CELJE, 27. NOVEMBRA 1975 — ŠTEV. 47 — LETO XXIX — CENA 2 DINARJA NOVI TEDNIK GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Ta številka po svoji vsebini ne more mimo tako svečanega dogodka kot je Dan republike. Z njo smo želeli obeležiti srčni utrip našega delovnega človeka, zdaj za hip, zdaj v daljšem obdobju. Srčni utrip poprečnega Jugoslovana, takšnega, ki je komaj pričel pisati in tega, ki je nosil bremena revolucije. V naših reportažah in v drugih rubrikah časnika najdemo skupno, povezano nit: Tito — Zveza komunistov — bratstvo in enotnost. Eno z drugim je tako povezano, vre iz srca slehernika, ne glede na nacionalno pripadnost, kajti vsi pripadamo domo- vini, socialistični in samoupravni! Domovini, ki je rojena v krvi, grajena v znoju, odrekanju, a vseskozi prepojena z ljubeznijo. In 2 veliko željo bodočnosti: Pozdravljena Republika! ZA VSE VAS — UREDNIK POZDRAV ZA FKAZNIK Dvaintridesetič slavimo obletnico ustanovitve Titove, samoupravne, demokratične in federativne repub- like, razglašene 29. novembra 1943 v osvobojenem bosenskem Jajcu. Da- nes, bi rekli, je naša republika, skup- nost jugoslovanskih narodov in na- rodnosti, stopila v »zrela leta«, v ob- dobje uresničevanja najbolj dragoce- nih ciljev, za sedanjo in prihodnjo rabo . . Je pa praznik Republike tudi dan, ko se Cicibani ogrnejo z rdečimi rutica- mi, se pokrijejo z modrimi titovkami in prisežejo, da bodo dobri, pridni in zvesti pionirji — takšni kot so bili njihovi očetje in matere med vojno, ko so kot kurirčki nosili resnično par- tizansko pošto in je marsikateri vrst- nik, žal, sredi bojnega meteža, omah- nil za vedno. Na teh temeljih slonijo veselejši, brezskrbnejši prazniki Re- publike, prazniki naših pionirjev. DOIVIOVIIMA,TI SI KOT ZDRAVJE! Dmiritrideset let je preteklo odkar smo na II. zase- danju AVNOJ v Jajcu tudi formalno položili temelje moji, tvoji, naši domovini — socialistični Jugoslaviji. Znanilci njenega rojstva segajo seveda nazaj v čase predvojne Jugoslavije, ko so v neprestanem boju delavskega razreda pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije, razredno socialna, in nacionalna zavest začele dobivati novo vsebino in nove razsežnosti. Njeno rojstvo smo še močneje začutili v tistih usodnih dneh leta 1941, ko so bile izrečene usodne besede, »bolje rat nego pakt«, čemur je kmalu zatem sle- dil poziv na oboroženo vstajo. Poziv na oborožen odpor, v boj za drugačno domovino. V času. ko so nemške zastave zmagovito plapolale v skorajda vseh evropskih prestol- nicah, je bila odločitev, na katero bodo lahko kommiisti Jugoslavije vedno ponosni. Tvojega rojstva, kot vemo, niso spremljali in nazna- njali svečani banketi, fanfare, svečane koračnice, temveč rafali mitraljezov. eksplozije bomb in granat. Beseda domovina v tistih dneh ni imela več prizvoka Ironije, temveč je pomenila tisto, kar smo čutili in nosili v svojih srcih. Oprosti, v tistih dneh nismo občudovali tvojih naravnih lepot, saj so le slabi sončni žarki dali slutiti, da bo prišel čas, ko se bo nad tabo dvignila in razpršila koprcna smodnikovega prahu, ko se boš vsa pozlačena od sončnih žarkov, odeta v spomladansko cvetje, pokazala v vsej svoji deviški lepoti in veličini. Tako smo te pred 30. leti sprejeli, ter kljub vsem odprtim ranam na tvojem telesu, vedno znova občudovali. Postala si lepša, saj smo tvoje njive očistili plevela. Postala si ponosnejša. saj so ti tvoji sinovi, ne na besedah, ampak z dejanji dokazali vso zvestobo in ljubezen. Postala si močnejša, saj smo v tvoje temelje vgradili 1.700.000 življenj, življenj pol- nih upov in nad. In res, mnogo besed je ob podobnih prilikah že bilo in še bo spregovorjenih in napisanih, vendar vsi, ki smo *e čase preživeli, vemo, da vsa širina in veličina našega narodnoosvobodilnega boja ne bo nikoli dorečena in nikoli *3 kraja izpovedana. Ne samo verjetno, ampak gotovo, se imamo prav tej Ukazani in dokazani zvestobi zahvaliti, da smo teh naših 30 let, kljub vsem nevihtam, ki so se zgrinjale nad tabo 2 vzhoda in zahoda, pa tudi severa in juga, preživeli v niiru in svobodi. Vsak dan v teh 30 letih smo z ustvarjalnim delom spre- niinjali tvojo notranjo in Z7inanjo podobo. Trdno smo namreč sklenili in se obvezali, da boš vsak nov rojstni dan dočakala ne samo lepša m bogatejša, ampak tudi pravičnejša in srečnejša. Izkušnje v tem obdobju so nas naučile, da se tudi v tem boju in prizadevanjih lahko naslonimo le nate in nase, kajti vse kar je podarjenega, nima prave in stalne vrednosti in tudi svoboda in domo- vina ni nekaj, kar je za vedno danega. Vsem, ki so v teh povojnih letih prihajali k tebi z dobro voljo in dobrimi nameni si po?iudila roko prijateljstva. To smo znali in bomo znali ceniti tudi v prihodnje. Znali pa bomo prav tako razločevati, kje in kdaj se za lepimi besedami skri- vajo želje in hotenja, da se oskruni to, na kar smo vsi pošteni Jugoslovani, ne oziraje se na narodnost, najbolj ponosni in ljubosumni. To je tvoja nedotakljivost, tvoja in naša svoboda, pravica do lastne poti, ki smo si jo izbrali, to je bratstvo in enotnost naših narodov in na- rodnosti. To so stvari in vrednote, o katerih nismo in ne bomo nikdar pristajali na nikakršne kompromise. Tako, kot te danes imamo in za kakršno smo se borili, si skupaj z nami otrok naše socialistične revolucije. Naše revolucije, ki se ni nikoli zaustavila, nikoli mirovala in bo trajala vse dotlej, dokler ne bodo uresničeni cilji, ki smo si jih ob tvojem rojstvu naložili. JANKO ZEVART 2. stran — NOVI TEDNIK Št. 47 — 27. november 1975 celje — čuprija — doboj GLOBOKE KORENINE Piisali smo ž«, da so se prej- Snji teden v Celju sestale družbeno politične in gospo- darske delegacije treh pobra- timskih občin: Celja, Čuprije in Doboja. Ob sklepu tega po- membnega razgovora smo za izjave prosili predsednike vseh treh občinskih skup&čin: KASIM OMICEVIČ, DO- BOJ: Na§a dobojska delegaci- ja je izredno zadovoljna s pot/ekom razgovorov, saj so bili ne samo prisrčni, marveč tudi usa^ešni. Vse cilje, ki smo si jih zastavili ob obi- sku v Celju, smo uresničili. Skupaj smo ugotovili, da imamo zelo široko področje medsebojnega sodelOTTinja predvsem v gospodarstvu, če- tudi ^€ smemo zanemariti drugih oblik dela. To so po- trdili zelo konkretni razgovo- ri, ki smo jih imeli ne samo med člani vseh treh delega- cij, ampak tudi v organizaci- jah združenega dela celjske- ga gospodarstva. Izkoriščam priložnost, da se tudi zdaj zahvaljujem na- šim gostiteljem za topel in prisrčen sprejem in za vse, kar so nam nudili v času na- šega bivanja v bratskem Ce- lju. Upam, da se bomo lah- ko za vse t bili ti razgovori dobro or- ganzimni in so dali tudi na- tančne naloge vsem delegaci- jam in drugmi. Moramo po- Trije predsedniki skupščin pobratimskih občin. Od leve proti de-sni: Kasirn Oniifevič (Do- boj), Jože Marolt (Celje) in Siniša Ilič (Cuprija) ' vedati, da so se med Celjem in Cuprijo že razvile nekatere oblike gospodarskega sodelo- vanja. Primer za to je sode- lovanje med celjskim Aerom in Mladostjo iz Čuprije. Tu namreč že dela skupni obrat za izdelovanje samolepilnih etiket. Vrh vsega tega te dni podpisujemo sodelovanje z gospodarskimi organizacija- mi iz žalske in konjiške ob- čine. Gre za žalsko Gradnjo in našim gradbenim kolekti- vom Ingrad za izdelovanje Schiedel dimnikov ter za so- delovanje med konjiškim Kostrojem in našim Radnd- kom. Poleg vsega tega je na vidiicu sodelovanje med vašo Zlatarno in našim trgovskim podjetjem. Zaradi vsega tega lahko rečem, da so perspek- tive za bodoče poslovno so- delovanje zelo lepe. Želimo le to, da bi se te in druge ob like sodelovanja v resnici po- globile. JOŽE MAROLT, CELJE.: Naša občina je imela te dni čast, da je sprejela v goste delegaciji iz Cuprije in Dobo- ja. Z obema občinama imamo že dolgo vrsto let zelo tesne in prijateljske odnose. Na- men tega obiska je bil, da ocenimo kakšne so možno.stl, da bi sodelovanje med naši- mi pobratimskimi občinami v prihodnje še razširili. Raz- govori so bih vsebinsko ?elo bogati, konstruktivni in po mnenju vseh zelo koristni. Ugotovili smo, da je daseda- nje sodelovanje veliko pripo- mc^lo k našemu medseboj- nemu spoznavanju, zbliževa- nju, sodelovanju in k utrjeva- nju bratstva in enotnasti med našimi narodi in prebivalci naših občin. Sodelovanje s Cuprijo in Dobojem ima glo- boke korenine še u časov na- še narodnoosvobodilne bor- be, ko so mnoga mesta, vasi in ljudje iz Srbije, Hrvatske, Bosne in Hercegovine v naj- težjih časih sprejemali naše ljudi in jim nudili vso potre- bno pomoč. Te.snejši bratski odnosi med našimi občinami so se začeli bolj kiepiti oko- li leta 1960, ko smo sprejeli sklep o pobratenju. Danes je to sodelovanje seglo na po- dročje gospodarstva, kulture in družbeno političnega dela. V razgovorih smo ugotovili, da. kljub vsemu nismo izko- ristili vseh možnc^ti, da bi se sodelovanje še bolj okre- pilo. Zato smo se dogovorili, da ga razširimo in poglobi- mo zlasti na samoupravni ba- zi, med delovnimi organizaci- jami vseh treh občin pa tudi med društvi, šolami, družbe- no političnimi organizacijami in seveda skupščinami. Pre- pričani smo, da bodo razgo- vori, ki smo jih imeli, spod- budno vplivali, da se bo to sodelovanje v prihodnje v re- snici razširilo in poglobilo. Tako bomo izpolnjevali tudi našo skupno obveznost, da dalje krepimo bratstvo in enotnost in tesno sodelovanje med našimi narodi. M. B02IC PRIZNANJI RDEČEGA KRI Skupšči7ia RKJ je dodelila TONETU ERJAVCU medaljo za izredno prizadevanje in doseten uspeh pri delu in uresničevanju ciljev ter na- log RK Jugoslavije. Drugo priznanje je skup- o- meni 1.570 dinarjev, torej ne- kaj več kot je veljal za letos. Sicer pa to ni edini pogoj. Prosilci za solidarnostno sta- novanja z nižjimi osebnimi dohodki so vezani tudi na določilo, da morajo v občini prebivati najmanj pet let in ne nazadnje, da prosilec ali za delo sposoben član ožje družine ni neopravičeno ne zaposlen. Pravilnik pa dolo ča še nekatere druge pogoje za dodelitev solidarnostnil stanovanj. Kakor koli že, solidarnost ni stanovanjski sklad jf upravičil svoje delo. M. B ŽALEC: SEJA SINDIKATA Včeraj je bil v Žalcu posvet predsednikov os- novnih organizacij in kon- ferenc sindikata. Na seji so govorili o realizaciji pomembnih nalog v zvezi z letnimi skupščinami os- novnih organizacij, usta- navljanjem kluba 'samou- pravljalcev ter sprejetjem družbenega dogovora o enotni organizaciji novo- letnega praznovanja ot- rok. Ob koncu včerajšnje seje pa so govorili še o kadrovanju v izobraževal- ne oblike usposabljanja po programu družbenopo- litd&iega izobraževanja. J. V. PRAZNOVANJE DNEVA REPUBLIKE CELJE — V počasi! ev Dneva republike in 30-letni. ce osvoboditve prireja občinska konferenca SZDL v Celju svečano proslavo. Na proslavi, ki bo danes v veliki dvorani Narodnega doma v Celju ob pol osmi uri zvečer bo nastopil učiteljski pevski zbor EMIL ADAMIČ. Občinska konferenca SZDL vabi na ^ osrednjo pro- slavo vse delovne ljudi in občane. KONJICE — V vseh večjih krajih konjiške občine se temeljito pripravljajo na praznovanje dneva republi- ke. Ob šolskih proslavah, ki bodo letos bolj skromne, bodo sprejeli cicibane v pionirsko organizacijo m sta- rejši pionirji bodo pripravili mlajšim tudi kulturni program. Osrednji prireditvi ob dnevu republike pa bosta v Slovenskih Kojnicah in Zrečah. Kulturno umetniško društvo Svoboda iz Slovenskih Konjic pripravlja aka- demijo, ki bo na predvečer praznika v Kulturnem do- mu v Konjicah. Na akademiji bodo sodelovali člani pevskega zbora Ivo štruc, gojenci Glasbene šole in recitatorji iz višjih razredov osnovnih šol. Posebej slovesno pa bodo prazonvali v Zrečah. Na svečani akademiji v počastitev praznika bodo so. delovali predstavniki vseh družbenopolitičnih organiza- cij, predstavniki Kovaške industrije in Cometa, sode- lovali bodo tudi pionirji zreške gledališke skupine, čla. ni moškega pevskega zbora in mladinci amaterskega gledališča iz Zreč. Krajevna organizacija SZDL bo zaslužnim delavcev v društvih podelila posebna priz- nanja za njihov trud in uspeh. Tudi prireditev v Zrečah bo na predvečer praznika in sicer ob 17. uri v Kul- turnem domu v Zrečah. KONRAD SODIN RADEČE — Kraje-.-na konfefrenca SZDL Radeče je podelila plaketo ob 30-letaiici osvoboditve delovni skup- nosti Osnovne šole »Marjana Nemca«. Plaketo, ki jo podeljujejo kolektivom vsakih pet let so tokrat name- nili šoli, ki je v 30 letih dosegla v učno-vzgojnem pro- cesu izredne uspehe. V družbeno politični aktivnosti zavzeto delujejo vsi člani delovne skupnosti, izredno aktivni pa so tudi v opravljanju kulturnega in poli- tičnega poslanstva v Radečah in laški občini. Plaketa hkrati pomeni priznanje vsem povojnim učiteljem in še posebej sedanjim radeškim prosvetnim delavcem. Drevi ob praznovanju dneva republike bo plaketo na svečanosti sprejel IVO BINDNER, predsednik sveta šole iz rok Emila Rojca, tamkajšnjega rojaka in pred- sednika komisije za idejna vprašanja pri predsedstvu CK Slovenije. ŠEMPETER — Osrednjo prosilavo ob dnevu republike 29. novembru, ki bo v Šempetru, bodo pripravili pri- zadevni delavci SZDL Šempeter ob pomoči osnovne šole BRATOV JUHART, ki so za to svečanost že pri- pravili poseben kulturni program. Svoj delež pa bo prispevalo tudi kulturno prosvetno društvo Svoboda. št. 47 — 27. november 1975 NOVI TEDNIK — stran 3 krajevni praznik obsotelja NOVIM RODOVOM V ZADOLŽITEV! Bistrica ob Sotii. Z odkritjem spominske plošče narodnemu heroju Ivanu Škvarču-Modrasu so v soboto Bistričanj praznovali krajevni praznik. Na množičnem zborovanju, ki so se ga udeležili mnogi domačini, gosti in mla- dina iz zasavskih revirjev, so bili tudi številni borci iz Celja, Lidija Šent- jurc, članica sveta federacije, narodna heroja Peter Stante-Skala in Janko Sekirnik, Janez Zahrastnik, član CK ZKS in mnogi drugi ugledni gostje. Suh, čeprav malce hladen jesenski dan je privabil v Bistrico ob Sotli množico ljudi od blizu in daleč. Med njimi mnoge, ki so med voj- no tu, na tem obsoteljskem terenu kljubovali okupator- jem z obeh strani Sotle. Pri- vabil jih je bridek spomin na dan pred 34 leti, ko je okupator izgnal vse prebi- valce v nemška taborišča in na dan, ko je zagorela iskra uipora v ogenj, ki ni prene- hal goreti. »Letošnje praznoA^anje 30- letnice zmage nad fašizmom,« je dejal v po25dravnem go- voru Joško Lojen, predsednik občinske skupščine Šmarje pri Jelšah, »je posvečeno od- kritju spominske plošče na- rodnemu heroju, ki je tu v bližini padel leta 1943. Je oddolžitev velikemu borcu in vsem soborcem, ki so se ta- krat HI pozneje tu bojevali, z ramo ob rami z borci obeh strani Sotle prati skupnemu sovražniku.« Čudno naključje je hotelo, da se je v zgodovini 370 let skoraj na istem mestu dva- krat ponovila borba naših ljudi za svoje pravice in ob- stoj. »Naši predniki«, je de- jal bivši komisar zagorske- ga bataljona Milan šepetavc, »so tu v Kmečkih puntih le- ta 1573 vodili težak boj proti fevdalcem za najosnovnejše pravice in mi smo tu, 370 let kasneje vodili enak in še bolj krvavi boj proti vse- mu, kar je bilo mračnega v človeški zgodovini. Tokrat smo boj za staro pravdo dobojevali skupaj z vsemi jugoslovanskimi narodi pod vodstvom Partije in tovadi- ša Tita.« Milan šepetavc se je v imenu preživelih borcev I. udarnega bataljona II. Zagorskega partizanskega od- reda Hrvatske zahvalil kra- janom Bistrice ob Sotli in družbeno političnim dejaTOi- kom šmarske občine za po- stavitev spominske plošče njihovemu soborcu, narod- nemu heroju Ivanu Škvarču- Modrasu. V svoji besedi je PETER ST.\NTE — SK.4L.4 odkriva spominsko ploščo natančneje orisal napad na Bistrico ob Sotli v noči med 19. in 20. decembrom 1943 v katerem je padel preka- ljeni revolucionar, predvojni komunist, borec in koman- dant Modras. Ta dan pa je zahteval še več žrtev. V trd- nem boju je nekaj ur po- zneje padel tudi politični komisar kozjanske enote Planine Kost j a ob Sulčevi hiši na Preseki, kjer je bil rojen narodni heroj Preskar Josip-Boltek, padel v borbi z ustaši v Zagrebu. Pozval je domačine, da v spomin bodo- čim rodovom z opomnikom obeležijo borbene dogodke in velike žrtve, ki so jih naši narodi žrtvovali za svojo svobodo. O svojem soborcu Modra- su je nato spregovoril na- rodni heroj Peter Stante-Ska- la. Njegovi spomini nanj so segali tja v zgodnjo mla- dost, 7 zasavske revirje, kjer je pričela njegova pot ko- munista in revolucionarja pa v dogodke med narodnoos- vobodilno vojno. Ivan Škva- rča je bid neizprosen borec, junak o katerem so borci govorili, čeprav ga mnogi osebno niti poznali niso. Njegova zaobljuba, da bo modras, ki bo s smrto- nosnim pikom redčil sov- ražnikove vrste je simboli- zirana tudi v pa:t zanskem imenu, ki si ga je nadel Mo- dras. Peter Stante—Skala se je v svojem govoru obrnil ne- posredno na mladino, ki je bila tu zbrana v velikem šte- vilu. »Zakaj vam danes to govorimo? Ne zato, da bi se hvalili, da bi se pred vami postavljali s tem kar smo prispevali v vojni in revolu- ciji. Predvsem zato, da bi ndaljevali revolucijo, ki smo jo mi pričeli, ki še vedno traja in ki jo boste vi jut' ri nadaljevali«. Zdaj si je peščica renega- tov, je dejal Stante, omisli- la neko novo partijo in se proglasila za vodstvo partije. Kakšne partije se sprašuje- mo? Navznoter ne pomenijo nikakršne pomembnejše sile s katero ne bi mogli obraču- nati. To Mnoreio storiti tile naši pionirji, ki so danes tu zbrani, kajti njihova ljubezen do domovine, do Tita, do na še Partije je tolikšna, da se lahko postavijo po robu tudi tej peščici garjavcev. Želijo nas hraniti z borščem, zele- njavno juho, nam pa je golaš bolj pri srcu, je slikovito za- vrnil vmešavanje od zunaj v našo samostojno pot izgrad- nje socialistične samouprav- ne družbe. Te naše pravice si ne dovolimo kratiti, je skle- nil svoje besede slavnostni govornik Peter Stante — Ska- la ob splošnem pritrjevanju zbrane množice. Peter Stante — Skala je nato odkril spominsko plo.ščo narodnemu heroju Ivanu škvarču-Modrinu na zadruž- nem domu Bistrica ob Sotli. Sledil je kulturni program, kj so ga izvajali mladina m godba na pihala iz Zagorja ob Savi. In ljudje so potlej sedli za mize v zadružnem donnu, kjer so jim postregli — ne z borščem — s pravim parti- zanskim golažem. Simbolika, ki jo je Peter Stante — Ska- la omenil, da bi izrazil ne- omajnost naše poti in naše pravice na samostojno ureja- nje lastnega razvoja in nap- redka. Pravice, ki si je ne dovolimo odvzeti in, ki je bodočim rodovom revoluci- onarji puščajo v zadolžitev. Tekst: BOJAN VOLK Foto: DRAGO MEDVEQ^ leden domačega filma v času TEDNA DOMAČEGA FILM.'