozirov in spoštovana do človeškega ielesa, ampak e lino-le iz sovraštva in mržnje do krščanstva. Zato je čisto umljivo, da katoliška Cerkev prepoveduje verske obrede in blagoslovila mrličev v krematorijih, Proti sežiganju mrličev je vsa krščanska tradicija od početka do danes; v vseh stoletjih so kristjani mrliče pokopavali. Kako lepa, kako pomenljiva, polna upanja, tolažbe, polna tihe poezije so krščanska pokopališča s križi, s spomeniki, z grobovi, posutimi s cvet em in rožami, grobovi z lučkami. Vse to govori in kliče o človeškem posmrtnem življenju in vstajenju in zopetnem snidenju, f a >rematoi skih pokopališčih pa pravih grobov ni. V visokih zidanih stenah in po hodnikih so napravljene v zid male tri ali četverokotne vdolbine, visoke 30 do 50 rm; notri ie žara kovinasta ali kamenita s pepelom ranjkega, vratca zaprla in na vratih ime ran;kega in smrtni dan. Tolažilnih napisov nikjer nobenih. Kjer ni grobov, tudi pravih grobnih spomenikov ni. Le tu in tam majhen simbol Koliko lepe umetnosti pa hranijo v sebi krščanski grobovi in pokopališča. Dunajski krematorij so postavili nekako pred šestimi leti bogati svobodomiselci V krema.oriju, pri glavnem vhodu ob strani je velika mrtvaška veža z mrliškimi odri za mrliče. .Nikjer verskega znamenja ali simbola. Ob vzglavjih, na odru ležečih mrličev, so naslikane na steni velike vaze z rožami. Mrliči leže na mrtvaškem odru v zabitih krstah, obsuti z rdečimi šopki in venci. Ob krstah 1 stoje visoki črni svečniki z električnimi lučmi v po-j dobi sveč. Ko pride ura pogreba, se zbero sorodniki in i pogrebci v mrtvaški veži okrog krste rajnkega. V mrtvaški veži se odpro velika vrata, ki vodijo v prostorno, visoko žalno dvorano. Noter prineso mrliča v krsti, ga polože na prostor, podoben grobu, pokrijejo krsto s črno preprogo, električne luči zagore. Sorodniki in pogrebci posed.jo na stole v dvorani, Po dvorani se razlije svetloba skritih električnih reflektorjev in prične se žalna pogrebna slovesnost. Od zadaj nekje za glavno steno se oglasijo akordi nevidnega harmonija in turobno odmevajo /jo dvorani. Na oder, popolnoma zastrt s črnino, , stopi govornik in se poslavlja od rajnkega. Izroča ,nu zadnje pozdrave svojcev, somišljenikov in organizacij, v katerih je deloval ter želi miru in pokoja njegovemu pepelu . .. Oglasi se zopet harmonij in med počasnim, ✓ tožno zamolklim preludiranjem se začne krsta z mrličem avtomatsko pogrezati v tajinslvene spodnje prostore ... Mrlič zgine, grob v dvorani se zopet avtomatsko zapre. Konec je žalne slovesnosti, konec pogreba v krematoriju. Tudi v tej dvorani za žalne slovesnosti nikjer nikakega verskega znamenja, nikjer križa. Pač pa ie na glavni steni naslikana v naturalistični zamisli moška podoba, velik star mož z brado in razgrnjenim plaščem, v katerega zagrinja sina, ki se je vrnil, simbol vrnitve nazaj v staro naravo. Na drugi steni pa ie naslikan simbol časa, žena, ki jezdi ptico — noja. Popolnoma ločeno od pogreba in od V6e javnosti pa je sežiganje mrliča. Za to so odločeni posebni podzemeljski prostori v krematoriju, posebne peči in prostori za shranjenje pepela v malih zaprtih posodicah. Pri sežiganju mrliča sme biti navzoč en sam predstavnik družine rajnkega, izkazati se mora s pismenim pooblastilom in zdravniškim spričevalom, da ni bolan na srcu. Le pod temi pogoji je dovoljen vstop v te prostore. Vsem drugim osebam pa je vstop strogo prepovedan. V teh skrivnostnih spodnjih prostorih je najprej prostor za pogrebne vence in šopke, ki se posebej sežigajo. Potem so prostori, kjer čakajo mrliči v krstah na sežiganje. Za sežiganje samo so odločene tri peči, podobne pekovskim pečem in z malimi vratci, skozi katere zapeljejo m liče avtomatično s krsto v peč. Na vratih je malo okence za opazovanje sežiganja. Peči se kurijo z angleškim koksom in segrejejo do <100 stopenj. Ves proces traja poldrugo uro. Vsa notranjost peči je obdana z asbestom, da ne zgori. Plameni hitro uničijo krsto in obleko, truplc počrni in leži kakor gtda črna masa med plameni... iz dimnika nad krematorijem pa se dviga gost črn dim in oznanja konec človeka,.,