^ v Celju, ki ga organizirata NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE RAZPISUJE tri nagrade za najboljši spis na sledeče teme: — Rad imam domači film — Slovenski film in moj svet — Teden domačega filma I. KNJIŽNA NAGRADA (vrednost 500,00 din) — Odbor za filmsko vzgojo pri Občinskem svetu ZKPO Celje II. KNJIŽNA NAGRADA (vrednost 400,00 din) — Novi tednik in Radio Celje III. KNJIŽNA NAGRADA (vrednost 300,00 din) — Odbor za filmsko vzgojo pri Občinskem svetu ZKPO Celje V nagradnem razpisu lahko sodelujejo vsi učenci osnovnih in dijaki srednjih šol. Zadnji rok sprejema spisov je 20. december 1975. Dolžina spisa: največ tri tipkane strani. Prijave in besedila je treba poslati (v treh izvodih) na na- slov: Občinski svet ZKPO Celje, Gregorčičeva 6, p. p. 65 s pripisom »Za razpis Tedna domačega filma«. Komisijo bodo sestavljali člani odbora za filmsko vzgojo pri Občmskem svetu ZKPO Celje (mentorji za filmsko vzgojo) in predstavniki Novega tednika in Radia Celje. Nagrajeni spisi bodo objavljeni t Novem tedniku oziroma v Radiu Celje. Sekretariat za organizacijo. TEDNA DOMAČEGA FILMA SPREJEM MLAD/H V SZDL Doslej dogodkov, ko je mlad človek dosegel 18. leto starosti in s tem postal član SZDL, nismo posebej za- beležili in tudi ne počastili. Verjetno to ni bilo prav. Zato se je občinska konferenca SZDL v Celju od- ločila, da v celjski občini za dan republike pripravi le- tos prvi slavnostni sprejem mladih v SZDL. Sprejem mladih v SZDL je bil včeraj (sreda, 26. no- vembra) zvečer v dvorani Narodnega doma. Občinska konferenca SZDL Celje je na sprejem povabila 450 mla- dink in mladincev, ki so v letošnjem letu dopolnili 18. leto starosti in postali člani S^ZOL. Slavnostni sprejem v SZDL pa je bil tudi iskrena čestitka k dose.gu njihove polnoletnosti v tem letu. Po krajšem uvodnem govorni je sledil kulturni pro- gram, v katerem so sodelovali dijaki dramske.ga krožka Gimnazije z recitalom »Uporna lirika«, Glasbena šola Celje in gimnazijski pevski zbor pod vodstvom Cirila Vrtačnika. SZDL je z novo ustavo postala še pomembnejši druž- beno-politični prostor, kjer se delavci in občani dogo- varjamo o različnih življenjskih in delovnih vprašanjih. In kakšno je mesto mladega človeka v SZDL? O tem pa se bodo pogovorili na sestankih krajevnih konferenc SZDL v vseh krajevnih skupnostih, kamor bodo vse novo sprejete mlade člane SZDL povabili na razgovor. Na teh sestankih bodo mlade seznanili z delom SZDL na terenu, njihovi vključitvi v družbeno-politično delo in jim podelili članske izkaznica in brošure o de- lovanju SZDL. VIKI KRANJC območje IZ PRAVOSODJA V petek je bilo pri okrož- nem sodišču v Celju posve- tovanje o problemih v zve- zi s kršitvami družbene dis cipline na davčnem področ- ju, med drugim tudi v zve- zi s kaznivimi dejanji davč- nih zatajitev. Udeležili so se ga: kazenski sodniki občin- skega sodišča in okrožnega sodišča v Celju, občinskih sodišč iz Slov. Konjic, Šmar- ja pri Jelšah, Velenja, Žal- ca, občinski in okrožni jav- ni tožilec iz Celja, za davč- no področje odgovorni de- lavci področnih občinskih davčnih uprav in predstav- niki UJV Celje. Posvetova- nje je obravnavalo te pro' bleme po vsebini v izčrpni širini in s temeljito pravno strokovnostjo, za kar sta po- skrbela sodnika vrhovnega sodišča SR Slovenije Šinko- vec Janez in Zupančič Pavie. Živahna in vsestranska raz- prava je pokazala, kako po- trebno in koristno je bilo posvetovanje. Bogata praksa vrhovnega sodišča SR Slo venije je pomagala razjasni- ti probleme predvsem v zve- zi z nalogami sodišč in davč- nih uprav pri vzpostavljanju na davčnem področju krše- nih zakonitosti. Soglasno je bilo ugotovljeno, da je po- svetovanje dalo poseben ko- risten prispevek k zboljša- nju učinkovitosti dela za utr- jevanje družbene discipline občanov na davčnem pod- ročju. V ponedeljek je bil koor- dinacijski sestanek. Udeleži- li so' se ga predsedniki ob- činskih sodišč z območja okrožnega sodišča Celje, vod- je kazenskih oddelkov okrož- nega sodišča in predsednik okrožnega gospodarskega so- dišča v Celju, okrožni jav- ni tožilec in občinski javni tožilec iz Celja ter načelnik UJV in direktor podružnice SDK. Izmenjane so bile iz- kušnje glede na medsebojno sodelovanje zadnjih treh me- secev. Udeleženci so dali vrsto koristnih pobud za zboljšanje dela sodišč, jav- nega tožilstva in organov UJV. Navzoči so se odloči- li, da p>ostanejo taki posve- ti trajna oblika koordinacije dela, ki bodo sklicani vsa- ko četrtletje. KOMUNISTI DOGOVOR ZA NAPREJ Sekretariat medobčin- skega sveta ZKS Celje je na nedavni seji obravna- val in ocenil uresničeva- nje sklepov Zveze komu- nistov v delu okrožnega javnega tožilstva in okrož- nega gospodarskega sodi- šča v Celju. V zavzeti raz- pravi je bilo čutiti, da de- lo teh institucij odgovor- no poteka, da pa se bo- rijo s številnimi težavami, predvsem s pomanjka- njem kadra. Sekretariat je pozitivno ocenil njiho- vo dosedanje delo, hkrati pa ,je .sklenil, da bo s to prakso nadaljeval- V pri- hodnje nameravajo člani sekretariata zato obravna- vati tudi delo enote Zavo- da za šolstvo v Celju in drugih. Na seji so obrav- navali še program obiska delegacije mestnega komi- teja ZKS iz Beograda, ki bo v decembru vrnila obisk celjskemu območju. Odločili so se tudi, da bodo sklicali razširjeno sejo medobčinskega sve- ta, ki bo v decembru. Na njej bodo obravnavali problematiko družbene sa- mozaščite in ocenili po- tek priprav na volilne konference. 34 ODLIKOVANCEV V petek na predvečer praz- nika Republike bosta v Laš- kem dve svečanosti, na ka- terih bodo podelili odlikova- nja občanom, ki jih je ob 30. obletnici osvoboditve od- likoval predsednik Tito. Prva svečana podelitev bo v Domu upokojencev, kjer bo odliko- vanih 16 občanov, predvsem bivših borcev in aktivistov NOV. Druga podelitev pa bo v popoldanskem času v Zdravilišču, kjer je na sezna- mu odlikovancev 18 članov tega prizadevnega detlovnega kolektiva, ki bi bil seveda še mnogo bolj zadovoljen, če bi bilo manj ovir pri in- vesticiji in bi novo zdravili- ško hotelsko stavbo z ba- zenom odprli ob prazniku, tako kot so želeli. SEMINAR ZA DELEGATE Delavska univerza .je v so- delovanju s skupščino, .samo- upravnimi interesnimi skup- nostmi, sindikatom in SZDL pripravila v Rimskih Topli- cah seminar za vodje delega- cij. Potreba po takšnem infor- mativnem seminarju so se ponujale že ves čas. Tako bodo na seminarju, ki se danes zaključuje, proučili, kaj je družbeno bistvo dele- gatskih razmerij ter o druž- benih dogovorih ter samo- upravnem sporazumevanju. Da bi bolje razumeli stop- njo demokratičnosti delegat- skega sistema, so se ozrli tudi nazaj na preho,jeno pot, na razvoj samoupravljanja in hkrati proučili organizira- nost samouprave v TOZD in OZD. Seznanili so se tudi o gospodarstvu v občini ter o pomenu samoupravnih inte- resnih skupnostih. 4. stran — NOVI TEDNIK Št. 47 — 27. november 1975 železarna štore OD KOVAČNICE DO GIGANTA! Letos je minilo 130 let, od- kar je v štorah zrastla pr/a kovačnica, ki se je v teh desetletjih razvila v enega izmed največjih delovnih ko- lektivov v celjski regiji, saj je v železarni Štore danes zaposlenih že preko 3000 de- lavcev. V tem obdobju je štorski železar postal po- jem, njegovi izdelki pa so danes znani po kakovosti ta- ko doma kot po svetu. Nji- hovo jeklo je pomagalo ob- noviti porušeno domovino. Njihovi uspehi pa so danes prav tako eden izmed po- gojev za nadaljnji razvoj go- spodarstva, še zlasti črne metalurgije. Verjetno ni tre- ba posebej poudarjati, da od razvoja Železarne štore da- nes eiksistenčno zavisi tudi življenje mnogih delavcev in njihovih družin, prebivalcev Štor, Celja in Kozjanskega, saj v splošni skrbi za člo- veka ne pozabljajo na skrb za razvoj manj razvitih kra- jev iz katerih prihaja na de- lo v železarno vsak dan veli- ko delavcev. V pozdravnem pismu tova- rišu Titu ob praznovanju svojih pomembnih jubilejev v septembru so napisali: »Ob l^-letnici rojstva na- še tovarne, 40-letnici štrajka v samotami, 30-letnici osvo- boditve in 25-letnici delavske- ga samoupravljanja nas po- nosne preveva misel o glo- bokem pomenu s krvjo in mojem pridobljenih vrednot socialistične revolucije. To so danes tiste vrednote, ki so se nam z našim jeklom zazrle v srca in ni ga, ki bi mu dovolili iztrgati jih iz njih. Zavedamo se, da na^a ■socialistična revolucija še traja in da sta nam nova ustava in delegatski sistem dala dovolj delovnega, stro- kovnega in samoupravnega navdiha, da vztrajamo na poti poglobljenega samoup- ravnega socializma.« In, če štorski železar j i tako napišejo, potem tudi tako mislijo in delajo pa naj gre za že dosežene dobre stabili- zacijske rezultate gospodar- jenja, uveljavljanja delegat- skega sistema, oblikovanje informacijskega sistema in poglobljeno neposredno sa- moupravljanje združenih de- lavcev, ki ima svojo največ- jo težo na živi dejavnosti samoupravnih delovnih sku- pin. železarno štore danes se- stavlja 6 temeljnih organiza- cij združenega dela, v usta- navljanju pa poleg nove to- varne traktorjev še sedma TOZD. Doseženi proizvodni ressul- bati: 46.000 ton železa, 74.000 ton surovega jekla, 102.000 ton jeklenih proizvodov, 26.000 ton vseh vrst litin in 2.500 ton obdelanih valjev v letu 1974 upravičeno uvršča- jo železarno med pomembne proizvajalce jekla, predvsem valjev in ulitkov. Izdelki jek- la so vgrajeni v mnoge pro- izvode naše industrije, izred- no pomemben pa je tudi njihov izvoz. V železarni se namreč vse bolj usmerjajo na izvoz v države SEV in v države v razvoju. Visoko kvalitetne valje vseh vrst (že- lezarna je danes namreč naj- večji proizvajalec obdelanih litoželeznih valjev za potrebe črne in barvaste metalurgije, g-umarsko in drugo industri- jo), obdelane na najbolj so- dobnih strojih, ki smo jih morali še pred nekaj leti uvažati, uporabljajo valjar- ske proge vseh naših valjam pa tudi mnoga dmga tuja podjetja. Ulivki sive in no- dulame litine so vgrajeni v motoma vozila, traktorje, ladje. Štorski železarji pa so si smelo zastavili tudi razvojni program za prihodnje pet- letno obdobje. Glavni pouda- rek njihovega srednjeročnega programa je usmerjenost v proizvodnjo kvalitetnih in plemenitih jekel, njihove fi- nalizacije ter povečano stop- njo obdelave drugih proiz- vodov. Zaokrožiti morajo proiz- vodne in predelovalne zmog- ljivosti na področju jekla na takšne optimalne pogoje, ki bodo zmanjšali potrebno do- bavo surovega jekla iz doma- čih ali tujih virov na mini- mum ter jo v celoti odpra- viti. Osvojiti kvalitetno in dimenzijsko najkvalitetnejši in najbolj rentabilni proiz- vodni program valjanega jek- la s širitvijo asortimanov vzmetnih jekel, specialnih gradbenih profilov in dmgih profilov s povečanjem dele- ža vlečnega in brušenega jek- la. Prav tako predvidevajo raz- širitev hvarske proizvodne zmogljivosti na podlagi last- ne svirovinske baze z upo- rabo tekočega surovega žele- za z uvajanjem sodobnejših tehnoloških proce-sov in po- večanjem deleža nodulame litine. Prav tako si bodo pri- zadevali zadržati ugoden trend mednarodne blagovne menjave ter si prizadevali za še večje sodelovanje z deželami v razvoju. Tudi v naslednjem petletnem obdob- ju ne bodo zanemarjali skr- bi za delavčev družbeni stan- dard, vso skrb pa bodo po- svečali tudi varstvu narave in zaščiti okolja kot po- membnima pogojema za zdravo življenje in delo. Proizvodnjo naj bi pove- čali na 210.000 ton surovega jekla in 59.000 ton različnih ulitkov. Predvidevajo, da se bo celotni dohodek v tem obdobju povečal od 1.091 milijonov dinarjev na 3.115 milijonov dinarjev v letu 1980, kjer je vključena tudi proizvodnja traktorjev. Že v letu 1978 naj bi se delež iz- voza v celotni realizaciji po- večal na 18,3 odstotka, med- tem ko nanj odpade sedaj 15,5 odstotka na leto, kar je nižje od republiške stop- nje. Štorski železarji se ob le- tošnjem Dnevu republike pri- družujejo s svojimi čestitka- mi vsem ostalim občanom v naši socialistični skupnosti in jim kličejo svoj delavska: SREČNO! U. M. odgovorne naloge VSESTRANSKO O DOHODKU Letog vse kih še več, če bi tudi spo- razumi in dogovori o kre- ditiranju domačega turiz- ma bili kaj več kot samo na papirju. Ljiudje so pri- pravljeni narediti nekaj več. Toda, p>otrebu!jejo its- trezno finančno pomoč. Posojila. Vse turistične sobe t Lučah so pri privatnikih. In ko So letos za v.se goste pripravili dva uspe- la piknika, prvega v Pod- volovjeiku. drugega pa v Matkovem kotu, so se gostje gledali med seboj in ugotavljali: četudi ho- dimo v ta kraj že dolgo vrsto tet. se ne poznam.o. In tako je padla sponta- na zahteva po zgraditvi večjega resta\Tacijskega prostora, morda .še z dru- gimi ustreznimi sobami, kjer bi se turivsti lahko tudi srečavali, posedeli, pokramljali ... V glav- nem so to le starej.ši ljudje, ki ne iščejo hrup- nih zabav. Lučam pa se odpira tu- di zimska sezona. Letos bosta delali že dve smu- čarski vlečnici. Odprte in na voljo bodo tudi turi- stične sobe pri zasebni- kih. Sicer pa je mala vlečnica že pred leti pri- vabila pn-e zimske goste. V Lučah bi radi šli na- prej, ker imajo za to vse pogoje. Zlasti ngodne za ureditev smučišč tudi v slabih vremenskih razme- rah. Majhne so te Luče pa vendar velike. Velike po dejavnosti. Ljudje skrom- ni in dela,\Tii. Zato priča- kujejo polno pomoč in raTnimevanje pri vseh, ki tako ali drugače krojijo pota turističnega gospo- darstva v dolini ob gor- njem toku Savinje. M. BOŽIČ Olga .šiljar ZIMSKE CENE Zima trka na vrata. Tudi prvi sneg, ki je pobelil Golte, Pohorje, je vlil upanje, da bo letošnja smučar- ska sezona boljša od laiiske. Priprave na zimsko sezono .so pravzaprav koiičane. Na Golteh se je prejšnji teden začela v nekoliko zmanj- šanem obsegu. Pa i\ič zato. V Moravi so se Se smučali, drugod pa lahko vsaj hodili po snegu. V kolikor so v priprave im sezono posegli turistični in športni delavci, so jih sklenili pravočasno. To velja tako za ureditev smučišč, vlečnic kot tudi za vse dru- go. Na celjskem območju bo v letošnji zimi obratovalo okoli dvajset vlečnic. To je že kar lepo. Seveda bo glavna pozornost veljala Croltem, Rogld, Libojam, Celj- ski koči pa tudi nekateri kraji v Crornji Savinjski dolini ne zaostajajo v prizadevnosti. Priprave na zimsko seamo so zajele tudi gostin(?e, ki so tudi letos pravočasno objavili cenike svojih u.s- lug. če na sploh primerjamo letošnje cene z lanskimi, ki so veljale v zimskem času, je treba povedati, da so sa malenkost višje. Navzlic temu pa niso nikjer preti- ravali. V manjših turističnih krajih se cene penzion.skih storitev v zimskem času sučejo od 95 do 120, v večjih oa tudi v hotelih od 120 do 160 din. Tudi zdravilišča so v tem času mikavna s svojimi cenami. V gla\Tiem se sučejo od 90 do 120 d:n, seveda pa so nekoliko večje v hoteUh višje kategorije. Luče — vabl,}ive tudi v po7,tii jeseni OBRAZI NADJA BEVC Nadja ni edina žen- ska, ki je bila skupaj z moškimi tovariši pred kratkim sprejeta v šent- jurski občini v zvezo komunistov. Se dve gimnazijki sta bili isto- časno sprejeti z njo. Za pogovor smo jo izbrali zato. ker je kljub letom, ki jih ni veliko (zakoračila je v tretje desetletje), izredno zre- la. Nadja je zaposlena kot referent v upravi Merxove TOZD v Šent- jurju. Doma je iz Sliv- nice, kjer je pognala korenine tako močno, da ji še na misel ne pride, da bi zapustila kraj. še več — živi s krajem in z njim pove- zuje tudi osebna nag- nenja. Prepričana je, da se mora vzgojni sistem v domačem kraju ures- ničiti do tolikšne me- re, da bodo ljudje za- dovoljni. Ker živi v ne- razvitem predelu, pozna pa tudi razvite kraje, bi rada, da bi se stop- nje razvoja vskladile. Kakšno je delo žen- ske v krajevni skupno- sti? »če ženska zastavi besedo, ponavadi bolj drži, ker spregovori le takrat, kadar ima kon- kretne predloge. Pravi- ce, ki si jih je prido- bila skozi stoletja, lah- ko izkorišča v pozitiv- nem smislu. Trezna že- na pri nas veliko velja,« je poudarila Nadja, ki si je prostor v krajevni skupnosti še »pribori- la«. Sicer pa je za ena- kopraimost žensk le to- liko časa. dokler je ne začno žene izkoriščati. Rada bi študirala, rada bi napredovala, ker mo- ra ujeti korak z možem in bratom, ki je bil na isti dan sprejet v zvezo komunistov kot ona. »Pravzaprav se mi ni zdelo to nič posebnega. Rastla sem v zavedni družini in doma smo se o tem večkrat pogovar- jali. Nisem pa hotela vstopiti kar tako, ker sem morala najprej do- zoreti. Mislim, da sem zrelostni izpit že napra- vila, čaka me še veliko dela, lastnega dela, predvsem pa izobraže- vanja.« Nadja Bevčeva iz Slivnice je tudi mati in v zvezi s tem ve pove- dati, da smo za varstvo otrok na podeželju še premalo naredili. Njej pomaga mož, kadar pač najde drobec časa za naraščaj, ki ga oba pri- srčno ljubita. Biti sprejet v zvezo komunistov je čast, ki je zvezana z dejavnost- jo na delovnem mestu ali v domačem kraju. Pomeni tudi trdno za- koreninjenost v času, ki mu gremo naproti. Pomeni, dalje, biti po- šten do drugih in do samega sebe. Nadja Bevčeva se te- ga dobro zaveda. Ne bo ji težko hoditi po poti, ki jo je ubrala, kajti zrela je za tak korak. ZDENKA STO P AR loka pri žusmu POBRA TENJE KMETIJCEV Nedavno p>obratenje dveh kmetijsltih krajevnih skupno- sti Loke pri žusmu in Rače pri Mariboru je v Sloveniji izjemno, ker ne zajema so- delovanja samo na kulturnem in družbenem področju, am- pak vključuje tudi gospodar siko sodelovanje, s posebnim poudarkom na izmenjavi kme. tijskih izkušenj. Pobuda za tako pobratenje je vzklila pri krajanih obeh krajevnih s^cupnosti^ pokroviteljstvo na^j pobratenjem pa je prevzela tovarna kemičnih izdelkov Pi- nus Rače. Slavnostno listino pobrate- nja so v prisotnosti delega- cij obeh krajevnih skupnosti, delegacije pokrovitelja ter predstavnikov šentjurske ob- čine, podpisali za KS Rače Boris Jarc, za KS Loka pri 2usmu pa ing. Melita Kolar. Ob tej priložnosti so pred- stavniki vseh treh delegacij povedali, da to pobratenje ni običajno, ker ima tudj go- .spodarsko ozadje in se vklju- čuje v manj razvita območ- ja. Izražena je bila misel, da bi v Loki pri 2usmu pričel obratorati obrat tovarne Pi- nus Rače, kar je bilo še po- sebej sprejeto pri domačinih. Ta:< obrat bi prav gotovo po- spešil razvojne možnosti kra- ja, ki je bil ob zadnjem po- tresu tudi močno prizadet. Pripravljenost organizacije izdniž^enega dela Pinus Rače pri postavitvi njihovega obra- ta v Loki pri žusmu bo ve- liko pripomogla pri krepitvi prijateljskih stikov in sode- lovanju obeh pobratenih krai- jevnih skupnosti. Kraj sam — Loka bo dobil razvitejš,o podobo, ljudje bodo lepše ži- .veli, še zlasti potem, ko bodo naslednje leto dobili asfalti- rano cesto Slivnica—Loka— Podčetrtek. M. S. 6. stran — NOVI TEDNIK Št. 47 — 27. november 1975 mozirje MLADI so PRIDNI Mladina v mozirski občini je v zadnjih dvhe letih do- segla uspehe, na katere je lahko upravičeno ponosna. To je tudi ugotovitev pred dne- vi izvedene seje konference občinske organizacije ZSMS Mozirje. Spremembe so nastale tako v organiziranosti mladih med osnovnimi organizacijami in v okviru občinske konferen- ce, kot v vsebini dela. Seve- da pa je treba v uSti sapi dodati, da se je zboljšalo tu- di stanje za delo. V organiziranosti so prav- zaprav že dosegli tisto, kar so si zastavili pred dvema letoma. Razpredenost osnov- nih mladinskih organizacij v krajevnih skupnostih je izve- dena do konca, nekaj nalog ostane le še v delovnih orga- nizacijah, zlasti večjih, kjer bi naj iz ene dobiU več os- novnih organizacij. To še po- sebej velja za GLIN v Nazar- jih, kjer bi naj osnovne mla- dinske organizacije zaživele v okviru temeljnih organiza- cij združenega dela. Isto ve- lja za ljubenski Gradbenik. Delo mladih in aktivnost mladinskih organizacij je do- bro zaznati na terenu pa tudi v delovnih organizacijah. Tu- di v mozirski občini se mla- di ljudje vse bolj uveljavlja- jo znotraj svojih delovnih sredin, v krajevnih skupno- stih itd. Tu in tam so bili tudi nosilci določenih akcij. Razumljivo je, da sta v tem pogledu kulturno /in športno področje najbolj hvaležni ob- liki. V Nazarjih na primer, je bila mladina Usta, ki se je zavzela za ponovno oživi- tev kulturno prosvetnega de- la. Prav taj:o je v Mozirju, kjer so dali pobudo za usta- novitev aktiva mladih gieda- liščnikov. In tako so po dol- gem času spet zaživele odr- ske deske. Po zaslugi mladi- ne! Mladi v deio\-nih kolektivih pa so se v zadnjem obdob- ju predvsem oprijeli stabili- zacijskih naporov. Zato orga- nizirajo najrazličnejša tekmo- vanja, iščejo najboljšega mla- dega delavca — samouprav- Ijalca in podobno. Skratka, mladi imajo v mnogih delov- nih sredinah pobudo v svojih rokah, kar ni slučaj, saj v nekaterih kolektivih prednja- čijo tudi po številu zaposle- nih. Tako tudi v Elkroju. Delo mladih je čutiti v par- tizanskih m športnih organi- zacijah. Vendar je zdaj us merjeno v to, da bi v večji meri kot doslej posegli tudi v kreiranje športne politike. Ob analizi dosedanjega dela so na seji konference opozo- rili tudi na nekatere naloge. Predvsem jih v nekaterih krajevnih skupnostih čaka re- šitev nekaterih materialnih in prostorskih vprašanj v Evezi z delom osnovnih orga- nizacij. Tudi področje sploš- nega ljudskega odpora terja še nove napore in nove uspe he, čeprav dosedanjih ne ka- že prezreti. Družbena samoza- ščita bo terjala poslej večjo aktivnost zlasti v iirajevnih skupnostih, delovnih organi- zacijah in šolah. Aktivnost mladih namreč. MB GASILSKIH VETERANOV v soboto so se v sa- mopostrežni restavraciji v Gaberju zbrali na I. tova- riškcm srečanju veterani občinske gasilske zveze Celje. V 17 gasilskih dru- štvih je 105 članov, ki so stari nad 60 let, od ka- terih se je 75 udeležilo srečanja. Na tovariško srečanje so prišli osiveli možje, ki so mnogo let s svojim humanim delom požrtvovalno in nesebično delovali v gasilski orga- nizaciji. fm ŽALEC: O DRUŽBENI SAMOZAŠČITI Prejšnji teden je bila v Žalcu seja koordinacijs-te- ga odbora za ljudsico ob- rambo in družbeno samo- zaščito pri Občinsiki kon- ferenci SZDL Žalec. Osre- dnja točka dnevnega reda na tej seji je bila ocena družbene samozaščite v občini in nadaljne naloge pri uresničevanju dnižbe- ne samozaščite v občini. V zvezi s tem so pou- darili, da s sprejetimi na- logami preveč kasni j o m jih premalo dosledno iz- vajajo. Potrebno bo pos- krbeti za vzgojo prebival stva na področju družbe- ne samozaščite in v ta namen bo treba pripraviti več tečajev in seminarjev. Za vzgojo s področja dru- žbene samozaščite bo tre- ba poskrbeti že v osnovni šoli, v sam proces vzgoje pa se bo morala vklju- čiti tudi delavska uriiver- za iz Žalca. Na seji Ko- ordinacijskega odbora so sprejeli tudi sklep, da pri- pravijo v okvira Socialis- tične zveze do .tonca tega leta probleinsko konferen- co v družbeni samozaščiti. JANEZ VEDENIK avto celje PRIZNANJA Kolektiv Avto Celje je le- tošnjo proslavo v počastitev praznika republike povezal s pKJudarkom na nelcatera po- membna dogajanja v lastni sredini. In zato ni naključje, da je na slavnostnem zboru postavil v ospredje tudi pri- zadevanja za uresničevanje stabilizacijskega načrta. In prav tu so ubrali pot, ki Je morda edinstvena pri nas, če že ne redka. Tako so med drugim izrekli javno pohvalo dvatnšestdesetim članom ko- lektiva, ki so že dosegli le- tošnji operativni plan. Vrh tega so dvaindvajset posebnih priznanj izročili članom, ki so presegli svoje lastile plan- ske obveznosti preko vseh kriterijev in končno so pet priznanj podelili članom, ki so se uveljavili na področju tehničnih izboljšav. V kolektivu so namreč uve- ljavili letne planske naloge za sleliernega delavca, izpol- njevanje teh obveznosti pa so prikazali oziroma kažejo jav- no za vsakega člana posebej. Povsem razumljivo je, da so se kmalu pokazale razlike med delavci. V njih pa so tičali tudi vzroki. In. rezul tat ,— tisti, ki so zaostajali na začetku, so »pritisnili«, kajti capljati na-repu jim ni | bno v čast in ponos. Zato tudi tolikšno število posebnih priznanj. In to v kolektivu, ki šteje 278 članov brez va- jencev in štipendistov. Slavnostni zbor so izkoris- tili še za to, da so nagradili trinajst članov, ki so v ko- lektivu že deset in 4, ki so v njem dvajset let. Po bese- dah predsednika delavskega sveta Stanka Zatlerja, ki se mu je pridružil v imenu dru- žbeno političnih organizacij v podjetju še Slavko Podpla- tan ter zastopnikov Ci"vene zastave, TAM in občinske konference ZK Celje so se zahvalili še svojemu doseda- njemu direktorju Stanku Klemencu, ki po triindvajse- tih letih nadvse uspešnega vodenja podjetja odhaja s pndm decembrom letos v pokoj. M. B. CELJE: POBRATENJE v SOL v počastitev dneva re- publike ter v imenu brat- stva in enotnosti naših narodov, je bilo v Celju med dvema pionirskima odredoma svečano pobra- tenje. Pobratili sta se os- novna šola Djuro Jakšič iz čuprije in odred osnov- ne šole Franjo Vnmč na Hudinji. Ob tej priložnosti sta odreda izmenjala svoji od- redni imeni, pionirji iz Čuprije pa so kot gostje Celja ostali nekaj dm pri nas. Z. S. V vsak dom NOVI TEDNIK St. 47 — 27. november 1975 NOVI TEDNIK — stran 7 leden domaceia filma I. 30 LET JUGOSLO- VANSKEGA FILMA Ob 30. obletnici jugo- slovanskega igranega in dokumentarnega filma, bomo letos v Cedju v okviru Tedna domačega filma pripravni tudi raz- stavo »30 let jugoslovan- skega filma«, ki nam jo je posredoval Festival ju- goslovanskega igranega f i'!- aia iz Pule. Razstava bo na tridesetih p>anoj.th s slikovnim materialom do- kumentirala filmsko pro- dukcijo v vsakem od teh tridesetih let in nudila ko- likor toliko zaokrožen ;T>ogled v bero naše po vojne kinematografije. Razstavo bomo v sode- lovanju z Etomom JLA v Celju pripravili v dvorani Doma JI.A in bo odprte vsak dan od 10. do 18 ure, od 3. do 14- decem- bra. Otvoritev bo v sre do, 3. decembra ob 17. uri in z njo bomo tudi uvedli Teden domačega filma v Celju. Slavnostni :>ovorTJk na otvoritvi bo predsednik diiištva slo venskih filmskih delavceiv France štiglic, razstavo pa bo uvedel predsednik de lavskega sveta pokrovite- lja razstave Kovinotehne itz Celja. Razstava bo razporeje- na kronološko in panoji bodo ' nosili letnici od 1945, ko smo v letu kon- čane druge svetovne voj- ne posneli samo sedem kratkometražnih filmov, io leta 197.T, ko so števil- ke narasle na ^3 doku- mentarne fihne in 17 igra- nih filmov. Čeprav v sko- pih in morda ne povsem dogjianih obrisih, bo raz- stava vendairle nudila os- novno informacijo o raz- voju jugoslovanske povoj- ne kinematografije. II. RAZSTAVA POVOJNE JUGOSLOVANSKE LITERATURE O FILMU 1945—1975 Od 4. do 16. decembra bo ob Tednu domačega filma v Celju odprta tudi razstava pod naslovom Ju- goslovanska literatura o filmu 1945—1975. Razstava bo v avld pred čitalnico oddelka za študij Osred- nje knjižnice v Celju od- prta vsak delavnik od 8. do 18. ure, ob sobotah ps med 8. in 12. uro Prikaz literature in peri- odike o filmu bo razde- ljen v dva dela. V vitri nah bodo razstavljene knjige rn revije, last štu- dijske knjižnice, ki stro- kovno oziroma znanstveno teoretično ali pa na pub- licistični način obravnava- jo probleme filma kot ene najpomembnejših zvrsti sodobne umetnosti, ki iz- redno močno vpliva na ob- likovanje sodobnega člo- veka in njegove družbene zavesti. Na ta način bo knjižnica seznanila obča ne in delovne ljudi z deli iz te stroke, ki so jim v knjižnici na voljo skozd vse leto. Drugi del razstave bodo predstavljali primerM, ki jiih je ob Tednu domačega filma dala na razpolago Filmska knjižara iz Beo- grada in jih je še mogo če dobiti na jugoslovan- skem trgu. Te publikacije si bodo zainteresirani obi- skovalci razstave lahko še podrobneje ogledaU in j-ih tudi kupili oziroma naro. čili na sami razstavi. Pri- poročamo jih zlasti uči- teljem in vzgojiteljem, mentorjem filmskih krož- k6v, pa šolam in kultur- no prosvetnim daiištvom, saj bodo tako njihovi čla- ni lahko še aktivneje so- delovali v razgovorih o vsebini in umetniški vred- nosti filmov, ki si jih prej slkuipno ogledajo. Slovesna otvoritev raz. stave povojne jugoslovan- ske literature in periodi- ke o filmu bo 4. decem- bra ob 17. uri v avli Osrednje knjižaiice v Ce- i'u. III. RAZSTAVA FILMSKEGA PLAKATA Kot zadnjo izmed treh razstav ob Tednu doma- čega filma v Celju, bomo odprli pregled povojnega jugoslovanskega filmskega plalcata z izborom polj- skega filmskega plakata. Lz prispelega materiala bo 3troko"VTia tričlanslca žiri- ja izbrala okoli 45 pri- merkov najboljšiii jugo- slovanskih tovrstnih pla- katov po drugi svetovni vojni, ki jih bomo od 9. do 16. decembra razstavili v celjskem Mtizeju revo- lucije. Razstavišče bo od- prto vsak dan od 10. do i9. ure, slovesna otvori- tev pa bo 9. decembra ob 17. uri v Mtizeju revolu- cije v Celju- SVEČANE PREMIERE NA CELJSKEM OBMOČJU v letošnjem vsebinskem načrtu Tedna domačega filma so tudii premiere filmov izven Celja. Razlog je preprost: omogočiti čimvečjemu številu gledal- cev, da se semanijo z najnovejšo jugoslovansko filmsko proizvodnjo in da spoznajo jugoslovanske filmske ustvarjalce. Zato bodo tudi v nekaterih krajih izven Celja (tam, kjer bodo svečane pre- miere) igralci obiskali tu- di šole ali delovne orga- nizacije. Umik predstav je naslednji; 9. december: Slovenske Konjice: ČUDOVITI PRAH predstava ob 16. uri v Kulturnem domu 10. december: Kozje: POVEST O DOBRIH LJU- DEH; predstava ob 16. uri v kinodvorani 11. december; Store; HITLER IZ NAŠE ULI- CE; predstaiva ob 16. uri v Kulturnem domu 15. december: Velenje: PREZIMOVANJE V JA- KOBSPIELDU; predstava ob 16. uri v Kulturnen-j domu 16- december: Polzela: MED STRAHOM IN DOL- ŽNOSTJO; predstava ob 16. uri v Kulturnem domu Predvidevamo obiske filmskih ekip v naslednjiLb krajih: v Slovenskih Ko. njdcah ogled tovarne Ko- nus, v Kozjem srečanje z učenci osnovne šole ali obisk Metke ald Steklarne — brusilnice. V štorah je možen ogled železarne, v Velenju srečanje v eni od šol. Na Polzeli je možen ogled Tovarne nogavic in razgovor z delavci. Vse pogovore in obiske na šo lah in v delovnih kolekti- vih so uskladili na petkovi seji, dne 21. U. ko se je sestal ves orga- nizacijski odbor. Priprav- ljen je tudi reklamni ma- terial za vse kraje izven Celja. Predsta\'niki pro svetnih društev so v do- govoru s trgovskimi pod- jetji, da primemo uredijo izložbe trgovin in čim- bolj poskrbijo za reklamo in vzdušje ob Tednu do- mačega filma. etol celje VEC PRODAJE Etol sodi med srednje celj.ske delovne organiza- oije, zaradi široke izbire izdelkov in njihove kva litete na področju arom in eteričnih olj pa sodi med najbolj znane kolek- tive pri nas. O gospodar- skem trenutku in samo- upravljanju smo govorili s predsednikom delavske- ga s^/eta inž. Dušanom Prihovcem. »Po devetmesečnem ob- računu ocenjujemo stanje pri nas — glede na raz- mere na svetovnem trži- šču in v industriji, kateri prodajamo izdelke — po- zitivno. Količinsko in vrednostno je prodaja večja od lanske, zaostaja- mo pa še za planom za- radi domače prodaje, med- tem ko smo plan izvoza presegh. Ta predstavlja približno 15 odst. celo- kupne proizvodnje, Asor- timan izdelkov je zelo pe- ster, saj izdelujemo od nekaterih surovin do fi- nalnih izdelkov, ki so Etolova specialiteta. Tako izvažamo v Cehoslovaško predvsem gotove izdelke. še do nedavnega smo biU edini proizvajalci arom za jugoslovansko prehrambeno in milno kozmetično industrijo, zdaj pa delajo na tem phodročju že tri delovne organizacije. Domača pro- daja je letos za planom zaradi zaoanih t^av v sla- ščičarski in indtistriji pi- jač. V obeh in še neka- teirih drugih se je proiz- vodnja občutno zmanjša- la, kar je seveda vplivalo na našo prodajo. Pomembno za nas pa je to, da stalno delamo na novostih, kar pogojuje moderno organiziran la- boratorij. Zato dnevno spremljamo razmere na trgu, da lahko takoj po- nudimo potrebno. S tem smo nekakšni svetovalci industriji. Na področju organizi- ranosti nas čaka pred- vsem oživitev samouprav- nih enot, ki jih imamo štiri. V tako majhnem kolektivu (146) tudi ne moremo govoriti o neob- veščenosti, zato lahko re- čem, da delo poteka skla- dno in da zaix>sleni takoj reagiramo, še posebej, če gre za razrešitev proble- mov. Ugotovili smo, da delavska kontrola dela aktivneje kot smo mishli, pravzaprav je v njej vsak- do od zaposlenih, saj se vsi čutimo odgovorne za izvedbo stabilizacijskih ukrepov in ni nikogar, ki se ne bi prizadeval za odpravo pomanjkljivosti. Ce bo delo v Etolu IFP potekalo še naprej tako, bomo lahko konec leta zadovoljni.« M. S. učiteljski pevski zbor slovenije 50-l£m£4 ZBORA J. MMIC" Veličasten jubilej, veličasl aejši še bolj ko začnemo razmišljati. kolike malih osebnih trenutkov, veselja, entuzijazma, ljubezni do pet- ja, je živele in še živi od 1. novembra leta 1925, ko je bil zbor ustanovljen. Usta- novitelja zbora sta bila čla- na društva učiteljev glasbe: Emil Adamič in Srečko Ku- mar. Že v začetku naslednje- ga leta je zbor zaživel pol no življenje pod vodstvom Srečka Kumarja ter tako do leta 1930 priredil vrsto uspe- lih koncertov v Ljubljani, Mariboru, Ptuju, Celju, Jese- nicah. Trbovljah in v Zagre- bu, kjer je doživel največ- jo do takratno afirmacijo. Sledile so velike turneje zbo- ra po češkoslovaški leta 1931 po Jugoslaviji, leta 1935 po Bolgariji, leta 1937 po vzhodnih delih Jugoslavije in leta 1939 po Bosni in Da) maciji. Do začetka vojne je zbor nastopil 100 krat doma in v tujini, ter prekinil pred- vojno delo z zadnjim pev- skim tečajem v Ljubljani, 2. februarja 1941. Po vojni je zbor na predlog skladatelja Radovana Gobca ponovno za- živel pod vodstvom Rada Si- monitija. Pričelo se je dru- go obdobje učiteljskega pev- skega zbora Slovenije. Uspe- hi sirom po naši domovini, uspehi po številnih evrop- skih državah. V p>ovojnem obdobju do danes je zbor nastopil nad 150-krat. Zveza kulturno prosvetnih organi- zacij je zboru podelila za dolgoletno uspešno glasbeno delo, Gallusovo plaketo, ob 45. letnici zbora, pa je zbor odlikoval tovariš Josip Broz Tito, z redom zaslug za na- rod s srebmirni žarki. Do danes so zbor vodili: Adolf Groebming, Srečko Ku- mar, Milan Pertot. Pavel Ši- vic. Drago šijanec. Rado Si- moniti, Jože Gregorc, Jože Hanc, Marko Munih in Bran- ko Rajšter, ki zbor vodi še danes. Od leta 1967 pa je predsednik zbora Jaka Maj- cen. člani zbora so v letu 1974 vadili 98 zborov po Sloveni- ji, kar predstavlja okrog 6000 pevcev različne staro sti, ter še s tem kaže izred- no pomembnost za sloven- sko pevsko kulturo. 27. novembra, danes ob 19.30 uri bo zbor imel kon- cert v Narodnem domu v Celju v počastitev dneva re- publike in v čast 30-letnice osvoboditve, V programu bo- do narodne pesmi. L. DOLINAR V ŽALCU v petek so v Savinovem razstavnem salonu odprli raz- stavo kiparskih in grafičnih del Lojzeta Dolinarja. Razsta- va bo odprta vsak dan od devete do dvanajste in od šestnaj-stc do devetnajste ure in to vključno do prvega de- cembra i. V. JAKI V RADEČAH Delovni kolektiv Tovarne papirja Radeče in krajevna konferenca SZDL sta se odlo čila, da letos popestrita praz- novanje dneva republike. Med drugimi prireditvami sta pri- pravili razstavo znanega jugo- slovan-skega umetnika .ložeta Horvata-Jakija. Umetnik se je vabilu rad otlzval še posebej zato, ker veliko večino svo- jih umetni.ških stvaritev pre- naš? prav na specialni papir radcSke tovarne. Raz-stava. ki bo drevi v dvorani Jadran v Radečah bo za delovne ljudi širšega radeška območja, zla- sti pa za delovni kolektiv to- varne papirja enkratno kultur- no doživet,je. Otvoritveni .slo- vesnosti bo prisostoval tudi Jože Horvat-Jaki, povabili pa so tudi pisatelja Toneta Sve- tino in Emila Ro.fca, pred- sednika komisi.le za lde,|na vprašanja pri predsedstvu CK ZKS. ki bosta razstavo tudi odprla. 100-LETNICA CANKARJA Na zadnji seji predsed- stva občinske konference SZDL v Celju so imeno- vali koordinacijski odbor za proslavo 100-letnice Cankarjevega rojstva. V odboru so delegati posa- meznih organizacij in to: Aškerc Anton, Erklavec Janez, Jekl Sandi, Jošt Darinka, Lah Franc, Lam- pret Igor, Lukman Božo, Medved Drago, Mele Sta- ne, Obrez Stanka, Peršak Anton, Rozman Tone, Se- ničar Ivan, šalamon Bo- jan, Videčnik Aleksander, Volfand Jože, Zalezina Venčeslav, Zupan Iva in žveplan Franc. Naloga odbora bo vodi- ti in usklajevati proslav- ljanje lOO-letnico Cankar- jevega rojstva na območ- ju občine. V načrtu je, da bodo krajevne skupno- sti, delovne organizacije, šole, družbene organizaci- je, Zveze kulturno pros- vetnih organizacij, društva m druge organizacije v svojih delovnih in kultur- nih programih obeležile z vrsto akcij in kulturnih srečanj lOO-letnico rojstva velikega slovenskega pisa- t;elja. 8. stran — NOVI TEDNIK Št. 47 — 27. november 1975 sledovi junakov peljejo v ulice ZAKAJ IMAMO V CELJU ULICO BRATOV KRESNIKOV? Spomini na junake bledijo. Ob spominskih obletnicah se spo- mnimo herojev, podučimo otroke in že je konec našega obu> Janja spominov na čase, ki bodo trajno zapisani v naši zgodo- vinL Tudi po zaslugi junakov, katerih sledi peljejo morda samo še v ulice. V Celju imamo ulico Bratov Frecetov, ulico bratov Kol- škov, ulico Ivanke Uranjekove, itd. Za vsakim takim poimeno- vanjem pa se skriva usoda človeka, ki je bila njegova lastna in tudi usoda celotne družine. Nekateri sorodniki teh pozablje- nih junakov še žive. Ob obisku so razgrnili pred nas življenja svojih najbližjih ter jih osvetlili s tako toplino kot so jo umrli junaki vredni. In končno — o njih je faktografsko spregovorila že zgodovina, zato bomo zabeležili spomine, občutja. Za začetek smo izbrali dva junaka, po katerih se imenuje Ulica Bratov Kresnikov, ki se odcepi od Teharske ceste in pe- lje skoz nekdanji Čret. Imenuje se po bratih: MIRKU IN RAJ KU KRESNIKU. O sinovih je obujal spomine njun oče JAKOB KRESNIK ali kot sta ga fanta ljubkovalno klicala — TATI. Osem kriaetv in d/ve leti si ^ nadel JAKOB KRE- SNIK, ici je v six)mindh tako natančen, da ne zgreši nobenega datuma. Se vedno hitre hoje in bistrega duha se vrača t obdobje, ko se je rodU kot zadnji in peti otrok tovarniškega delavca v Orefcu, delavski četrti Ce- lja. Da je bilo žavljenje ta- krat težko, ne pK>ve, ker misli, da je to samo po sebi umljivo. Mladj Ja- kec pa se je le prebil v šole in jih toliko opra- vi, da je postal uradnik na sodišču. Tudi, ko se je oženil in mu je »žen- ka« Marija rodila hčerko In dva slinova, Mirka in Rajka, je ostal Cretu zvest. Otroke sta vzga- jala v naprednem duhu in ko se je pričela voj- na, sta imela njuna sino va skupaj 45 let. Mirko Je bil star 25 let, Rajko pa 20. Medtem, v obdobju dvajsetih let, pa je njim »tati« služil v 87. regi- mentu, kjer so bili zbra- ni pretežno slovenski fant- je. Borili so se v Galiciji, Karpatih, na soški fron- ti. Tedaj mladi Jaka Kre- snik je bil dodeljen v jurišni bataljon soške ar- made. Novembra meseca 1919 se je odzval Malga- jevi pK>slanici in stal v vrstah Maistrovih borcev. Bil je tudi član narodnih socialistov, ki so izdajah list Jugoslandja. Fanta — Mirko in Raj- ko sta sledila očetove- mu naprednemu življenju. Vsrkaivala sta sok, ki ga je »tati« medil najprej v sebi, pot/cm pa še v sino- vih. Prepojena sta bila z vonjem, ki ga je oče pri- nesel z daljnih slovan- skih Karpatov in misel o slovanski pripadnosti je bila v družini prisotna na vsakem koraku. 2.5-letni Mirko Kresnik je bil ob začetku vojne električar Rajko pa je de- lal v kleparskem oddelku podjetja EMO. »Mirko se je največ družiil pred voj- no s Slandrovo družino in Jožetom Turkom ter je bil pripravnik za KP,« ve povedati njegov oče. Fan je so zbirali orožje ter imeli skritega v Hudiče vem grabnu. Orožje je bi- lo namenjeno I. Celjski četi. »Zanimivo je to, da so fariitje bili takoj ob za- četku vojne pripravljeni. Moja sta se družila še s Kolškovima in Golobovi- ma fantoma, vsi skupaj pa so bili organizirani pod vodstvom Petra Stan teta. Oktobra meseca 1941. le- ta so se pripravljali na ustanoviteiv II. Celjske če- te, ki naj bi se pridruži- la I. Štajerskemu bata- ljonu. Ustanovni sestanek naj bi bil na Dobrovi j ah. V svojih vrstah pa so imeU mladi fanje in no- silci osvobodilnega giba- nja izdaijalca in vohuna Alberta Cerko^rndka, ki je za deset tisoč mark iz- dal kriminalistični poli- ciji kraj sestanka. Udele- ženca so se razbežali, na begu pa so ujeil ranjene ga Smerca. Rešila so se Ivan škvarča, Peter Stan- te in Hermina Seničar. Nemci pa so s hajko za pobeglimi ilegalci nada Ijevali ter jih večino uje- li. Med njimi sta bila tu- di brata Mirko m Rajko Kresnik. Odpeljali so jih v Stari pisker ter jih s transportom in priklje njene k verigi odpeljali 26. oktobra v Maribor, Cez štiri dni je oče Jaka Kresnik na razglasni de- ski prebral, da je bdi ob- sojen na smrt z ustrelitvi- jo sin Rajko. Bandit je pisalo na plakatih, kjer so bila zapisana imena tridesetih ustrelj^h. Petnajstega novembra so Nemci spet razobesih plakat. Na njem je »tata« našel ime svojega prvoro- jenca — Mirka. »Z ženko še nisva pcrlr šla k sebi od smrti Raj- ka, že je sledila Mirkova smrt. Kako sem novice sprejel, ko sem jo pre bral, se danes ne sporna njam. 2ivo pa mi je os- tala v spominu ženkma reakcija ob smrti obeh sinov. Jokat: ni mc^la, ker je bilo prehudo. Se zavedla se nisva, ko sva se znašla na seznamu osumjenih. Pa to je ž6 druga zgodba... V tem mesecu praznujem spo- minske dneve Več kot trideset let je preteklo od smrti, Jaz pa se vsake leto v tem mescu spom- nim smrti in rojstva. Mir- ko je imel novembra rojstni dan.« Kresnikova fanta sta s klicami napredne misli okužila tudi starše. Oče je izgubil službo in ob prvem transportu za kon- centracijska taborišča sta se znašla na seznamu. Av- gusta 1942 so ju prignah v takratno Okoliško šolo. »2enka« Marija je bila odpeljana v Auschw:Jtz, mož pa v koncentracijski ia^er Weismain na Ba varskem. Ko sta zvedela eden za drugega, sta si začela dopisovati. Bral je pra-vzaprav samo mož Ja- ka, ker je lahko spreje mal pisma. Pisala mu je, da sta umrh obe Koiško vi, da komaj čaka, da se vidita . . . Pisma so bila strogo cenzurirana a Ja- ka jih je bi! vesei. Ko mu je uspelo dobiti ženin na slov, ji je pisal. Pismo pa je bile zavrnjeno in to je bu dokaz, da nje gove »ženke«, kot jo še danes khče, m bilo več Po dokumentih je kasne je izvedel, da so jo se- žgali v krematoriju 18. de cembra 1943, leta »To je bii moj četrti •jdarec, ki mi ga je živ- ljenje namenilo. V petih letih sem izgubil pet naj- bližjih ljudi. Začelo se je osemintridesetega leta. ko mi je umrla hči zaradi zastrupitve Zaradi ne- znatne ranice, ki jo ni nihče jemal resno Potem sta bila ustreljena moja dva sinova. V tem času mi je umrla še mama m Nemci so zažgali ženko Ničkolikokrat smo se se- Uld. Zdaj nama je z mojo drugo ženko lepo. Starost je lepa, če jo znaš uži- vati, predvsem pa se ne smeš zameriti.« Poduhovljeni obraz Ja- koba Kresnika izžareva moč. Ni težko uganiti, kje si Jo je nabral. »Po vojni sem veliko delal, mora) sem, saj je bilo potrebno povsod poprijeti. Postal sem prvi predsednik kra- jevnega odbora v Cretu, bil pa sem tudi v službi na sodišču. Teh let se spominjam zelo dobro, ker so bila to leta obno- ve in obdobje neprecen- Ijiivega entuziazma. Gradi- li smo, pozabljali. Pa ni- koli vsega pozabili. Leta 1958 so uliCO, ki pelje iz Teharske ceste proti Za- vodnji. imenovali po mo- jih sinovih. Ponosen sem na to in vesel, da zdaj otKiijate spomine. Praiv se mi to zdi, ker na te ča se ne bi smeli nikoli po- zabiti. Tudi jaz ne pKxsab- Ijam, V Mirkov spomin sem začel gojiti čebele Mirko jih je imel zelc rad. Ko sem se vrnil :z taborišča, sta me čaka- la doma dva panja. Bila sta Mirkova in dober so sed mi jih je ohranil.« Jaka Kresnik se je s čebelami začel ukvarjati zelo resno. Nabavi) si je strokovno Uteraturo m se v stroki izpopolnjevaJ ia dneva v dan. Predavaj je na celjskem območju in povrhu je bil še 19 let taj nik čebelarskega društva v Celju. Se danes ima čebele v Lemberku pri Dobrni, dva panja pa se sipreletavata po teras:' skromnega stanovanja v Jenkovi ulici. Se vednc je z literaturo o čebelicah na tekočem, pravi pa tudi^ da bo zdrav toliko časa dokler ga bodo pikale Ko je bil mlad, je po dučeval citre. Sedanja že- na se je kot dekletce uči- la pri njem. Zgrešil jo je m po vojni sta si sed- la nasproti za pisalno mi- zo. Gledala sta se in za- gledala in nekdanji moj- ster — citraš je dobil dru- go »ženko«. Lepo živita, ker je znala sprejeti tudi moževo trpljenje m nje- gov ponos. To pa sta nje- gova umrla junaka Mirko in Rajjko. Ulica bratov Kresnikov je dobila človeško razsež- nost. Ce nas bo pot za- nesla kdaj tja, bomo ve- deli, kaj se skriva za su- hoparnim imenom, ki pi- še na tabh v začetku uh- ce. Videli smo, da so spo mini pri sorodnikih še ži- vi in prisotni na vsakem koraku. Spoznali pa smo tudi, da nas junaštvo Uu- di, ki so pustili sledove v imenih ulic, notranje bo gastvo, zato se bomo k njim še povrnili. ZTKENKA STOPAR Mlajši sin Rajko Kresnik Prvorojenec Mirko; Njun tati St. 47 — 27. november 1975 NOVI TEDNIK — stran 9 šentjur ^ PRED NOVO ODLOČITVIJO Smo v začetku priprav za izvedbo glasovanja za novi krajevni samoprispevek v obdobju naslednjih 5 let. Vse krajevne skupnosti, ki jih je v občini U so si že pripravi- le programe, katere bodo iz- vedle z delom denarja iz sa- moprispevka. Zavedati se moramo, da je krajevni sa- moprispevek ved.no le del vsote, ki ga prebivalstvo vla- ga v neko investicijo vseeno ali je to cesta, &ola, vodovod ali kaj drugega. Dosedanji načrti krajevnih skupnosti so finančno zelo zahtevni in jih bo mogoče uresničiti le s pomočjo Te- meljnih organizacij združene- ga dela v in izven občine ter dolgoročnimi bančnimi kredi- ti ter direktni pomoči širše družbene skupnosti nerazvi- temu področju. Morda bi se v tem sestav- ku orne jih le na prikaz uspe- hov doseženih z dosedanjim 4-letnim samoprispevkom, ki je bil namensko izglasovan 19. dec. 1971. za gradnjo šole v šentjurskem šolskem oko- Ušu. Reči moramo, da je bil uspeh izreden. Na glasovanje je prišlo takrat 92,7 odstotka prebivalstva in kar 88,9 od- stotka od teh je glasovalo za samoprispevek. V začetku leta 72. je bil imenovan gradbeni odbor, kii je gradnjo šole razdelil ha dve fazi. Republiška izobra- ževahia skupnost je na osno- vi isglasovanega samoprispev- ka odobrila kredit v višini dveh milijonov. Pričela smo z gradnjo telovadnice, ki je zvezni element med staro in novo šolo in je bila dana v uporabo na jesen 1973. Ce- lotna investicija je stala 3,45 milijona novih din, od tega je 2 milijona kredita rep. iz- obraževalne skupnosti in 1,45 milijona iz samoprispevka. Šola je s tem pridobila izred- no lep>o in prostorno telovad- nico v velikosti 32 m krat 16 m, kar pomeni 512 kva- dratnih metrov' koristne telo- vadne površine. Po skoraj enoletnem pre- moru, ko smo čakali, da se je od samoprispevka zbralo dovolj denarja smo pričeli z gradnjo druge faze, ki obse- ga 16 učilnic z istim številom kabinetov, večnamenski pro stor, prostori za posebno šo- lo itd. Predračimska vsota po sedanjih cenah znaša 17 mili- jonov din kar seveda ni ma lo. Dosedanja dela z načrti vred so veljala 2,80 milijonov din, kar je izključno denar iz samoprispevka. Pred tedni je bila gradnja ustavljena, ker ni celotnega finančnega pokritja. Krediti Ljubljanske banke in republiške izobraže- valne skupnosti bodo doseg- ljivi le, če bo krajevni samo- prispevek za obdobje nasled- njih 5 let izglasovan. S čimer sev6da računamo. Življenjski prostor učencev na šentjur- ski šoli se od leta 1909., ko je bila zgrajena sedanja šola ni povečal, od takrat pa je minilo že 66 let in Šentjur z okolico se je do danes tudi bistveno spremenil. ERNEST RECNIK MAmOnSKi BALET PRVIČ PRI NAS Koncertna poslovalnica je že v svojem srednjeroč. nem planu leta 1974 programirala za leto 1976 baletne predstave v Celju. Posrečen uvod v razumevanje baleta pa bodo BALETNI ČEVELJČKI, ki nam jih bodo 3. decembra pripravili baletniki, mariborske opere in nam bodo pripovedovali mnogo zanimivega in novega o baletu. Prva točka BALETNI EXERCISE nam opi- suje in demonstrira vaje, ki jih mora plesalec delati vsak dan, da ostane v kondiciji, razvoj korakov od enostavnih do kompliciranih, pozicija nog in rok, cela noga, polprsti, prsti, itd. FARANDOLA je ljudski ples iz srednjega veka — eden od elementov, iz katereg«\ se je razvil balet. Naslednja točka SUITA V STAREM SLOGU opisuje nastanek plemiških plesov, ki so se zelo razlikovali od tlačanskih. Značilna so težka oblači- la. LES PETITS RIENS je lahkoten pastoralni balet, v katerem nastopajo amor, pa,stirice in kavalirji kot porcelanaste figure iz rokokoja. GISELLE predstavlja enega najlepših in najstarejših klasičnih baletov. Iz ču. dovitega LABODJEGA JEZERA bomo uživali ob plesu malih labodkov. Istotako bo zanimiv ruski ples iz druge- ga dejanja baleta HRESTAC. DEKLICA IN METULJ je remiiiiiscenca na Isadoro Duncan in začetke moder- nega izraznega plesa. ALLEGRO BARBARO pa je pri- mer evropskega ekspresionis.tičnega plesa, polnega grobosti, erotičnosti in golote. UMIRAOCI LABOD je ena najlepših miniatur klasičnega baleta, s katero je zaslovela Ana Pavlova. V zadnji točki IlOE DOWN bomo spoznali ameriški stil plesa — brezskrbno zgod. bico o kavbojih in dekletih. Ker bo vse točke ko- mentiral koreograf IKO OTRIN, bomo poleg čisto umetniškega užitka tudi globlje spoznali umetnost ba- leta. Baletni čeveljčki bodo 3. XII. v celjskem gledali- šču. V. JCE žalec LOČENE SEJE Osrednja točka Razprava in sklepanje o srednje- ročnem programu razvoja občine Žalec. — Realna rast družbenega proizvoda 10,2 odstotka — Naj- večja rast kovinske in kemične industrije — Druž- beni proizvod na zaposlenega enak slovenskemu — Racionalna uporaba in gospodarjenje s prosto- rom — Vpliv hitre ceste, daljnovodov In plinovo- da — 80 odstokov učencev v srednje šole — Tudi o delu komisije za verska vprašanja. Minuli teden so bile v Žal- cu ločene seje zborov Skup- ščine občine. Osrednja točka dnevnega reda vseh sej je bi- la razprava in sklepanje o osnutku srednjeročnega na- črta razvoja občine Žalec 1976—1980. V zvezi s tem so poudarili, naj bi realna let- na rast družbenega proizvo- da znašala 10,2 odstotka. Na- slednje petletno obdobje ne bo pomenilo začrtane pospe- šene industrializacije, saj se bo udeležba industrije v druž- benem proizvodu gospodar- stva povečala le od 67,1 od- stotka v letu 1975 na 67,8 od- stotka v letu 1980. V okviru razvoja industrije naj bi naj- večjo rast dosegli kovinska in kemična industrija in to predvsem zaradi občutnega povišanja števila zaposlenih, predvsem moških, in ne toli- ko zaradi višje akumulativ- nosti. Udeležbo v strukturi gospodarstva bodo povečale še panoge gradbeništva, trgo- vine in gostinstva ter komu- nale, kmetijstvo, obrt, pro- met in komunala pa bodo svoj delež do leta 1980 rahlo zmanjšali. V naslednjih petih letih torej v žalski občini ne bo bistvenih sprememb go spodarstva. Dinamična rast družbenega proizvoda na zaposlenega iz obdobja 1971—1975, ko se je gospodarska moč občine Ža- lec že skoraj izenačila z re- publiko, se bo nadaljevala tu- di v naslednjem petletnem obdobju. Največje povečanje produktivnosti dela bo doseg- la komunala, pa tudi trgovi- na in gostinstvo. Drugi del osnutka srednje- ročnega razvoja občine Žalec govori o uporabi in gospo- darjenju s prostorom. Prva naloga je vsekakor smotrno izkoriščanje površin, saj ve- mo, da je območje občine Žalec agrarnega značaja ter vozlišče pomembnejših regi- onalnih objektov. Na bodoči razvoj ter prostorsko kreira- nje Pa bodo vplivali brez dvoma tudi hitra cesta, dalj- novodi visoke napetosti ter mednarodni plinovod, poleg tega pa še izgradnja vodo- vodov, glavnega dolinskega zbiralnika za odpadne vode in centralne čistilne naprave. Treba pa bo upoštevati tudi tako imenovane rezervate za industrijo v Žalcu, Preboldu, na Polzeli. Šempetru, Petrov- čah in na Vranskem. Večji poseg v prostor bodo napravili tudi z izgradnjo no- vih sosesk. V stanovanjski izgradnji je v naslednjem ob- dobju predvidena kot priori- tetna blokovna gradnja, indi- vidualna pa naj bi se raz- vijala predvsem na območjih, urejenih z zazidalnimi načrti ter kot dopolnitev v strnje- nih naseljih. V obdobju 1976—1980 bo po predvideva- njih zgrajenih povprečno 180 stanovanj na leto od tega približno 120 družbenih in 50 zasebnih. Tretji del osnutka načrta srednjeročnega razvoja obči- ne Žalec pa obravnava načrt razvoja družbenih služb. V zvezi s šolstvom bodo vsa prizadevanja usmerjena v to, da bodo vsi učenci končali osnovno šolo, 80 odstotkov pa naj bi se jih vpisalo v srednje šole. Sicer pa naj bi v naslednjem obdobju odpr- li v žalski občini oddelke sred- njih šol, o tem pa so obšir- neje govorih v tretji točki dnevnega reda, ko so obrav- navali prvi osnutek programa za uvedbo gospodarskega šol- skega centra v občini Žalec. Gre namreč za to, da so ka- pacitete celjskih srednjih šol preskromne za vpis vseh di- jakov iz žalskih osnovnih šol, navsezadnje pa se pripravlja tudi nov zakon o srednjem šolstvu, ki predvideva, naj bi vsi učenci po končani osnov- ni šoli obiskovali enotne dvo- letne srednje šole. V nadaljevanju ločenih sej vseh treh zborov ž.alske občin- ske skupščine so delegati govorili še o osnutku družbe- nega dogovora o osnovah kadrovske politike v žalski občini, o delu komisije za verska vprašanja, o devet- mesečni realizaciji programov občinskih interesnih skupno- sti, o izhodiščih za skupno porabo v letu 1976 ter o problematiki stanovanjske iz- gradnje v občini Žalec. JANEZ VEDENIK krajevne skupnost! in tozd SODELOVANJE Krajevna skupnost, v kateri delovni ljudje uresničujejo vrsto življenskih vprašanj in potreb, bC v praksi zaeiikrat le premalo uveljavlja. TOZD .še ne pojmujejo v zadostm meri ta odnos kot temelj družbeno-ekonomskega sistema, v katerem delovni ljudje zadovoljujejo osebne interese, in- teres družin in družb, razvijajo delovno sposobnost in last- no osebnost. Osnovni vir sredstev za uresničevanje z ustavo novo postavljenega družbeno-ekonomskega razvoja krajevne skupnosti, so rezultati dela delovnih ljudi in drugih, ki ži- vijo v krajevni skupnosti. Zato bodo morali delavci TOZD odvajati del sredstev za zadovoljevanje potreb krajevnih skupnosti. To pa bo možno doseči le s samoupravnim do- govarjanjem med delovnimi ljudmi m občani ter to spreje- ti kot medsebojno obveznost. V Celju poteka sedaj razprava o financiranju krajevnih skupnosti. Na podlagi razpoložljivih podatkov iz razgovo- rov, ki jih je vodila občinska konferenca SZDL, lahko ugo- tovimo sledeče. Večina delavcev v TOZD je za samoupravni način vzpostavljanja odnosov med TOZD in krajevnimi skupnostmi. Vendar se pri tem pojavljajo različne teža- ve in zato so storjeni šele prvi koraki v graditvi teh od- nosov. Ponekod še vladajo preživela pojmovanja o dvojnosti interesov: delavec kot delavec v TOZD in delavec kot občan v krajevni skupnosti. Za urejanje teh vprašanj se še vedno ponujajo rešitve po administrativni poti. Tp pa je vsekakor posledica še nepremaganih grupno-lascniških odnosov do družbene lastnine, kar zavira razvoj vzajemnosti in solidar- nosti. Da bodo odnosi med TOZD in krajevnimi skupnostmi zaživeli tako, kot narekuje ustava, bodo morale osnovne or- ganizacije sindikata biti iniciator pri uresničevanju teh od- nosov in samoupravnih vezi med TOZD in krajevnimi skup- nostmi. Sindikati morajo prevzeti svoj del FK>litične odgo- vornosti, da se kraje\Tia skupnost uveljavi kot temeljna sa- moupravna cehca, v kateri delavci z vsemi občani oblikuje- jo in sprejemajo dogovore o vprašanjiji družbenega življe- nja. Se vse preveč je obračanja in iskanja pomoči, s strani rOZD in krajevnih skupnosti, od širše družbenopolitične skupnosti, zaradi urejanja njihovih skupnih zadev in med- ^]SOiiiih_Q^^^o^y^_ VIKI KRAJNC modna revija v slg DVOJNI USPEH Nedvomno je petkova mod- na revija kreatorke Staše Go- renšek med odmorom gleda- liške predstave Zojkino sta- novanje, odlično uspela. Od- hčno uspela zaradi tega, ker smo bili priča kulturnemu dogodku, kakršnega (te vr- ste) v Celju še nismo doži- veli, ker smo videli odličnee modele večernih oblek iz istoimenske kolekcije, ki bo naprodaj v novem prvem celjskem »Boutiqu Staša« in zaradi tega, ker je bila po- stavitev modne revije v od- mor predstave na sceno ome- njenega gledališkega dela re- žijslco odlično in dosledno izpeljana. Srečali sta se to- rej dve kulturi in številno občinstvo v dvorani je nav- dušeno pozdravilo petkov ve- čer. Staša Gorenšek se nam je tokrat drugače predstavila, kot je to delala doslej. Po- znali smo jo sicer kot stal- no sodelavko našega časnika in radia, samostojno je raz- stavljala svoje kreacije in modne dodatke v foyerju celjskega gledališča, sodelo- vala na skupinskih razstavah društva oblikovalcev Celje, toda modna revija je zahte- vala vse kaj več. Tisto »več« pa smo videli v petek zve- čer. Med poglavitne nosilce uspešnosti revije vsekakor sodijo izvrstno in s polno me- ro okusa in znanja obliko- vane obleke, ki so jih mane- kenke suvereno predstavile. Toda vzdušja gledališkega odra in scene ne bi moglo v bistvu nadomestiti nič dru- gega. Janez Bermež je igral naprej, na klavirju se je iz- kazal igralec Miro Podjed, vse je bilo povezano s pote- kom predstave. Videli smo torej dobro mo- dno revijo. O samih modelih Staše Gorenšek bo kdaj še izrečena bolj strokovna be- seda. Toda v tem trenutku gre poudariti njeno kreativ- nost in ambicijo — prinesti v naše mesto nekaj novega, .smelega, elegantnega in vsak- danje uporabnega. Roko, ki jo je ponudilo ob sodelova- nju celjsko gledališče pa smo tisti večer začutili vsi. Več- namenskost gledališke hiše se je pokazala že v omenje- ni izpeljanki. Prav gotovo so še druge. Bil je to zanimiv poskus, ki se je obnesel. Morda bi lahko služil za pri- mer, kako se dajo odpirati gledališka vrata različnim de. javnostim, ne da bi krnili osnovno poslanstvo hiše, ki nas uči zmeraj in predvsem o lepem, čeprav pri tem ne pozablja tudi na razgaljanje človeških slabosti. DRAGO MEDVED Komisija za imanovanje in ponovno imenovanje vodilnih deflavcev SPLOŠNE BOLNICE CELJE, TOZD »Nevropsihiatrija« Vojnik-Ravne razpisuje prosto delo-vno mesto predstojnika psihiatričnega oddelka POGOJI: medicinska fakulteta in specializacija iz psihiatrije, najmanj 5 let delovnih izkušenj, ki se štejejo od položenega speoialistiičnega izpita dalje in ustrezne organizacijske in moralno politične sposob- nosti za vodenje in organizacijo oddelka. Pismene ponudbe sprejema kooniisi.ia za imenovanje vodilnih delavcev Splošne bolnice Celje, TOZD »Nevropsihiatrija« Vojrdk, 15 dni po objavi oglasa. 10. stran — NOVI TEDNIK Št. 47 — 27. november 1975 MERNIKO VI FANTJE S POHORJA Pohorje. Zeleno in temačno s svojimi globokimi gozdovi, s svojimi tihimi tratami, z vrhovi in globelmi, je bilo v času med vojno kaj pripravno za razvoj partizanskega gibanja. Kot da bi jih želelo obva- rovati je zagrinjalo široke veje nad borce in domačine. A nikdar, nikdar se ne bi moglo partizansko gibanje na Pohorju v tolikšni me- ri razmahniti, če ne bi našlo zves tih in predanih sodelavcev v Pohor. cih, ki so dajali partizanski vojski borce in obveščevalce, pa tudi svoj skop kruh. Le koliko resnic skriva v svojem zelenju Pohorje? Re- snic o nadčloveških naporih borcev, o trpljenju pohorskih ljudi, resnic o neukonljivi in neizprosni borbi Pohorskega bataljona. V li- ste Pohorja je zavita tudi resnica o Mernikovih fantih. Mernikjova, ail po do- mače Ramšakova kmetija leži na zadnjih obronkih Pohorja, tam pod Padeš- kim vrhom. Skrita v trav- nati globeli že leta klju- buje ledenim pohorskim vetrovom in vzravnana po- zdravlja nove E>omladd. Ramšakovim se je rodilo devet otrok, pet fantov in štiTi dekleta, te pred dru- go vojno se je večina njih poročila in odšla od do- ma, ob starem očetu in materi je ostal le starejši sin Lojzse, ki še danes gx> spodari tam na padeškem kotičku trde pohorske zemlje. Med tistimi, ki so odšli od doma, so bili tu- di sinovi Tone, Jurij m Franc. Vse tri so zairadi sodelovanja s partizani Nemci aretirali ter jih leta 1944 ustrellH kot talce. »KRVAVI PLES« Anton Mernik je bči po- ročen v Gorenju, kjer je imel pred vojno tudi go- st.ilno. Šolan človek je bil, saj je v Geiju absolviral nižjo gimnazijo, končal pa je tudi kmetijsko šolo v Šentjurju. Bdi je eden pr- vih in najizraziitejših akti- vistov zreškega Pohorja. Pri njem so se na sestan- kih zbirali ostali terenci in somišljeniki pa tudi m3žje, ki so se želeli ak- tivno vključiti v partizan- sike enote. Pri ilegalnem delu je Antonu pomagal sosed Jožef Kropej, v či- gar hiši so se večkrat zdravili pairtizanski ra- njenci. Jožef je bil pove- zan budi z Antonovima bratoma Jurijem in Fran- cetom, ki sta živela v bli- žnji Koroški vasi in Bož- jem. Anton je od vsega za- četka aktivno sodeloval z borci Pohorskega bataljo- na, leta 1943 pa je postal tudii prvi sekretar krajev- nega odbora Osvobodilne fronte v Gorenju. Delo se- kretarja pa je opravljal le nekaj mesecev. Januar- ja 1944 so ga Nemci kot aktivista OF aretiraild in odpeljali v mariborske za- pore. ANTON SADEK, nečak Antona Mernika, pripove- duje: »Zaradi sodelovanja z okupatorjem so parfciztini drugega Pohorskega bata- ljona ustrelili 9. novem- bra 1943 znanega zreške- ga kulturbundovca Avgu- sta Pukla in njegovo že- no Eriko. Iz maščevanja so pričeli Nemci iskati po vaseh Osvobodilni fron- tJi naklonjene ljudi. Sredi januarja 1944 so tako pri- drveli iz Maiibora nemš- ki gestapovci ter polni be- sa pričeli pretepati moš- ke v hribovski va.si Kumi- gunda nad Zrečami. Pre- tepali so Jožefa Kropej a, nato pa so vdrli še k akti- vistu Osvobodilne fronte Antonu Merniku, ga zve- zali ter ga skupaj s Kro- pejem pretepali. Oba so gestapovci odpeljali v ma- riborske zapore. Kmalu so zaprli tudi Antmove- ga brata Franceta, nato pa še Jurija. Ko je v sodni dvorani maribor- skega sodišča sodnik ob- javil Antonu Merniku smrtno obsodbo, je ta s prezirom odvrnil: Kakor so drugi borci in talci junaško umrh, tako bo- mo tudi mi! Sledil je usodni 9. marec 1944. Dvajset obsojencev so v zgodnjih jutranjih urah ukleniiii v lisice in jih od- peljali v Zreč*e. Pred cerk- vijio so jim zavezali oči- Tone Mernik pa je obve- zo strgal in vžfcldknii: Ži- vela nova Jugoslavija! Talci so padli, toda Tone še ni bil mrtev. GestaF>ov- ski zdravnik ga je še tri- krat ustrelil v tilnik. Do- mačini so nemo in s stis- njenimi pestmi zrli proti kraju, kjer so gestapovci uprizorili svoj ki^vavi ples.« »TOLIKO KRVI Ml JE STEKLO . . .« Franček Mernik se je pred vojno priženil v vas Božje k Sevškovi Lojzski. Tudi on se je kmalu po- vezal s pohorslcimi borci ter jim pomagal pri pre- skrbi s hrano in obleko, V tistih januarskih dneh leta 1944 so ga skupaj z bratom Antonom aretira- li Nemci. Obsodila so ga, da sodeluje s partizani in da jim je nekoč poda- ril kar celo kravo. Zaprla so ga v vitanjske zapore. Tam je na steno zapisal: »Toliko krvi mi je že stek- lo od mučenja . . .« Iz Vi- tanja so ga gestapovci od- peljali v Maribor. In ko je nekega dne prišla v zapore njegova žena Lojz- ka, da bi mu oddala sve- že perilo, ji je v hlačni pas zataknil listek. Napi- sal je: »Draga žena! Ti ne veš, kako zelo nas mučijo. Na golih prsih nam utrinjajo gioreče cigarete in dan za dnem nam pri zaslišanjih z žarečimi kl&ščamd vle- čejo prste na razgiet ku- halnik. Pulijo nam nohte s prstov. Dobro mi vzga- jaj sina in hčerko, če se ne bova več videla. Tebe, oba otroka in vse doma- če iskreno pozdravlja tvoj mož Franček.« Francka Mernika so Nemci ustrelili 16. junija v Framu. ZAGLEDAL JE OČETOV OBRAZ Vse tri Mernikove brate je izdal gestapovec, ki je preoblečen v partizansko uniformo hodil v tiistih usodnih dneh f>o vaseh zreškega Pohorja. Bil je tudi pri Juriju, ki je ži- vel s svojo družino v Ko- roški vasi. Ovadil ga je Nemcem, da se pri njem večkrat ustavljajo in se- stajajo partizani. Mernikovega Jurija se spominja tAidi Julka Taj- nikarjeva iz Slovenskih Konjic. »Najstarejši Mernikov sin Jurij je živel na kme- tiji v Koroški vasi. K njim sem večkrat hodila delat na njive, pozimi pa sem za njihovo družino na- pletla puloverjev in noga- vic iz domače volne. Tako se spominjam, da sva v zimi leta 1941—1942 sede- la na kmečki peči. Jaz sem pletla, Jurij pa je ne- kaj bral. Na peči je ležail štajerski koledar, kjer je bila na prvi strajii seveda Hitlerjeva slika. Ko je Ju- rij pogledal na koledar, je vzel v roko mojo kvač- ko za volno ter jo zapi- čil v Hitlerjevo sliko in jO scefral. Pri tem me je pomenljivo pogledal. Ko je videl v mojih očeh odo- bravanje, sva se tiho spo- razumela in najmo sode- lovanje v borbi proti oku- patorju je bilo tako do- gxDvorjeno.« Nemci so Jurija prijeli, ko je prišel k bratoma v mariborske zapore. Tam so mu tudi sodili, skupaj z bratom Antonom in Jo- žefom Kropej em. Prete- pali so ga in mučili, toda najhuje je bilo, ko je ne- kaj minut pred smrtjo zagledal v množici ljudi, ki so jih ISTemci prignali pred zreško cerkve, tudi obraz svojega starega oče- ta. Nemo je stal starec tam ob robu in gledal, kako Nemci pobijajo nje- gova dva sinova. NAŠA RESNICA Tudi danes Pohorje ti- ho razpenja zelene veje nad raztresenimi kmetija- mi in srka v zelene liste resnico o ljudeh. Njegovo resnico. A naša resnica je drugačna. Nosimo jo glo- boko v srcih in pomeni Ij^ibezen, ponos in zahva- lo vsem tistim, ki so umr- li hrepeneč po soncu. Tefcsit; DAMJANA STAMEJCIC Foto: DRAGO MEDVED Jurij Mernik Anton Mernik Franc Mernik | Lojze in Lojzka Mernik Memikova (Ramšakova) domačija št. 47 — 27. november 1975 NOVI TEDNIK — stran ti pisma ali je to mogoče? Ob koncu c-kbobra sem na po6'taji Šmarje pri Jed- šah priskihnil kritdlki de- lavcev splošiiega gradbe- nega podj'?tja Rogaška Slatina. Ker je bilo do odhoda avioousa malo ča- sa, sem sitx>p.il mednje in beseda je daia besedo. Pa je nekdo zag;mar,ju pri Jelšah ni pnmere, da bi bil kdorkoli razporejen na delo kot nekvalificirani delavec. Kot nekvalificira- ni so uvričeni le tisti do šest mesecev zaposlitve, ki prvič in .seveda brez kva- lifikacije stopi.io na delo v gradbeništvu. Zato v tem primeru nc moremo govoriti o osebnem dohod- ku 1.800 din ra mesec, kar je po družbenem sporazu- mu v gradbeništvu najniž .ji osebni dobodek v letu 197.5. Vsi delivci, ki se vo- zi.jo na delo v Šmarje pri Jelšah, so p(>Jkvalificirani delavci in pre.jemajo pri 18!J-urnem režijskem delu brez učinna akorda na,]"- manj 2.000 din in tudi več osebnega dohoflka- Tak zaslužek je možen le pri spoštovanju polne- ga delovnega (asa, ki de- lavca obvezii.ie, da dela na delovnem mestu. Pri obračunu ur, opravljenih v mesecu oktobru 1975 smo ugotovili, da nekateri delavci — vozači prav s tega gradbišča ne spo.štu- jejo delovnega časa, saj so primeri, ko so prebili na delu le 109 ali 136 de- lovnih ur brcj! opravičila lzo.stanka do 184 ur, kar .je po prerazporeditvi de- lovnega časa za ta mesec poln delovni čas. Prav na tem gradbišču pa sta bila dva primera, ko sta bila delavca — vozača zaradi vinjenosti na delu odstra- njena z dela, kaj je hujša kršit^^v delovne dolžnosti. Terenski dodatek pre.je- niajo vsi člani kolektiva, ki delajo na .erradbiščih. Medtem ko delavci upra- ve in stalnih obratov — delavnic skladišča teren- skega dodatka ne preje- majo. TerensKi dodatek je nadomestilo i.a povečane materialne stroške na te- renu. Glede na to. imamo v delovni organizaciji tri kategori.Je teienskega do- datka za v.se kvalifikacije enako. Na ijradbišču v !>marju pri Jelšah je or- ganizirana prehrana in bi- vanje, zato .ie terenski do- datek 18 din na delovni dan, s pogojem, da dela- vec opravi določeno šte- vilo ur na gridbišč« vsak dan. Delavci, ki se s tega gradbišča vračajo vsak dan v kraj svojega biva- nja nad 'ZO km, kljub te- mu, da je tu organizirano bivanje in pvchrana, pre- .jemajo nadomestilo v po- večanem toren<;kem do- datku 23 ilin na delovni dan ali 520 din na mesec. Na povračilo stroškov za prevoz na delo so to- rej upravičeni člani kolek- tiva, ki ne prejemajo te- renskega dodatka In se vsakotlnevno vračajo z de- lovnega mesta iz kraja v kraj stalnega bivanja. Ti delavci so ujiravlčenl do povračila stroškov za pre- voz na delo in z dela v višini stroškov javnih pre- voznih sredstev s tem, da delavec krije sam naj- manj 30 flin na mesec. glasbena ura v šoli imamo učenci ze- lo radi glasbcTio vzgoUv Ko smo zvedeli, da nas bo obiskala tovarišica fe Maribora, ki nas bo pou- čevala eno uro. smo blU zelo veseli. Prišel ie trenutek, ko smn od<^li v jriasbenl ka- binet. Tnm n^a.s ie nriča- kala tovfiriSica Koroščeva profesorica Pedagoške akadpmiie ^ Maribora. Poslušal: so riac; tudi uči- telil in uf^iteliipp 7 osnov ne šole Krrrie in T^sične- ga. Donoldne ie p^učeval^ 1. in 2. razred. r>opoldne pa 3. in 4 mTrred. poofr-varl^T smo s*> o je seni. Tovarišica nas le naiT>rei naučila nesi^m .Tp- sensko listie, ki in ie na- pisal .Tospf TTnvdn. To ne- 9.em smo nainrei ritmizi- rali s pio^kaniem. Tovarl- šica ie ierala na harmo- nij, mi smo T>a neli. Pri- pcvedlovnla n^m le o .To- sefu Havdnu in njegovem učencu Mozar+u. Čas ie zelo hitro minil m žele'!! t;mo si. da bi nas tovarišica Ko^-nSčeva spe* kmalu oh-skal a. DFJAN KRESNTK. 4. razred Osnovna šola Koziie NA RAZSTAVI 116 PTIC PEVK — Na zadnji razstavi v Velenju, ki je bila istočasno tekmovanje za najlepše ptice pevke, je sodelovalo več članov društva s 116 primerki. Da sta bila tekmovanje in razstava na visoki kvalitetni ravni dokazuje tudi sodelovanje mednarod- nega sodnika za to področje Marina Castellania iz Pulja, ki je pri nas najboljši strokovnjak za to področje. Omenjeni je povedal, da lahko vsi najboljši primerki iz razstave v Velenju sodelujejo na državnem prven- stvu, ki bo ob koncu novembra v Zagrebu. Na po- snetku je Jože Volk, ki je letos prvič razstavljal in to štiri kanarčke, pobral drugo nagrado in upanje, da bodo le-ti do razstave oz. tekmovanja v Zagrebu toliko dorasli, da bodo tudi tam dosegli velik uspeh. Foto: LOJZE OJeiERSEK ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA 59 30 LET OSVOBODITVE FRANJO FIJAVŽ NAPREDNI UČITELJI Za področje Radmirja in Ljubnega moramo vse- kakor omeniti, da so se tu, kot po celotnem pred- vojnem gomegrajskem srezu, še v letih okupa- cije ugodno odražaU vpli- vi tistih učiteljev, ki so službovali v teh krajih pred vojno in delovali v napredni smeri. Nikdo iz- med njih ni mogel dolgo vzdržati pod okupatorje- vim režimom in ostati na svojem mestu. Nekateri so bili zaradi svoje izpričane naprednosti že pred začet kom vojne premeščeni drugam, drugi so bili v prvih tednih vojne izgnani aU se sami umaknili oku- patorjevemu nasilju. Toda ludi potem, ko jih že ni bilo več v teh krajih, se je poznal njihov vpliv. Nji- hove napredne misli, izra- žene besede, so kot dobro seme obrodilo v zorani brazdi. In ko se je bilo treba odločevati ljudem za sodelovanje v osvobo- dilnem gibanju, se je naj- brž marsikdo spomnil na svojega učitelja ali uči- teljico, bodisi iz časov na osnovi šoli aH na stike z njimi v pošolski dobi, ko so z njimi sodelovali v pevskih, dramskih, telo- vadnih in drugih društ vrh. Med napredne učitelje predvojne dobe v Zg. Sa- vinjski dolini lahko priš- tevamo določeno število posameznikov, toda gradi- vo v tej smeri je še pre- malo popolno in zato na- vedbe v tem sestavku ne smemo jemati za dokon- čne. V Mozirju sta v na- prednosti Izstopala, kot je poznano, šolski ravna- telj Drago Predan in uči- telj Dušan Spindler. Toda špindlerja, ki je dobil pr- vo namestitev po konča- nem učiteljišču v Maribo- ru na gomegrajski šoli v jeseni 1934 leta, ga dece- mbra premestih v Mozir- je, so že v maju 1937 leta odstranili od tukaj. Bil je sltoraj dve leti v disciplin- ski, to je v .šolski in v sodni preiskavi. Koncem septembra 1936 se je ude- ležil političnega zborova- nja v Mozirju. Sklicala ga je stranka, ki je bila na oblasti, torej JRZ. Posla- nec Rudolf Pevec, bivši trgovec — spomnimo se, da je tudi kroja.ški pomo- čnik Jože Borštner iz Ni- zke moral vzeti pot pod noge zaradi njega -— je go- voril o vsem mogočem, špindler se še danes spo- minja, da je tedaj Pevec »vezel otrobe«, napadal pa je tudi tiste učitelje, za katere danes ugotavljamo, da so bili napredni. Na sodišču je Špindler prejel koncem koncev zadošče- nje, a službeno so ga pre- mestili na Dolenjsico. O tem procesu je poročal tudi tedanji liberalni ča- snik »Jutro« 6. febniarja 1937, a strokovni list »Uči- teljski tovariš« je povzel po »Jutru« sestavek pod naslovom ))Zadoščenje za grde žalitve učiteljstva«. špindler je bil še dolge mesece brez službe in mu je pripadala le polovica mesečnih prejemkov (400.- din st.). šele na jesen 19;i9 leta je bil nameščen v šoli v Podgradu, deset kilometrov od Novega mesta oddaljeni vasici pod Gorjanci. V šoli na Lepi njivi je službovala več lot pred vojno napredna učiteljica Malči Beranič, v šmihelu nad Mozirjem učitelj Sta- ne Gerkman in učiteljice Znidaršičeva. V Radmirju je dolga leta pred vojno poučeval na šoli Miroslav Počkaj, ki je bil poznan po svojem naprednem udejstvovanju tudi Izven šolskega okoliša. Kot povsod, tako so imeli tudi učitelji gornje- grajskega sreza svoje »Uči- teljsko društvo«. Na skup- ščini društva koncem ok- tobra 1936 so prevzeli na- predni učitelji vodstvo društva v svoje roke. po- meni, da so šli po poti in direktivah komunistič- ne partije, da je koristno in potrebno zavzemati po- ložaje v vseh kulturnih, prosvetnih in tudi stro- kovnih društvih, torej de- lati na široki fronti, po- sebno tam, kjer so ogro- ženi socialni in nacionalni inte resi posameznikov, skupine ali množic. Tako je p>ostal učitelj Oskar Hudales iz šmartnega ob Paki — ta kraj je spadal pred vojno v gomjegraj- ski srez — predsednik »Učiteljskega društva«, podpredsednik Miroslav Počkaj, učitelj iz Radmir- ja, a Jadviga Oolež, uči- teljica iz šmartnega ob P., tajnica društva. Ti učitelji so, v kolikor se je le dalo, vplivali na du- ševni raizvoj osnovnošol- skih otrok, predvsem v višjih razredih, v smeri prikiizovanja krivično ure- jene družbe. Nakazovali so mladini, da bi veljalo družbo urediti bolje, če bi svet ne vlekli nazaj in zavirali družbenega razvo- ja tisti, ki posedujejo vse dobrine sveta in imajo v rokah _vso politično ob- last. Seveda se je dalo od- raslim v raznih oblikah in prilikah družbenega sode- lovanja odločneje dopove- dati in vplivati nanje. Tako so ljudje samoza- vestneje pričeli razmišljati o vzrokih socialnih krivic. Dotaknih so se nalahno tudi naizadnjaških tendenc nekaterih veroučiteljev. V zadnjih letih pred vojno so na veliko opozarjali na pretečo nevarnost nacio- nalsocializima, ki je onkraj Kamniških planin pričel po 1938 letu, ko je bila Avstrija priključena tret- jemu Rajhu, fje stegovati svoje roke proti vzhodu in jugu. Tedaj so postali lju- dje enotnejši v svojem po gledu na svet in domače razmere, ne oziraje se na svoje versko in politično prepričanje. Le nčBti so ostali iK^en zavednega slo- venskega kroga, se pritaji- li in šli potihoma v drugo smeN Sestanek pristašev OF in sodelavcev Boža Mravljaka- Franca, biv. španskega borca in v tistem času organi- zatorja odporniškega gibanja v /g. Savinjski dolini. — Slika je nastala v septembru 1941 ob koči na .Smre- kovcu. kjer se .je v poletju in v jeseni 1941 pogosto zadi"ževal Mravljak, imel sestanke s sodelavci, a v ob- dobju oktober — november tukaj takorekoč svoj »štab«, saj se je skozi tri tedne stalno zadrževal v koči. Na sliki so upravnica koče Ana Poprask, njena hčerka .\nica (od sredine junija 1942 sta bili partizan- ki v šaleški četi in padli kot borki v ženskem -vodu Pohor.*ikega bataljona 8. .januarja 1913.), nadal,)e ne- ka zimenom še neugotovl.jena tovarišica, Fra-nček Kolenc iz Ljubnega (s harmoniko) in Minko Stermec- ki iz Radmirja. kaj vse se plete v mladih glavah o iOMilSTU" IN KOMUNISTIH Po vsem celjskem območju so v minulih tednih potekale prireditve posvečene 50-ietnici izhajanja časopisa »Komu- nist«. Na sklepnih prireditvah so ponekod brali svoje šolske spise na to temo. Na stotine mladih je zastavilo svoja peresa in napisalo kaj mislijo o komunistih, o Zvezi komunistov in časniku »Komunist«. KDO JE KOMUNIST? v počastitev 30-letnice naše osvobo- ditve in 50-letnice izhajanja časopisa Komunist, so nam na šoli, ki jo obi- skujem, zadali nalogo, da napišemo spis o liku komunista. Takoj potem sem se pri sebi vprašala, kdo je komu- nist. Katere so tiste značilnosti, ki nam povedo, ali je ta delavec, kmet ali intelektualec komunist ali ne? Ali je komunist tisti, ki nosi člansko izkaz- nico ZKJ, ali pa tisti, ki so pri svojem vsakodnevnem delu ravna po načelih tovarištva, medsebojne pomoči, iskre- nega zaupanja in upošteva vsa tista revolucionarna načela, ki smo jih v naši domovini pridobili z NOB in iz- kušnjami v izgradnji socializma in sa- moupravljanja. Kaj kmalu sem prišla do spoznanja, da so komunisti tisti, ki imajo opisane lastnosti. Kako sem prišla do tega spoznanja? Tako, da sem primerjala posamezne člane, ki jih poznam in sku'alu ugo- toviti, ali so komunisti. Ali je komunist študent, ki ne hodi redno na predavanja in ne opravlja izpitov? Ne. Komunist je tisti študent, ki redno in pravočasno opravlja svoje obveznosti, se vključuje v samouprav- ljanje 7ia šoli in v domačem kraju, upošteva pridobitve našega samouprav- nega sistema in se aktivno vključuje v družbenopolitično življenje. Ali je komunist tisti kmet, ki zane- marja svoje posestvo, kateri v stiski ni pripravljen pomagati sovaščanom, se ne vključuje v kooperacijske odno- se zato, da bi več pridelal? Ne. Komu- nist je tisti kmet, ki se trudi, da bi ustvaril presežke pridelkov in tako postal blagovni proizvajalec. Tisti, ki podpira napredek in skrbi zato, da. se razlike med mestom in vasjo hitreje odpravljajo. Ali je komunist delavec v totnrni, ki zamuja delo in lenari na deloimem me- stu, ne pazi na kvaliteto izdelkov, stroškov, ki jih po nepotrebnem ust- varja, skratka, živi na račun drugih? Ne. Komunist je delavec, ki se zavze- ma za napredek proizvodnje, za stabi- lizacijo, varčevanje in resnično samo- upravljanje. Delavec, ki resnično zdru- žuje svoje delo in znanje zato, da bi hitreje napredovala naša socialistična in samoupravna izgradnja in družba. Ali je komunist zdravnik, ki ima nehuman odnos do kolega? Zdravnik, ki pričakuje za svoje delo še posebno nagrado in zdratmik, ki podcenjuje delo, ki ga opravljajo drugi? Ne. Ko- munist je tisti zdravnik, ki svoje zna- nje in sposobnosti uporablja tako, da se ljudje čimprej usposobijo za delo. da sočloveku olajša bolečine in da se ravna po zdraviliški etiki ter s tem ceni medicinske znanosti pri svojem delu. Ali je komunist uslužbenec državne- ga ali drugega organa, ki izkorišča svoj položaj zato, ta ' si pridobi koristi na račun drugih? Ali morda tisti, ki ne upošteva osnovnih načel naše di-užbe- ne samoupravne ureditve? Prav gotovo ne. Komunist je uslužbenec, ki ve m pozna svoje delovne naloge, se zaveda, da ne koristi samo sebi, ampak tudi drugim. Saj človek je naše največje bogastvo in zato mora upoštevati že- lje in pripombe delovnih ljudi in obča- nov. Zgoraj navedena vprašanja in odgo- vori, so me prepričali, da odgovor na vprašanje, kdo je komunist, ni pre- prost niti enostaven, ker je potrebno dobro poznati človeka in vedeti kako živi in dela. Kljub temu pd mislim^ da so komunisti po zavesti tisti delov- ni ljudje, ki so se med NOB borili za svobodo naših narodov, njihovo ena- kopravnost, delovni ljudje in občani, ki se na vseh področjih našega živ- ljenja zavzemajo za hitrejši napredek v izgradnji socializma. Pri vsem tem pa svoje vsakodnevne delovne in druge naloge vestno in požrtvovalno opravlja- jo. Delovni ljudjo in občani, ki so pripravljeni vsak čas braniti tisto, kar smo do sedaj ustvarili in kar ustvar- jamo. Biti komunist končno pomeni biti pošten, odkrit in samokritičen, ak- tiven v borbi za naš boljši jutri. Naša družba potrebuje veliko takšnih ljudi. IRMA PROSEN 8. a Osnovna šola Primoža Trubarja Laško MOJE PRVO SREČANJE S »KOMUNISTOM'* Nekega dne sem v poštarjevih ro- kah opazila časopis. Zbodel me je v oči, kajti bil je delavnik in tudi pra- zniki so bili še daleč, naslovna stran časopisa pa je bila natisnjena v rdeči, praznični barvi. »Čuden časopis!« sem si rekla in stvar razpredala dalje. Radovedno, kot skoraj vsaka predstavnica ženskega spola, sem se pričela zanimati za ču- den časopis. »Ali je pred vrati kakšen praznik?« sem se spraševala, a če sem pogledala na koledar, o praznikih ne duha ne sluha. »To je pa že preveč.' Mi bo vendar kdo povedal, kaj je s tem časopisom?« sem se prav po odraslo razhudila. Vprašala sem mamico, atija, celo staro mamo. a nihče ni vedel, kakšen časo- pis imam v mislih. Bilo mi je žal, da ga nisem malo bolj pogledala, a kdo bi se na to spo- mnil, saj misliš, da če opišeš njegovo barvo, bodo drugi takoj vedeli, kakšne vrste je. Pa ni tako. Užaljena zaradi nevednosti odraslih sem zapustila sta- novanje in si skušala izbiti iz misli ta »nesrečni« časopis. To pa mi ni uspelo niti na igrišču. Vseskozi me je spremljala misel nanj. In če sem za trenutek pozabila, že se je kje našla kakšna rdeča barva in še podžgala mojo radovednost. Cel dan mi ni hotel iti iz glave. Tudi pri prijateljih sem se zanimala za rde- če obarvan časopis, a so me vsi le čudno gledali češ, kje pa si pobrala to novico o dnevniku, ki je praznično obarvan med tednom. Pustila sem jih v njihovem prepričanju in sklenila po- tisniti ga v pozabo, a še vedno opre- zati, da bi kje zasledila kaj o njem. Pazljivost se mi je splačala. Kmalu sem ta časopis dobila v roke in ga z velikim zanimanjem odprla. Vame so zabolščale velike, rdeče tiskane črke. »Komunist« je pisalo na prvi strani zgoraj, pod tem pa z manjšimi črkami geslo: »Proletarci vseh dežel, združite se!« Ta poziv mi ni bil neznan, saj Sem zanj slišala že v šoli in tudi v dru. gih časopisih. Preletela sem vsebino prve strani, ki pa je skoraj cela obse- gala fotografijo tovariša Tita, njegove soproge in spremljevalcev med obiskom na Hrvatskem. Postopoma sem odkri- vala vsebino in namen časopisa, ki izhaja v vseh republikah. Novice o obisku našega predsednika Tita na Hrvatskem; samoupravljanje v Sloveniji: odprta je bila nova sloven- ska univerza v Mariboru; kulturne ve- sti, veliko zanimivega tudi o šoli. Na zadnji strani pa sem opazila »koledar revolucije«. Veliko zanimivega iz vse Slovenije, Jugoslavije Končno sem našla dolgo iskani ča- sopis. Prebrala sem ga in všeč mi je bil. V meni je zapustil dober vtis in mislim, da tudi v tistih, ki so ga pre- birali, ga prebirajo ali ga bodo prebi- rali ali pa se vsaj seznanili z njim Dobili bodo pogled na samoupravlja- nje, kulturo iz čisto drugačnega zorne- ga kota, čisto novo jim bo vse in mi- slim, da jim bo tudi všeč. kakor je meni. TATJANA Ž.ERDONER, 8.C, osnovna šola Mozirje MOJ ATI JE KOMUNIST Moj ati je komunist. Vsak teden do- bi časopis, ki se imenuje »KOMU- NIST«. V njem je veliko zanimivega. Komuniste vodi tovariš Tito (Takole; nič več in nič manj ni zapisala Sandra Uršič, učenka 1. razreda osnovne šole v Bi- strici ob Sotli) KOMUNISTI V BOJU ZA ČLOVEŠTVO Napisal sem naslov tegale spisa in potem se je zataknilo. Grenko je bilo spoznanje, da vse premalo vem o delu komunistične partije, oziroma o zmagi komunizma, čeprav se z njo srečujem vsak dan, na vsakem koraku. Toda ali nismo vsi mladi premalo seznanjeni z njenim delom? Želim, da bi nas šola in mladinska organizacija bolj seznanjala z vlogo komunistične par- tije oziroma zveze komunistov v naši samoupravni družbi. Nekoč je Marx dejal, da ;e najlep ša služba, služba človeštvu In takšno je tudi delo komunistične partije, ki vodi boj za osvoboditev človeštva, boj za enakopravnost in napredek druž- be. Ko je kralj Peter med drugo sve- tovno vojno strahopetno izdal Jugo- slavijo, je bila prav Komunistična par- tija Jugoslavije s Titom na čelu tista, ki je postala idejni pobudnik in orga- nizator narodnosvobodilnega boja in revolucije. Več kot milijon ljudi je podarilo svoja življenja svobodi. Da, bilo je ogromno žrtev, saj smo bili , po številu le-teh v tej vojni tretji na svetu — za Sovjetsko zvezo ter Polj- sko. In priborili smo si zmago. Toda danes se pojavljajo ljudje, ki neupra vičeno napadajo komunistično partijo in sprašujejo, ali so bile te žrtve sploh potrebne: »Saj bi nas osvobodile vele- sile,« govorijo. Morda bi nas res. Toda ali bi bili v tem primeru res svobodni tako kot danes? Prepričan sem. da ne bi bili in da je pot pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije in to- variša Tita edina pravilna pot v sz^o- bodo, pot v socializem.. Moji genera- ciji in nam mladim se zdi danes naša svoboda kot nekaj samo po sebi umev- nega, kajti ne poznamo tiranstva, icafcr.š- nega izvaja Franco v Španiji, ne po- znamo trpljenja čilskih otrok, ki jim zapirajo očete in matere, ker le-ti hočejo priboriti pravičnejše življenje, nismo videli umirati otrok v Vietnamu in prav zato ne znamo dovolj ceniti dela komunistične partije, kot. bi ga morali. Komunistična partija je nasta- la iz potrebe ljudstva po enakopravni brezrazredni družbi in izpolnjuje svoje poslanstvo pod njenim vodstvom in gra- dimo samoupravljanje v naši sociali- stični družbi. Seveda se tudi naša ZK srečuje s problemi, ki pa jih pod vod- stvom tovariša Tita zelo uspešno in v dobro delovnim ljudem rešuje. V mnogih drugih deželah preganjajo delo komunistov ljudje, ki hočejo z nasiljem ohraniti kapitalizem, katerega stebri so vedno bolj majavi. Vendar komuni- stična partija povsod postaja iz dneva v dan močnejša in uživa vse večjo podporo ljudstva in prihaja do spo- znanja, da ga lahko le ona pripelje v družbo brez izkoriščanja. In takrat, ko bodo vse partije tega sveta na krmilu svojega naroda, ne bodo več milijoni ljudi umirali zaradi vojne in lakote. Niti v sanjah se jim ne bodo prikazovali več štirje jezdeci Apokalipse, ki jim sedaj predstavljajo vsakdanjost. ANTON. PLOŠTAJNER, 8. a, osnovna šola Šentjur ZAKLJUČEK Tako o »KOMUNISTL« in komu- nistiti Sandra, Tatjana, Irma in An- ton. Spisi so iz mozirske, šmarske, šentjurske in laške občine. Prihodnjič bodo na vrsti še najboljši spisi a Celja, 2alca in Slovenskih Konjic SEST PLAMENIC V SRCU JUGOSLAVIJE Poiskali smo šest občanov iz bratskih jugoslovanskih re- publik in enega iz Slovenije, točneje dijakinjo, ki je bila na zvezni mladinski delovni akciji. Vsem smo zastavili enako vprašanje: »Kaj je to bratstvo in enotnost jugoslovanskih na- rodov?« Odgovori so bili preprosti in vzpodbudni. Vzpodbudni zaradi tega, ker nihče ni poveličeval'bratstva in enotnosti za- radi besede, ampak zaradi življenja, ki ga v tem duhu živimo in razvijamo. Tako tisti, ki so med NOV iz krvi gradili teme- lje zanj, kakor tudi mladi, ki se bore danes z učencem, s po- vzemanjem pridobitev NOV in pridobitev samoupravne soci- alistične družbene ureditve. Vsem se samo po sebi zdi umev- no, da živi takšno življenje, saj se vsi, ne glede od koder so prišli, v Celju počutijo kot doma in s svojim delom ustvar- jajo in poglabljajo odnose, ki jih nosi v sebi misel o bratstvu in enotnosti naših narodov. DR. NADA STERLE: »Doma sem iz Zrenjanina, šolala sem se na Hrvaškem, v Sloveniji pa živim že petnajst let. Morda je že ta moja pot nekakšna izkaznica ju- goslovanskega bratstva in enot- nosti vseh narodov. Če sem od- krita, sem začela mojo zdravni- ško službo pred leti v celjski bolnici, ne da bi znala besedico slovensko. Niti enkrat nisem ob- čutila zaradi tega kakšnega pod- cenjevanja ali kaj podobnega. Moj mož je Slovenec. Ob svo- jem zdravniškem delu prihajam v stik z različnimi ljudmi. Z vse- mi se dobro razumem, v Celju imam veliko prijateljev, tu sem kot doma, čeprav se razume, da nisem pozabila svoje ravne Vojvodine. Težko bi še kaj rekla o bratstvu in enotnosti naših narodov. Človek niti ne misli na to, saj navsezadnje je to samo po sebi umevno, da smo kot velika družina. To je velika pri- dobitev zadnje revolucije in ml |o živimo in ustvarjamo naprej, z vsakodnevnim družbenim in političnim delom.« SLAVKO ŽEUEZIČ, iz Jerovca pri Varaždinu, vojaški starešina pri pokrajinskem štabu SLO Ce- lje: »Že sama beseda bratstvo pomeni nekaj vzvišenega. To pomeni biti združen in preživ- ljati skupaj dobro in slabo. Pri mojem delu sem ime! v življe- nju nešteto konkretnih prime- rov, ko so ljudje dokazovali, da bratstvo in enotnost jugoslovan- skih narodov in narodnosti ni prezna beseda. Lahko bi nave- del kakšen primer, a jih je bilo toliko, da ne bi hotel nobenega Izdvajati, ker se mi vsi zdijo enako pomembni. Morda drugje v svetu ne razumejo dovolj do- bro, kaj to pri nas pomeni. To- da če bi vsi tako drago plačali to ceno za svobodo in za pri- dobljene vradn,ote zadnje revo- lucije, bi tudi bolje razumeli, kaj pomeni bratstvo in enotnost in bi se tudi v odnosih do dru- gih narodov drugače obnašali. Osebno mislim, da kdor ne de- la za krepitev bratskih odnosov med našimi narodi, je navaden izdajalec« VAŠKO CETKOVIC, Lepanac pri Bijeiom polju: »Kaj bi rekel o bratstvu in enotnosti jugoslo- vanskih narodov. Nikoli ne raz- mišljam o tem. Prišel sem iz Črne gore, žviel sem v Vojvo- dini, šolal sem se v Splitu in v Ljubljani, v Celju, kjer sem se tudi poročil in imam družino, živim in delam že več kot deset let. Imam veliko prijateljev, vsi govorimo enak jezik, pa čeprav nismo vsi ene narodnosti, Tudi moje umetniško delo je vezano na idejo enotnosti. Umetniki presegamo z deli sploh vse me- je in se v idejah povezujemo v mednarodnem merilu, če go- vorimo o razvoju humanistične misli. S sv.ojim ustvarjanjem moramo človeka plemenititi in ga nadgrajevati Umetnost je vedno bila in bo v službi tiste vezi, ki druži narode. Naše tem- bolj, ker vemo, kako je ta vez nastala in kako smo jo plačali. Mislim, da ne bomo nikoli do- voli znali izpovedati to svetlo Idejo bratstva in enotnosti, brez katere ne bi bilo Jugoslavije.« VASO STAROViČ, iz BiH, druž- beno politični delavec: »Pono- sen sem, da sem bil borec naše slavne NOV. Posebno sem po- nosen, da sem bil borec I. pr.> letarske brigade, simbola brat- stva in enotnosti naših naro- dov. Bili so to težki dnevi, bra- tomornega klanja, izdaj in bojev z okupatorjem. Utrujeni, lačni, izčrpani smo borci v vsaki hiši v odmorih med boji razvijali bratstvo in enotnost narodov Jugoslavije. To je tudi naša naj- večja pridobitev iz zadnje vojne. Posebno sam vesel, da sem v Celju, daleč od svojih in svoje- ga doma, bil sprejet bratsko in se z delom vključil v vsakdanje družbeno in politično življenje. V Celju sem doma! Zato tudi z veseljem H^!am in želim me- stu Cslju napredek v vsakem pogledu.« ŽIVKO NiKOLOV, starejši vod- nik I. razreda iz Strumice: »Ni- koli pravzaprav nisem veliko razmišljal o bratstvu in enotno- sti naših narodov. Preprosto za- radi tega, ker živim in delam v vojašnici, vsaka naša vojašnica pa je Jugoslavija v malem, kjer smo vsi enaki — pri delu in zabavi. Letos sem na dopustu .ob Ohridu srečal znance iz Ce- lja — kot da sem srečal neko- ga iz svoje družine. To je tako, kakor če brat sreča brata. Imam svojo enoto, kjer so vse narod- nosti. Nikomur ne piše na čelu kaj je in od kod je. Vsi smo mi eno, včeraj danes in jutri. V Ce- lju živim že dolga leta. Od do- ma sem šel mlad. Tu se poču- tim kot doma in že od nekdaj se mi zdi. kot da je cela Jugo- slavija moja.« ZLATKA PLOŠTAJNE.R, dijakinja celjske gimnazije, udeleženka zvezne mladinske delovne akci- je »Kozara«: »Bratstvo in enot- nost jugoslovanskih narodov je nekaj tako enkratnega, da mi- slim, ni nikogar med nami, ki se ne bi zavedal kaj to pomeni. Ko sem bila v brigadi je bil z nami tudi moj znanec, delavec, ki si prej ni točno predstavljal teh vezi, dokler jih ni doživel v brigadi, kjer se je vaskodnevno dogajalo, da smo si pomagali, skupaj delali, se veselili, zaba- vali in učili. Bratstvo in enot- nost je za nas mlade življenje, ki ga živimo, zato ga bomo tudi ohranjali v krepitvi odnosov med narodi in narodnostmi Ju- goslavije. Mislim, da povem do- volj, če rečem, da smo se vsi, kar nas je bilo v brigadi, imeli radi in nihče ni nikogar vprašal od kod je. Sam.o po sebi je bilo umevno, da smo vsi iz ene sa- me velike družine.« . 14. stran — NOVI TEDNIK št. 47 — 27. november 19fs OP VSEPOVSOD pot prijateljstva v sliki in besedi na resevni Planinsko društvo Šentjur pri Celju je eno manjših društev v okviru Planinske zveze Slovenije. Oeprav se dosti ne pojavlja na straneh časopisov pa je zelo de- lovno. Člani se udeležujejo .številnih izletov, nekaj pro- stega časa pa uporabljajo urejanje in dograjevanje planinskega doma na Re.sevni, ki so ga zgradiU in ga še vedno dograjujejo predvsem na bazi prostovoljnega de- la planinski entuziasti, predvsem mladi. Odlika društva je da se ukvarja po zaslugi predsednika Jožeta Gaber- ška predvsem z mladimi. Izleti, ki jih je vsako leto ok- rog 10 so namenjeni predvsem šolarjem in mladini. To pa je dobra investicija, ki se vedno bolj kaže v večjih planinskih aktivnostih in ambicijah nekaterih starejših mladincev oziroma članov. Tako mim je eden med njimi Jože Zupane prejšnjo soboto pripravU v našem domu na liesevni prijeten pla- ninski večer. Povabil je Primožič Toneta iz Celja, ki je med prvimi prehodil pot prijateljstva, da nam je z iz- redno lepimi barvnimi diapozitivi in jedrnatim predava- njem prikazal to zanimivo pot. Pot prijateljstva je zelo dobra ideja našega predsednika Planinske zveze flr. Mi- he Potočnika in vključuje po 10 vrhov v avstrijski Ko- roški, italijanski Furlaniji-Julijski Krajini in naši Slove- niji. Namen poti je medsebojno spoznavanje in gojiti prijateljstvo in tovarištvo med prebivalci na obmejnem področju. Nekaj poslušalcev se nas je kar navdušilo, da jo tudi sami prehodimo. Za zaključek pa smo videli tudi lep uspeh mini od- prave na Matterhom 4478 m, katere se je udeležil tudi aaš člain Jože Zupane. Zaradi neugodnih vremenskih razmer cilj ni bil dostopen, zatx> pa sta se Jože Zupane in Tone Primožič povzpela na Monte Rosa 4683 m. Za- radi novo zapadlega snega pa je tudi to bil lep podvig, /,a katerega smo jima navzoči čestitaili. Udeležba je bila kar dobra, lahko pa bi bila še bolj- ša. Če še bo kdaj kaj takega se splača potruditi na Re- sevno! Planinci si takšnih večerov še želimo. Z. F. planina: nova bencinska Črpalka čeprav se cesta, ki pelje iz Šentjurja proti PlanL ni gradi po polžje in tudi letos ji je odmerjen za a.sialtiranje le kratek kos, pa so ljudje v Planini do. bre volje. V preteklem tednu so dobili v Planini no- vo bencinsko črpalko, ki bo premostila slabo voljo krajanov. Do zdaj v kraju samem ni bilo nobene ben- cinske črpalke, zato so imeli lastniki železnih konjič- kov bencin kar doma. šempeter: postranski zaslužek Pri prenekateri hiši v Šempetru je v teh dneh zbrano okoli mize nekaj domačih, včasih tudi vsa dru- žin^ pa še mogoče kdo. Kaj delajo ti ljudje? V tovarni Aero so delavci dobili možnost, da si čez zimo prislužijo nekaj denarja s pakiranjem nalepk, ki jih izdeluje tovarna za beograjsko podjetje Jež. Delo je zelo lahko in če pogledamo podatek, da je neka družina v tednu dni spakirala več kot 50.000 vrečic, vrečka pa velja pet par, potem vidimo, da tudi za- služek ni slab. Za koristno akcijo velja v obratu Aera v Šempetru veliko zanimanje, saj se z malo truda in potrpljenja v teh dolgih zimskih večerih, lahko še dobro zasluži. žalec: seja predsedstva ok szdl v Žalcu bo ditiga seja predsedstva Občinske kon- ference Socialistične zveze. Uvodoma bodo na seji govorili o vsebini o.vnutka resolucije o driižbenoeko- nomski politiki in razvoju Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1976, zatem pa bodo obravnavali še osnutek srednjeročnega razvojnega načrta občine Ža- lec. V nadaljevanju seje bodo obravnavali osnutek pro- grama uvedbe gospodarskega šolskega centra v žalski občini, sprejeli navodila za izvajanje občinskega od- loka o pogrebnem obredu ter podali oceno izvajanja koncepta družbene samozaščite v občini. Ob koncu današnje druge seje predsedstva Občin ske konference Socialistične zveze delovnih ljudi bodo izrekli še politično oceno predlogov programov samo upravnih interesnih skupnosti za prihodnje leto. J. V vojnik: otvoritev prizidka Na nevropsihiatričnem oddelku splošne bolnice Ce- lje, v Vojniku, so praznovali v tem tednu otvoritev prizidka kuhinje, ki je bila nujno potrebna razširitve in adaptacije. Ob tej priliki so razstavili tudi izdelke pacientov, ki so jih naredili v času delovne terapije. Z. S. liboje ZARES ZDRUŽENI V GLASBI Malo krajev poznam, kjer bi bili ljudje tako navdušeni nad neko kulturno priredit- vijo, kot so to v Libojah. Naselje z nekaj hišami, to- varno, trgovino, gostilno in bližnjim Mirosanom je takš- no, da je med vLsokimi bre- gi raapotegnjeno kot kača. Sonce v tisti konec redko posije, zlasti še zdaj pozimi, ko kar »skoči« čez cesto in je že za drug^ hribom. Zadnjo nedeljo je bilo v Libojah bolj živahno, kot če bi biU na sejmu. Mešetarilo pa se je prav tako, kot na sejmu, če ne še huje. Za spremembo so mešetariU z vstopnicami, da bi si lahko ogledali tretjo revijo narod- no zabavnih ansamblov, ki sta jo pripravila DPD Svobo- da s svojo sekcijo VESEnijI LIBO.JČ.A.NI, ki letos praznu- jejo 20-letnico obstoja in pod pokroviteljstvom nepopreš- Ijive keramične. Seveda so sodelo\'ali tudi ostali. Vstop- nic je enostavno zmanjkalo in ljudje so bentili okoli kulturnega doma, češ dajemo za kulturo, vstopnice pa ne moremo dobiti! Dvorana je bila etiostavno dvakrat pre- majhna in zato organizator ni mogel drugega, kot da je popustil pred navalom ljudi in jih spustil v v.se .stranske prostore pa še za odrom se jih je zbralo več. kot je bilo nas'^opajačih. Teh pa je bilo okoli sedemdeset. Ansambli so bih zbrani z vseh vetrov, največ pa iz Sa- vinjske doline, Celja pa tudi Vojnika in Frankolovega ter kot gostje ansambel Toneta Kmet ca iz Ptuja. Vsi so igrali tako. da je v dvorani takoj po.sitalo toplo, za kar pa so še posebej poskrbeli vrli fantje i?: Frankolovega. ki so vskočili zadnji trenutek namesto Celjskega instru- mentalnega kvinteta (vOTok bolezen^. Njihove tri narod- ne pesmi so pomenile pravo osvežitev med množico na- rodno zabavnih ansamblov. Seveda se je prireditvi pri- družil tudi celjski Poldek, ki je s sebi lastnim humorjem samo še podžgal že tako pri- jetno vzdušje. Od ansamblov so nastopili: arksaj-nhel Borisa Terglava, Trio štef, Griški kvintet, Fantje štirih vasi iz Galicije, Veseli limeljarji, ansambel Vikija Ašiča, Trio Franca Ze- meta s pevca in ansambel To- neta Kmetca. Seveda pa ne smemo pozabiti še domači- nov, Ve.selih Libojčanov, ki jih vodi Heri Kuzma. Letos praznujejo dvajsetletnico ob- stoja, kar je vsekakor dolga doba, če pomislimo, da celo mnogi zakoni tako dolgo sku- paj ne ostanejo . . . Tudi njim .se je pred dnevi zgodila ne- sreča, ko se je poškodoval vendar so kljub temu vztra- jala in nastopili. Istočasno so člani ansambla pripravili tudi posebna priznanja za tiste, ki so v teh dvajsetih letih igrali pri njih. To so Miran Pa dar, Franc Zupane, Egon Vočko, Jernej KoSto- maj, Feliks Srebot, Darko Mastnak in Marjan Pimat. .^e posebej pa so se spomnili Franca Kovača, znanega glas-^ benga enttiziasta v Ubojah, pri katerem so se vsi naučili glasbene abecede. Verjetno vrhunec vsega pa je bil zaključek tretje revije narodno ziibavnih ansamblov, ko so vsi ansambli skupaj zaigrali pod taktirko Fi-anca Kovača znano Avsenikovo melodijo Na Golici. Verje- mite, vzdušje v dvorani in okoli nje je bilo več kot sa- mo pristno. Seveda so takoj po reviji že stekli razgovori o prihod- nji reviji, ki jo je treba obdržati, razširiti in nekoh- ko spremeniti. Eno .je jasno: ostati pa mora revija, ne pa se spremeniti v tekmovanje. Zdaj je pristnost večja, v obratnem primeru pa lahko pride .samo do takšnUi polo- mov, kot so značilni za vse festivale. Govorili so tudi o povečanju dvorane in po zadnjih informacijah mnoga, zlasti pa še nepogrešljiva ke- ramična, razmišljajo o tem, da bi pomagali. Priskočil je tudi Mirosan, ki ima večjo dvorano za svoje namene. Skratka, premiki na tem po- dročju so in upati je, da bo prihodnje leto prišlo na svoj račun še več ljudi, kot jih je letos. Potem bodo lahko spre- jeli tudi tri avtobuse poslu- šalcev, ki 90 bili letos najav- \ Ijeni iz Iraškega, da bi sd ogledali revijo pa so jih mo-1 rali žal odkloniti, ker in bilo prostora niti za vse doma- čine . . . Libojska revija je zaživela v polnem sijaju in upamo, da bo ta sitjaj tudi obdržala ter ga še izgladila. Tekst: TONE VRABL Foto: VOJKO RIZMAL \:».)nil;i.)šl udcU-v.oiiec j«' bil Bojiuj y.4^me iz Vo.mika, ki )«■ p'0, naš ponočni kralj!« je prijateljsko vzkliknil ostro Por. »Bog vam pomagaj danes in vekomaj,« je milostno jjri- i(izno odzdravil gospod Pogladin. »Amen,« je dodal vitez Ahac in zaklical: »He. Anže! An- ^c.' Ali slišiš ali ne? Vina sem in klobas, saj nismo v ^ostu, ko so mesenice zaprte.« Tudi drugi gosti so klicali Anžcta, trkali ob kozarce ^ tolkli po mizah. Počasi se je primajal natakar Anže, '^hlook, bradat hrust, ostrižen, oguljen, umazan. Tudi on *s ie držal ošabno; prevzetosti se je bil naletel od go- *^Uničarja, gostilničar pa od mestnega pisarja. Edino veselje je užii'al takrat, kadar je sitnega vinske- ga bratca prestavil iz gostilniške veže čez prag proti sve- tega Jakoba cerkvici. Vitez Ahac je naglo naročil kar bokal vipavca in pe- čeno meseno klobaso. »Ste imeli danes zopet sejo?« je vprašal mestnega pi- sarja. »Ne, pač pa včeraj, gospod vitez!« je odgovoril Primož Pogladin počasi, malomarno. »Navadne seje imamo po dvakrat na teden, vsak ponedeljek in vsak petek, poleti že ob šestih zjutraj, pozimi pa tudi že ob osmih. Slavnostne pa so vsakih štirinajst dni. Nerodno je. Moji gospodje ne prihajajo vsi redno k zborovanju. Nekaterih ni po celo leto k nobeni seji; se jim pač ne ljubi vstajati tako zgo- daj.« Anže je prinesel pijače in Ahac je takoj odštel sedem soldov za bokal vipavca. kajti vsak je moral plačati takoj. Gostilničar je spravljal denar v močno hrastovo skrinjico. »Le dajmo ga!« je dejal veselo. »Presneto bi bilo ško- da, če bi ostalo kaj tako izbornega vina zarobljenim Tur- kom! Na zdravje!« »Saj ga ne marajo, vina,« je ugotovil mali ostrogar, medtem ko je vitez Ahac blaženo zamižal in pil. »Ne marajo? Pojdite no, gospod ostrogar, pojdite! Ne marajo vina, kaj pa? Tako prismojeni pa vendar niso zlodeji! Vem, da jim je prenapeti Mohamed prepovedal božjo kapljico; mislim, pa, da ga žehtajo zato še rajši, saj prepovedan sad diši in tekne vse bolj. Kaj ste pa sklenili včeraj pri seji, gospod pisar?« »Mnogo važnega,« se je pohvalil Primož Pogladin in prekrižal dolge roke na prsih. »Gospod mestni sodnik mo- ra skrbeti za to, da peki ne bodo pekli Jcruha ponoči ali pa ob nedeljah in praznikih. Naši mesarji ne bodo več smeli napihovati klobas. Take namerne grešnike izbobna- mo kratko malo na vse večne čase iz Ljubljane! Branjevci ne bodo smeli nakupovati volovskih jelkov na trgu pred določeno uro. Kopune bodo smeli prodajati kvečemu po osem krajcarjev, ne draže. Maslarji bodo morali dajati inaslo po štiri krajcarje funt; kdor bo zahteval več, plača deset cekinov globe.« »Ali mi ne boste hitro tiho, brnje zarobljene!« je za- renčal mali brkati ostrogar Pilko in srdito gledal po pre- glasnih gostih, da so kar onemeli. »Zdaj govori naš gospod m.estni pisar! Vi pa jezike za zobe! Bodite veseli in hva- ležni, da slišite kaj pametnega!« »Svatb in drugih veselic naj meščani ne praznujejo več tako razkošno, krstlnje pa naj sploh opuste zavoljo hudih in slabih časov. Naši Ljubljančani so le preradi veseli, noč in dan bi noreli. Upravnik siromakov in prosjakov izterja- vaj zaostale davke marljivo, saj ima pet goldinarjev let- ne plače, vrhu tega pa še po tri krajcarje na teden! Vsak tujec povej čuvajem pri mestnih vratih natanko, kdo je in kaj in od kod« »Prav. da se ne prikrade kakšen Turejc v mesto,« je pripomnil ostrogar. 16 V gostilniško sobo je tegaj v.stopil oni sivo oblečeni neznani vi'3z z rdečim baretom in črnim peresom, ošinil viteza Ahaca s svojimi sivkastimi očmi, pa takoj obrnil lisičji obraz v stran Stopil je k umazanemu umivalniku in se umil. Potlej je sedel v teman kot, navidez sila truden naslonil glavo na roke in pazljivo vlekel na ušesa vse, kar so govorili pri pisarjevi mizi. Vitez Ahac ga ni opazil. Ukvarjal se je s klobaso, ki mu jo je prinesel kisli natakar Anže na lesenem krožniku. »Vojska bo, vojska!« je zakričal pri sosednji mizi star. sključen ižanski seljak s talio radostnim obrazom, kakor bi oznanjal najprijetnejšo novico. Okrepčal se je bil z rebulo mnogo bolj. kot je bilo treba in kakor je menda sprva nameraval. Nekateri so se jezili, drugi so se mu pa le smejali. »Drugega ne veš nič?« se je jezil meščan Pilko. »O, vem, vem,« je možak rezgetal naprej. »Slišal sem, da privlečejo tisti zlodeji, ti prekleti Turki, tudi topove s sabo, topoveln 16. stran — NOVI TEDNIK št. 47 — 27. november I97 priporočajo EMO posodo IDEAL EXTRA lahko v trgo- vini Železnina kupite v kompletu treh viso- kih ali štirih nizkih kožic. I^osoda je posli- kana z različnimi sodobnimi vzorci. Cena tega kompleta je: 115,30 (1,5 I), 132 (2,5 1) m 153,95 din (3,5 1). Na živilskem oddelku veleblagovnice T lahko te dni kupite mesni narezek, uvožen iz Kitajske. 397-gramska pločevinka velja samo 14,33 din. V gospodinjstvu so včasih nepogrešljive esence, ki jih proizvaja tovarna Etol. Upo- rabljamo jih za izdelovanje likerjev in kot dodatek pecivu. Cena: 2,20 din. V veleblagovnici Tkanina vam priporo- čamo ugoden nakup pladnjev, pekacev, modelov za torte in vse druge vrste pe- civa. Narejeni so iz nerjaveče kovine, na katero se ne prime testo, uvoženi pa iz Anglije. Cene: od 15,85 do 34,25 din. Takšen prehodni moški plašč iz rebraste- ga žameta, športno ukrojen in sešit v TCV PRU, lahko za 1250 din kupite v trgovini Mladost v Zidanškovi ulici. Staša Gorenšek poNčn če ste se odločili, da boste letošnjo zimo kupili nov zimski plašč, potem velja dvakrat premisliti. Letošnja zima vam namreč ponuja poleg bolj ali manj modno krojenih plaščev tudi priljubljene pelerine in ponče. Nasprotno od vodilne in aktualne cevaste linije je sanje še vedno potrebno imeti na metre in metre blaga, velika širina in dolžina. Pelerine že več ali manj poznamo. Pogosto je velik kos blaga nekje v sredi izrezana luknja za glavo, ostalo blago pa pada ob telesu. Ogri- njalo je lahko ob straneh sešito skupaj ali se' zapenja — to pa je tudi že vse. Ponči so navadno krajši, kombiniramo pa jih lahko tako k oz- kemu krilu, različnim dolžinam hlač, včasih jih lahko ogrnemo celo k večerni obleki. Vsakodnevni, športni ponči bodo najlepši, če bodo sešiti iz priljub- ljenega lodna in ostalih volnenih tkanin. Razen v originalnih zelenka- stih tonih pa bodo obarvani tudi v bordojskih, sivkastih in svetlejših peščenih odtenkih. I gt. 47 — 27. november 1975_ NOVI TEDNIK — stran 17 PROMETNE NESREČE SI JE OPAZIL VALENTIN KOREN, 31, iz Vele- nja je vozil iz Skal proti Velenju. V blagem desnem ovinku se je srečeval z neznanim voznikom osebnega avto- mobila, in zato prižgal zasenčene lu- či. Zaradi tega ni opazil pred seboj pešakinje, TATJANE HRIBERŠEK, 18, iz Velenja, ki jo je zadel tako, da Je z glavo udarila v vetrobransko ste- klo. V slovenjegraški bolnišnici so ugotovili, da ima pretres možganov in poškodovano levo nogo. BREZ LUCl FRANC POTOČNIK, 27, lz Juvanij je vozil z osebnim avtomobilom iz Bočne proti Gornjemu gradu, on si- cer po levi strani ceste in kljub temi brez prižganih luči. Iz nasprotne sme- ri je pripeljala z osebnim avtomobi- lom CVETKA CANKAR, 21, iz Lju- bljane, ki je zapeljala sicer skrajno desno, vendar sta se vozili kljub te- mu oplazili. Škode je za 14.000 dinar- jev. NA PREHODU ZA PE.>§CE Po Kidričevi cesti v Velenju je vo- zil z osebnim avtomobilom AVGUST OBLAK, 35, iz Velenja. Ker je vozil prehitro, ni opazil pešca, 33-letnega BRANKA MRAVL.JAKA, iz Skal, ki je prečkal cesto z njegove leve strani, in sicer na prehodu za pešce. Oblak je pešca zadel, tako da ga je vrglo čez avtomobil na pločnik. Poškodovanega so odpeljali v slovenjegraško bolniš- nioo. 18. stran — NOVI TEDNIK Št. 47 — 27. november 1975 iraRT NT-ŠPORT NT^^- izbiramo športnika 75 Zi- v pre.i.šnji številki Novega tednika smo zapisali, da bomo tudi letos izbirali najboljšega športnika oziroma športnico obči- ne Celje, Gre za tradicionalen izbor ob koncu leta, Id ga bo- sta letos prvič skupaj izpeljala redukcija M—RC In TKS Celje. .Medtem, ko so bili prejšnja leta favoriti za prva mesta več ali manj znani in se je odločalo le o nižjih mestih (izbiramo v vsaki skupini po prvih deset) pa Je letos situacija močno .spreme- njena. Poskušajmo našteti vsaj nekaj Imen. ki prihajajo v ožji izbor. Vsekakor tudi letos, vsaj pri moških, ne bomo mogli mi- mo atletov, rokometa-šcv in strel- cev, medtem ko bodo zastopniki iz drugih panog števllčneje go- tovo slabše zastopani. Pri r<^o- mctaših Je brez dvoma pna vio- lina Vlado Bojevlč. standardni državni reprezentant in tudi edi- ni celjski kandidat za olimpijske Igre v Montrealu. Slednje bodo prve olimpijske igre, kjer ne bo- mo Celjani zastopani z atletom, kar pa je na slavno tradicijo vse- kakor veliko razočaranje. Posled- nje vedete celjske atletike so od- šle, mlade pa šele prihajajo. Med ostalimi rokomctaši ne bomo mo- gli mimo imen. kot so T.ievstlk, Miha Bojovič, Marguč In morda še kdo. Pri atletih ni večjega iz- bora, v poštev pridejo samo li- sec. Pečar, Mijač, PrezelJ ... Iz- redno kvalitetni .so tudi strelci, kjer še posebej ne moremo mi- mo Dobovičnika. Jagca, Sršena, Jerama . . . Med prvo deseterico se bo verjetno »vrnil« še koSar- kar Tone Sagadln in smo že več aH manj pri koncu. V ostalih panogah ni bilo izrazitih posamez- nikov, da bi lahko po vseh zahte- vanih merilih kandidirali za naj- boljšega .športnika Cel,|a. še ožji izbor bo pri športnicah, kjer bodo letos verjetno ponovno zasedle tron najboljših kegljavke. Marine. Urh, Ludvlg, Gobec . . . To so dekleta, ki se danes uvr- ščajo med najboljše v tej ši>ortnJ panogi v Jugoslaviji. Izmed atle- tinj bi lahko omenili le dve: Da- nico Urankar in mlado metalko kopja Alijano Kovač. Za ostala mesta pa bodo kandidirale smu- čarke pa . . . To Je pa tudi ko- nec, kajti ženski, zlasti še indi- vidualni šport. Je v naM občini zelo slabo razvit in brez poseb- nih vrhunskih dosežkov. To je samo nekaj Imen. ki s« v letošnjem letu dali največ za celjski šport. Seveda so še ostali. Po anketnih listih pa bomo vi- deli, koliko smo se zmotUi v na ših napovedih. Rezultate ankete bomo objavili v novoletni številki Novega tednika bi seveda tudi » radiu. T. VRABL VPRAŠANJE NK KLADIVAR v zadnjem času se veliko govori po mestu, zlasti pa med ljudmi, ki se zanimajo za šport in še posebej za no- gomet, kaj se dogaja v no- gometnem klubu Kladivar. Ker je situacija v zadnjem času postala pravzaprav zelo zapletena, smo se odločili, da tovariši, ki delate v tem šport- nem kolektivu, odgovorite na vprašanje — kje so vzroki za krizo? Spominjam se letošnjega pri- pravljalnega obdobja, ko je Kladivar igral dobro, gledalci so se začeli vračati na Gla- zijo in dobili so novo upa- nje, da bo šlo končno le na bolje. Potem se je začela no- va sezona, od prejšnjih upov pa nič. Razbllnjli so se kot milni mehurčki. Verjetno je zelo malo nogometnih koleic- tivov. ki bi tako menjali tre- nerje kot celjski. Vsak, ko pride, je največji strokovnjak, potem pa čez nekaj mesecev oddide ifl va,}eti do nasled- njega prevzame »deklica za vse« Vlado Glinšek. Fluktu- acija igralcev je takšna, da Je to že nekaj nezaslišanega. Nič nimamo proti osebam, ki pridejo v društvo, če se po- tem za to sredino športno in pošteno borijo, če pa je to drugače, je pa malce hudo! Vprašujemo: zakaj ni bilo dano pojasnilo, kaj Je s tre- nerjem Milatovičem? Kje Je In zakaj Je prišlo do tega, da ne vodi več prve ekipe, če- prav .ie strokovnjak, kot smo izvedeli pred začetkom jesen- skega dela tekmovanja. Zani- ma nas tudi, kako se dela z mladino in kje ekipe na- stopajo? Vemo, da imate v NK Kladivar tudi osnovno organizacijo z\'eze komunistov. Ali bi morda lahko ta rekla tisto, kar sprašujemo v imenu bralcem? Samo ena želja je ob tem, da ne bi bili odgo- vori splošni in da bi se v klubu nekaj resnično spreme- nilo. Seveda — NA BOUE! S spoštovanjem in v priča kovanju odgovora. TONK VRABL šah: turnir ob 29. novembru v petek, 28. novembra, bo v šahovskem domu v Celju odprto prvenstvo v brzopo- teznem šahu za pokal Eme- va republike Lanskoletni zmagovalec je bil Franc Pe- šec. Tudi letos se bo pote- govalo za ta pokal preko 40 tekmovalcev iz vseh celjskih šahovskih klubov. Konku- renca bo močna in borbe zanimive. Can prej bo prven- stvo mesta Celja. J. K. TKS CELJE rji]i]ui]:?in Pred dnevi sta predsedstvu in IO TKS Celje razpravljala o programu telesno-kultume skupnosti za leto 197G in ti- načni situaciji, pregledala re- alizacijo programa komisije za kadre in se okvirno opre- delila za kategorizacijo šport- nih panog in iger v občini Celje. Zlasti slednja odločitev še ni dorečena, ker bo potr- jena šele prve dni decembra po zakljuolcu javne razprave v vsej Složni j i in uglašena s stališči republiške TKS in ZTKOS. Predsednik IO TKS Celje Tone Erjavec je udeležence uvodoma .seznanil s stališči IO ObčK SZDL Celje mestu vlogi in razvojnih poteh te- lesne kulture v celjski obči- ni, kjer je frontna organiza- cija v celoti podprla doseda nje delo samoupravne intere- sne skupnosti za telesno kul turo in podprla v celoti pro- grame nadaljnjega razvoja te dejavnosti v občini. Ta^všna politična ocena o telesni kul- turi je vsekakor ohrabrujoča prav v času, ko so predvide- ne velilce spremembe v pred- nostni razvrstitvi športnih pa- nog, v reviziji tekmovalnih sistemov in financiranju te dejavnosti. Vse kaže, da ok- virni predlog o nadaljnji po- litiki razvoja telesne kulture v občini ne bo doživel večjih sprememb od dosedanje za- črtane poti. Prednost bo na strani množičnosti, za kar bo treba v prihodnje v veliki meri podpreti delo v ŠšD, vse oblike in metode dela zveze za športno rekreacijo, kjer pa bo potrebna konkreti- zacija — kaj je čista rekre- acija in kaj tekmovalni šport. V tekmovalnem športu, kjer so predvidene največje spre- membe, je okvirni predlog naslednji: v I. kategorijo bi bila uvrščena atletika kot prioritetni šport v občini, v II. kategorijo — rokomet, ko- šarica, ženSilco kegljanje, ho- kej na ledu in nogomet, v III. kategorijo — plavanje smučanje in šah, v ostalo pa vse ostale panoge in igre. Ta okvirni predlog bo na osnovi republiške opredelitve lahko deležen tudi določene spre- membe v občini. Glede bodoče samjupraviie organiziranosti telesnovzgoj- nih organizacij v občini je bil sprejet sklep, da se mo- rajo do 10. decembra t. 1. na osnovi novega zakona o dru- štvih po predhodnem spora- zaimu in v skladu z novim statutom ZTKO Slovenije vse osnovne organizacije združiti po svoji dejavnosti v občinskj zvezi telesnokul turnih organi- zacij, ki bo sestavljena iz treh močnih odborov za te- meljno telesno vzgojo, šport- no rekreacijo in tekmovalni šport. Strokovna služba TKS je zadolžena, da pripravi pre- dlog tekmovanj za 1. 1976 v sodelovanju z ostalimi TKS v celjski regiji, kadrovska za kadrovanje nov ObčZTKO z ustreznimi odbori, komisija za objekte za dodelan predlog investicij za 1. 1976, kjer je potrebno dogovarjanje s so- udeleženci financiranja objek. tov. Konkretno delo je bilo naloženo tudi ostalim komi- sijam in odborom. Ob zak- ljučku seje so bila odobrena še dodatna sredstva za ne- katere organizacije in potr jen predlog rebalansa v vi- šini 118.0CK) din K. JUG streljanje: uspeh kovinarja Po nekaj tedenskem počitku so se strelci pono-vno vrnili na strelišča. V počastitev dneva republike je bilo na strelišču SD »Ingrad« tekmo- vanje z zračno puško serijske izdelave, ki se ga je udeleži lo sedem strelskih družin iz Oelja. Doseženi rezultati so le povprečni, to pa zaradi tega, ker je šele začetek sezone za tovrstno orožje. Iz nerazum- ljivih vzrokov se tekmovanja nista udeležili ekipi SD »Av- to« in »Ingrad«. Grajo pa za- služi tudi SD »Celje«, ki je nastopila le s tremi tekmo- valci, namesto s štirimi, ko- likor šteje ekipa. No. upaj- mo, da bodo v bodoče omen- jene družine bolj resno pri- stopile k izvajanju strelskega programa. Rezultati ekip: 1. SD »Kovinar« — štore IO4I krogov, 2. SD »Tempo« 1030 kr. 3. SD »Bratov Dobrotin- šek« — Vojnik 918 kr. itd. Najboljših deset v posamič- ni konkurenci: 1. Vili Deč- man — »Kovinar« — štore 270 kr. 2. Tone Jager — »Ce- lje« 267 kr. 3. Ivan Kočevar — »Kovinar« 265 kr. 4. Jože Štrajhar — »Tempo« 264 kr. 5. Jože Jeram — »Celje« 264 kr. sledijo: Martin Petrič — »Tempo«, Vinko Bule — »Ko- vinar«, Franc Hočevar, Mla- den Petrovič, Marjai; Cvek vsi »Teinjpo«. itd. Jožve Teržan pištolarji v rečici Izredno aktivna strelska družina »Dušan Poženel« iz Rečice nad Iraškem je organi- zirala tradicionalno te-cmova- nje z zračno pištolo standard. To je bil četveroboj mest Ljubljane, Kranja, Velenja in Celja. Celjsko ekipo so to pot sestavljali Jože Teržan, Vinko Lavrinc. Marjan Dobo- vičnik in Vili Dečman, Torej gre za kombinirano ekipo. Namreč Jože Teržan še stre- lja za.SD »Olimpija« iz Ljub- ljane. Obstajajo pa realne mo- žnosti, da se ta odlični celj- ski pištoljaš, že v naslednji sezoni vrne v Celje in s tem ponovno zagotovi Celju moč no ekipo. Za celjane je nasto- pal tudi odlični domačin Vin- ko Lavrinc. Vrstni red ^kip: 1. Celje 1460 kr. 2. Kranj 1453 kr. 3. Velenje 1449 kr. in 4. Ljub- ljana 1447 kr. Rezultati nam kažejo, kako je bila borba izenačena. Najboljši posamez- niki: 1. Franc Gaber — Ljub- ljana — 375 kr. 2. ing. Amer Krivec — Lj. 370 kr. 3. Jože Teržan — Celje — 369 kr., 4 Marjan Dobovičnik — Ce. — .369 kr. 5. Franc Peternel — Kranj — 368 kr. 6. Vinko Lavrinc — Ce. 367 kr. 7. Vinko Frelih — Kr. 367 kr. 8. Jože Detelbah — Velenje 366 kr. itd. Najboljši trije posamezniki so prišli skrom- na darila. Domačini pa so s^ ponovno izkazali z odlično organizacijo. rONE JAGER SPREJEM ZA ROKOMETAŠE Predsednik skupščine TKS Celje Franc Gazvoda je pri- pravil sprejem za rokometaše Celja, ki so osvojili naslon jesenskega prvaka v II. zvezni ligi ter se uvrstili v polji- nale pokala mladosti v Sloveniji. To pa ni vse: uspehi so še večji, saj številne njihove ekipe od pionirske preko mla- dinske do članske uspešno nastopajo v številnih ligah in so povsod v ospredju. Istočasno pa je treba poudariti, da celjski rokometaši praznujejo 30-letnico obstoja, kar je naj-' dalj v Sloveniji. Ob tej priložnosti se številnim čestitkam za uspešno delo pridružuje tudi naša redakcija, seveda 3 ieljo, da se tako nadaljuje tudi v prihodnje. Prav celjski rokometaši so eni izmed redkih tistih, ki se »oslanjajo« na domače »rezerve« in ne iščejo pomoči od zunaj. V tem pa je tudi bistvo njihovih lepih uspehov, katere smo vsi pono- sni, čestitamo! T. VRABL KOŠARKA MLADINSKI TURNIR REPUBLIK Od jutri dalje pa do 30. novembra bo v Celju turnir mla- dinskih republiških reprezentanc za .Dan republike. Gre za tradicionalno srečanje mladih košarkarjev in to vsako leto 3b istem času. Tokrat je bila organizacija zaupana celjske- mu KK Kovinotehna, ki bo tekmovanje izpeljal v telovadm- 3i posebne šole Ivanke Urankarjeve, torej tam, kjer vedno igrajo celjski košarkarji svoje redne in trenira tekme Na turnirju, ki bo prikaz trenutnega stanja v tej športni panogi v JugoslaAaji p>o mladinski strani, bodo nastopile reprezentance Srbije, Makedonije, Hrvatske in Slovenije. V slovenski reprezentanca bo nastopil tudi Celjan Aleš Pi- pan. Ker vemo, da košarka — seveda jugoslovanska — uži\'a v svetu velik ugled ravno zaradi svoje kvalitete, lahko tu- di v Celju pričakujemo med našimi »naraščajniki« dobro ig- ro, vredno ogleda. Torej, mladi košarkarji iz vse Jugoslavi- je, lepo pozdravljeni v našem mestu ob dnevni republike! tv ZA NOVE SODNIKE Atletsko društvo »Kladivar« je organizator Balkan- skih atletskih iger 1976. Za izvedbo teh iget je poleg ostalega potrebno preko 100 izprašanih atletskih sodni- kov. Zbor atletskih sodnikov organizira tečaj za nove itletske sodnike, ki se prične v sredo, 3. decembra 1975 ob 18,00 uri v društvenih prostorih pod tribuno. (Stadion Borisa Kidriča, Ul. iVIoša Pijade). Tečaj ho vodil mednarodni atletski sodnik prof. Miran Horvat. Vabimo vse, ki bi želeli postati atletski sodniki, da pošljejo Izpolnjene prijavnice na naslov: AD Kladivar. p. p. 147 63001 Cel,ie in pridejo na tečaj 3. decembra 1975 ob 18,00 url. PRIJAVNICA ZA TEČAJ ATLETSKEGA SODNIKA Priimek in ime:.......'........ Naslov:................. Podpis:............... PRVI TRENING NA GOLTEH v soboto in nedeljo .se je nad 20 smučar,jev tekmovalcev udeležUo prvega leto.Š!i,je.£;a trenin.ga na domačih tleh. Na Golteh v Moravi je bilo dovolj kvalitetnega snega, pa tudi žičnica je obratovala. Pod strokovnim vodstvom trenerja Marjana Rosine so tekmo- valci vadili prvi dan slalom, ki pa je bil zaradi prave snežne nevihte prekinjen za dobro uro. Takoj nato se je zjasnilo in postalo izredno mrzlo Dru.gi dan so vsi tekmovalci trenirali na paralelnem veleslalomu. Če bodo snežne razmere naspremenjene bo Smučarski klub Izletnik takoj nadaljeval z rednimi treningi na Golteh. Najmlajši tekmovalci SK Izletnik iz Celja takoj po končanem treningu gt.47 — 27. november 1975 NOVI TEDNIK — stran 19' prevozništvo celje Tud'i problemi so, seve- da so. Kje jih pa ni, je rekel Igor Bele, vodja splošnega sektorja in na- mestnik direktorja Pre- vozništva Celje. Vendar imamo morda to pred- nost, da smo pravzaprav majhen kolektiv in lahko zaradi tega probleme hi- treje in neposredneje re- šujemo. Prevozništvo Celje je po številu zaposlenih res majhen kolektiv. Šteje 215 članov, od tega je 135 voznikov, 19 pa mehani- kov. Nastanek podjetja, sega v leto 1947, ko so začeli z 21 delavci, voznim par- kom, ki je štel 11 vozil in so prevoze opravijali tudi s traktorjem. Mladi kolektiv se je v svojem razvoju moral hi- tro spoprijeti z nalogami ki jih je terjala družba in hitro rastoče potrebe raz- vijajočega gospodarstva. Delo je potekalo v težav- nih pogojih. Ni bilo de- lavnic in orodja za po- pravilo in vzdrževanje vo- zil. Morali so misliti na poenotenje tipov vozil, zagotoviti rezervne dele. Treba je bilo misliti na povečanje zmogljivosti uslug, kar je terjalo tudi večjo strokovno usposob- ljenost zaposlenih. Tako so v letu 1951 z lastnimi močmi zgradili prve me- hanične delavnice, leto kasneje pa šo dobili že prvi vozili domače proiz- vodnje, TAM pionir, ki sta bili hkrati tudi prva izdelka mariborske tovar- ne avtomobilov. Leta 1963 je prišlo do integracije med Avtouslu- gami in Prevozništvom, tri leta zatem pa so se že preselili iz neustreznih prostorov v ulici Moše Pi- jade, v nove mehanične delavnice in pod nove po- krite parkirne prostore v Trnovlje. Po letu 1966 so ustano- vili predstavništvo v Osi- jeku, Beogradu in Zagre- bu, da bi zagotovili tudi povratni tovor. V letu 1970 zaposlujejo že 148 delavcev in razpo- lagajo s 111 voznimi ob- jekti. To število se je do letos povečalo na 172 vo- zil in prikolic. Osnovna orientacija v razvojnem planu jim po- meni modernizacijo me- haničnih delavnic in iz- boljšanje tehnologije de- la. V načrtu imajo obno- vo avtoparka in tipizacijo vozil domače proizvodnje. Nabavljali bodo predvse.m vozila do 10 ton, ker se nameravajo usmeriti na manjše tovore in krajše relacije. Tako usmeritev potrjuje tudi ekonomski izračun in pa potrebe go- spodarstva širšega celj- skega območja. Naša investicijska poli- tika je bila usmerjena v nabavo in opremo tehnič- nih zmogljivosti, je v raz- govoru nadaljeval Igor Bele. Zato tudi nismo mo- gli investirati v druge ob- jekte, kot so prostori za družbeno prehrano, raz- lične družbene dejavnosti in podobno. Utesnjeni smo v poslovnih prosto- rih v leseni baraki, širše sestanke pa moramo ime- ti v kleparski delavnici. Prav za rešitev teh pro- blemov bi potrebovali širšo družbeno podporo v obliki kreditov, ker smo doslej vse zgradili z last- nimi sredstvi. Delavci si želimo zagotoviti čim boljše pogoje za delo in za našo družbenopolitič- no aktivnost. Vedeti nam- reč moramo, da je, na primer, poklic voznika v današnjih cestno promet- nih razmerah izjemno te- žak. Moram reči. da je naš delavski svet izredno tvo- ren v samoupravnih od- ločitvah, je povedal ing. Danijel Škodnik, ki je tu- di predsednik sveta. To pa zaradi tega, je nada- ljeval, ker se člani pred sejami posvetujejo in do- govarjajo o zastavljenih ciljih in lahko tako za- stopajo večinoma enotna stališča delavcev. Samoupraviio osvešče- nost in interes članov de- lavskega sveta potrjuje tudi dejstvo, da so kljub specifičnosti našega po- klica — večina delavcev je stalno na terenu — naše seje vedno sklep- čne. V Prevozništvu Celje zelo živo deluje tudi Os- novna organizacija sindi- kata. Med drugim se je močno povečala aktivnost predvsem članov izvršne- ga odbora. Za uresničitev stabilizacijskega progra- ma, ki so ga sprejele družbenopolitične organi- zacije v podjetju, 30 si zastavili zelo konkretne roke. Kot je povedal pred- sednik Osnovne organiza- cije sindikata, Janez Go- louh, vodijo tudi organiza- cijo razprav o skupni po- rabi v krajevnih skupno- stih, skrbijo za družbeni standard zaposlenih itd. Vse delo pa poteka v so- delovanju z Osnovno or- ganizacijo Zveze komuni- stov, Zvezo socialistične mladine, samoupravno de- lavsko kontrolo in delav- skim svetom. To je potrdil tudi se- kretar Osnovne organiza- cije ZK Marjan Zvar, ki je povedal, da šteje nji- hova osnovna organizaci- ja 27 članov, kar je, gle- de na majhno število za- poslenih, visok odstotek. Po besedah Marjana Zvara, člani Osnovne or- ganizacije ZK pozitivno ocenjujejo samoupravne odnose v kolektivu. Delo družbenopolitičnih orga- nov je koordinirano in se uspešno odvija po zastav- ljenih programih kljub specifičnosti dela večine zaposlenih. Sestajajo se v popoldanskem času ali pa v času med petkom in ponedeljkom. V razgovoru je sodelo- val tudi Vlado Planinšek, predsednik samoupravne delavske kontrole, ki je dejal: Sestajamo se štirikrat letno, sicer pa sodeluje- mo pri reševanju stano- vanjskih problemov, pri odločitvah o odpisu ma- terialov, obravnavanju dol- žnikov, kontroliramo os- novna sredstva, v smislu štednje in iskanja notra- njih rezerv pa dajemo tu- di predloge ustreznim službam v podjetju. * Naj še povem, je dejal ob koncu Vlado Planin- šek, sicer tudi aktiven de- lavec pri športni rekreaci- ji in drugih dejavnostih, da dvakrat letno organizi- ramo krvodajalsko akcijo, ki se je udeleži okoli 70 članov kolektiva. Med njimi je tudi Ivan Brečko, ki je doslej že tridesetkrat daroval kri. Vsekakor izjemen pri- mer humane solidarnosti, saj cesta dnevno pobira svoj krvni davek. Na sliki je voznik celjskega Prevozništva Franc Jelovšek, ki je s svojim »MANOM« (CE 226-95) prevozil v devetih letih (točneje, Franc ga vozi zadnja štiri leta] celih 700.000 km brez nesreče in večjih popravil. To je slika vzor- nega voznika, vzdrževanja vozila in zavesti pri odgovornosti do dela in druž- bene lastnine. Osemindvajsettonski tovornjak je v tem času prevozil 2.592.000 ton opeke ali 240 ton mesečno ali 7.200.000 kosov opeke doslej. poslovnim prijateljem in vsem delovnim ljudem čestitamo ob dnevu republike ¥mmmm ceue 20 stran — NOVI TEDNIK •Št. 47 — 27. november 1975 jaPlNISTIClNI KOTIČEK ZAKLJUČEK ALPINISTIČNE SEZONE v sobo;o in nedeljo so celjski alpinista pregledali svoje delo in uspehe v te- to.šnji plezalni sezoni. Po šbevihi plezalnih vzponov je ta sezona najmočnejša po vojni, po najkvalitet- nejših vzponih (VI. stop.) pa nekoliko slabša kot v pretekliih dveh plezalnih sezonah. Vzrok za to je predvsem intezivno delo z mladimi — tečajmiki plezalne šole, ki so v so- boto polagali teoretični iiapit na Okrešlju in bili sprejeti z običajnim alpi- nističnim ceremonialom med pripravnike. Odsek je iizivedei samostojne od- prave v Pafclenioo in Klek, večjih odprav v tu- je gore letos ni bilo. Ola. ni so bili zasedeni pred-' vsem s tabori v domačih stenah Savinjskih in Ju- lijskih Alp. V tujini so bili opravljeni samo pri- stopi na vrhove Gross- glookner. Mont Blanc, Matterhom, Monte Roso in ponovljenih nekaj laž- jih lednih tur. Odseik šteje danes 16 Članov in 15 pripra^mikov. OpraviljeniJi je bilo 458 plezalnih vzponov, od te- ga 103 vzponi V. in VI. stopnje. Med prvimi v Sloveniji je odsek i>o no- vih smereh (prvenst\'enih vzpooih). JPtreplezaniih je bilo 5 letnih in 5 zimskih, poleg tega pa še 14 zim- skih ponovitev, med ka- terimi so tudi 1. in 2. po- novitve. Med najtežjimi vzponi najdemo ponovitve v Trigla\ii s Čopovim ste- brom. Varianto v Travni- ku, Raz Dedca, Beli raz v Dedcu, smeri v Vežici, vse smeri v Ojstrici in Štajerski Rinki i. t. d. — Za načelnika AO je bfl ponovno izvoljen Ciril De- bel j ak. Poleg alpinističnega de- la so tečajniki in člani od- seka opravili 11 večjih de- lovnih akcij na Korošici, bivaku in na Okrešlju, predvsem pri nošnjah in delu v snegu, kjer obi- čajna sredstva odpovedo. Novi pripravniki AO Celje (v oklepaju število plezaJnih vzponov 1975): Lorber Rudi (8), Bergant Andrej (25), Deželak Vin- ko (30), Dolžan Aleš (11), Kramer Grega (11), Kra- &evec Avgust (6), Lesjak Ivan (21). Sah Marjana (16), Zevnik Cvetka (18), žula Vinko (8), štamol Srečko (6). Za člana je bil sprejet Planinšek To- ne na podlagi plezalnih uspehov in dela v enolet- nem pripravniškem stažu. * SNEŽNE KAZMERE: Nad Logarsko dolino je sneg zmrznjen, celo za Okre.šoIj priporočamo de- reze. Pršiič je napihan sa- mo v žlebovih (Tuirški žleb), pvobomočja zamrz- njena, na grebenih led in ivje. Isto velja za Koro- šico in ositali del Savinj- skih Alp. CIC O NOGOMETAŠIH AERA Čeprav se približuje zima in se letni športi umika,}0 Tfimskim, bi vswno napisali nekaj besed o sindikalni nosometni ekipi .^era in o njiliovili tekmovanjih v tem letu. Ixtos so bile v Celju jubi- lejne -0. f:ratične igre in celjski ffrafičarji so po dolgem času osvojili naslov grafičnega prvaka Slovenije v nogometu. Ta uspeh je bil dosežen s prizadevanjem vseh fantov, ki so se za svoj kolektiv na športnem polju re* borili. V sindikalnem prvenstvu Celja .so se odrezali nekoliko slabše. To pa predvsem zaradi t«ga, ker so bili nekateri večkrat zadržani zaradi izmenskega dela. Odigrali .so tudi vsakoletno prijateljsko srečanje t Mariborskim tiskom. Po lanskoletnem go.stovanju na Češkem, » Brnu, so letos nogometaši gostovali aa Dunaju, kjer so se pomerili s predstavniki firme Schmidt. ki izdelu,|e tiskarske barve. Torej aktivnost tudi m mednarodnem področju. Vendar njihov cilj niso športni rezultati, temveč prljatel,jsivo med sodelavci in na- vezava stikov z drugimi ekipami. RUDI SKEDEXJ STARI HARMONIKAR ŠE STAREJŠA PA... Franc I AH iz Spodn.jcga Griišovja pri Slov. Konjicah že zelo dolgo gode. Na ramena si je sicer že naložil sedem kri- že v. toda n,jegovi prsti še vedno neugnano in kora,jžno po- plesa^a.io i>o že močno zlizanih tipkah stare frajtonerice. Ijc-ta je bila narejena leta 1874 v Celovcu. »Ce bi znala ta harmonika govoriti.« se je šalil Franc, »eh, pa .je bol,ie da ne, bi lahko povedala, kako smo ga ».špičili« nekoč mi in ka- ko so ga »lomili« naši dedje. »Sicer pa je naš Franc še pra- va korenina. Je tudi eden redkih, ki .še zna izdelovati prave »paverske« cokle Iz lesa. Tudi njegova brata .\Iart)n in Si- mon sta godca. V stari Jugoslavi.ji so skupaj igrali v znani Srotovi skupini. Tekst ui foto: TONE PETELINAEK $t. 47 — 27. november 1975 NOVI TEDNIK — stran 21 s potujočim vrtcem v strmec IGRIVO, VESELO Cicibani potujočega vrtca v Strmcu so zavzeto pripove- dovali zgodbico o veverički Fler Gruča otrok je pred šolo že nestrpno pričakovala svo- jo tovarišico, ki jih vsak jesenski ponedeljek, torek in sredo obišče s potujočim vrtcem v Strmcu. In ko je končno prišla, so jo veselo pozdravili ter ji v isti sapi že jeli pripK>vedovati, kako so preživeli jutro, kako se je prijatelju iz vrtca rodila se- strica, ki ji je ime tako pa tako, obenem pa predlagali, da bi se na dvorišču malce igrali. Tovarišica je njihovi prošnji rada ustregla in že je po šolskem dvorišču so- pihal »vlak«. Tako so razigra- ni počakali še ostale zamud- nike, nato j>a so v šolski garderobi vsi odložili pla- šoke, se preobuli v copate ter odhiteli v enega od razredov, kjer s tovarišico preživijo dobršen del časa, namenje- nega dejavnosti potujočega vrtca. 2e spomladi leta 1973 so T Celju oživeli ix>tujoči vrt ci, katerih dejavnost so izva- jale Ttegojiteljice zavoda Ton- čke Oečeve. Dejavnosti potujo- čih vrtcev je financirala skup- nost otroškega varstva v Ce- lju, ki je želela to obliko vzgojno varstvenega dela razviti predvsem v tistih podeželjskih predelih, ki ni- majo pogojev za gradnjo klasičnih vrtcev. Program de- javnosti so izdelali v vzgoj- no varstvenem zavodu Ton- čke Cečeve, ki še danes or- ganizira in izvaja dejavn<:»t potujočih vrtcev v Franko- lovem, Strmcu, šmartnem v Rožni dolini ter v Socki. Prostore za izvajanje dejav- nosti so našli v šolah, skup- nost otroškega varstva pa je kupila vse potrebne pripo- močke za delo z malčki. V začetku so potujoč« vrtce obiskovali otroci, ki so bili pred vstopom v malo šolo, sedaj pa .so v vrtce že vklju- čeni tudi tisti, ki so stari štiri, pet ali šest let. Uči- telji pa pravijo, da so otro- ci, ki so obiskovali potujoče vrtce, veliko balj socializi- rani, da imajo veliko boga- tejši besedni zaklad kot os- tah in da lažje dojemajo no- ve vsebine v šoli. Nedvomno je skupnost ot- roškega varstva v Celju op- ravila skupaj z vzgojiteljica- mi zavoda Tončke čečeve pi- onirsko delo pri organizira- nju in izivajanju dejavnosti potujočih vrtcev pri nas. To obliko vzgojno varstvenega dela so že povzeU tudi v štorah, tako da je dosedaj v celjski občini skupaj vklju- čenih v potujoče vrtce 160 predšolskih otrok. Velja pa poudariti, da so tudi šte- vilne skupnosti otroškega varstva v občinah povsod po Sloveniji pričele organizira- ti in izvajati dejavnost potu- jočih vrtcev. Cicibani iz potujočega vrt- ca v Strmcu pa so tistega dne neumorno prepevali, re- citirali, mi pripovedovali pravljice in zgodbice o živa- lih. Hoteli so mi pokazati prav vse, kar znajo. Gradili so tovarne iz kock in iz raz- nobarvnih kroglic sestavlja- li drobne cvetove. In ko sem odšla, so mi naročili po- zdrave za vse cicibane v Celju. DAMJANA STAMEJCTC Po sklepu zbora delavcev razpisuje Zavod za načrtovanje In urejanje stavbnih zemljišč Žalec 1 ŠTIPENDIJO na fafctilteti za arhitektu- ro, gradbeništvo in geode- zijo — oddelek za arhi- tekturo Kandidati naj se prijavijo na razpis v 1.5 dneh od dneva objave. Prednost imajo kandidati višjih letnikov. Prijave pošljite na taj- ništvo Zavoda za načrto- vanje in urejanje stavb- nih zemljišč 2alec, Ulica Savinjske čete 7. gt. 47 — 27^ovember 1975 NOVI TEDNIK — stran 23 DOMMA KRaiUlKA PROMETNE NEŠrtEČB IZSILJEVAL l»llEUNOi>T Iz smeri Pesjega je pripeljal do semaloriziranega križišča v Velenju z osebnim avtomobilom D20RD2E BREDIČ, 26, iz Velenja in zavijal v levo na Celjsko cesto. Takrat pa je skozi križišče vozil naravnost voznik tovornjaka PETER JE20VNIK, 36, iz Zavodenj in tako je zaradi izsiljeva- nja prednosti Brediča prišlo do trče- nja. Brediča je odbilo nazaj, Ježovnik pa se je zaletel v drog električne raz- svetljave. Težje poškodovanega Bredi- ča so odpeljali v celjsko bolnico, ško- do pa so ocenili na okoli 50.000 dinar- jev. PRELOMLJEN AVTOMOBIL Skozi Vrbno je vozil, in sicer zelo hitro, voznik osebnega avtomobila JO- ŽEF LAVBIC, 38, iz Laz pri Šentjur- ju. Ko je pripeljal izza nepregledne- ga ovinka, je pred seboj opazil oseb- ni avtomobil, zato je močno zavrl, pri tem pa ga je zaneslo v levo in je trčil v tovornjak, s katerim je iz nasprotne smeri pripeljal FRANC ŠTI- BERC, 32, iz Arclina. Tovornjak je od- bilo v desno s ceste, osebni avtomo- bil zastava 101 je prelomilo, voznik je padel iz avtomobila in obležal mrtev, škode je za 100.000 dinarjev USODNO PREHITEVANJE HENRIK SELES, 32, Iz Levca je v Medlogu prehiteval kolono vozil. Ko je bil vzporedno z voznikom ose- bnega avtomobila JOŽETOM SEMPRI- M02NIK0M, 45, iz Homec Brda. je opazil, da vozi iz nasprotne smeri ne- znani voznik, zato je zaviral. Zaneslo ga je- najprej na levo na bankino, nato pa je trčil v Semprimožnikov av- tomobil, ki ga je odbilo s ceste na travnik. Težje se je poškodoval voznik Semprimožnik, lažje poškodbe pa ima tudi Henrik Seles, materialne škode je za 30.000 dinarjev. K.\NDIDAT VZVRATNO Kandidat za voznika tovornjaka AVGUST CVERLIN, 25, iz Pristave je na Veselovi ulici v Celju pred križi- ščem z Mariborsko ulico ustavil pri- bližno dva metra za kombijem. Ko je njegov inštruktor videl, da v kombiju ni voznika, je rekel Cverlinu, naj za- pelje nekoliko nazaj. Ta je bo storil, pri tem pa s priključkom za prikoli- co zadel v sprednji del osebnega av- tomobila, ki ga je tik za tovornjak postavil JOŽE NAPREJ, 45, iz Nove Dobrave. Na obeh vozilih je nastalo za 5.000 dinarjev škode. KOLESAR PO LEVI MAKS PIŠOTEK, 16, iz Jagoč se je peljal s pony expresom od doma pro- ti Laškemu. Ko se je srečeval z voz- nikom neregistriranega osebnega av- tomobila JANEZOM BELEJEM, 18, iz Brstnika, je nenadoma zapeljal v levo in se zaletel v avtomobil. Pri trčenju si je zlomil Pišek desno nogo v gležnju. GO^SiPODARSKA ZEv^RNICA SLO'VENIJE LJUBLJANA Častno sodišč2 Štev.: 732/23/74-02-5 Datum: 2. juniij 1975 Častno sodišče pn Gospodarski zbornici Slovenije je v senatu, ki so ga sestavljali dr. Ivo Prelih, kot predsednik ter dr. Stanislav Pirš in Stane Erjavec, dipl. iur., kot člana senata, ob sodelovanju tajnika častnega sodišča dr. Zdenke Adamrlč, na podlagi obtoženega predloga tožilca pri tem sodjišču štev. 732-26/74— z dne 5. marca 1975 zaradi kršitve dobrih poslovnih običajev zoper Obrtno F>odjetje »Ključav- ničar«, Celje, Aškerčeva 7, po opravljeni javni ustni obravnavi dne 21. 5. 1975 v prisotnosti tožilca Butala Vinka, dipl. iur., in Krivca Franca, komercialnega vodje pri toženi stranki, po tajnem posveto\aniju, sprejelo naslednji SKLEP Obrtno podjetje »Ključavničar« iz Celja se spozna za odgovorno, da je zaradi po- manjkljive organizacije in kontrole dopu- stilo, da so bila dne 25. 9. 1973 naročena dela v stanovanju Kresnika iBorisa, Ce- lje, Vojkova 17, v delovnem nalogu ob- dolženega podjetja z dne 6. 10. 1973, štev. 2097/A vpisana kot izvršena, izstavilo ra- čun štev. 1032 z dne 16. 1. 1974, ki je hU plačan dne 8. 2. 1974, čeprav so bila na- ročena dela izvršena šele v prvih dneh. meseca oktobra 1974, tedaj skrajno maio^^ ma.rno poslovalo in se obnašalo v svojeim poslovanju nesolidno in v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji. S tem je obdolženo ixxijetje »Ključavni- čar« iz Celja prekršilo dobre phjslovne obi- čaje po 61. členu statuta Gospod? rske zbornice Slovenije. Častno sodišče ugotavlja, da je opisano ravnanje obdolžene stranke kvalificirati kot težji primer kršitve dobrih jroslovnih običajev. Glede na to se obrtnemu podje tju »Ključavničar« Celje kot članu zbornice na podlagi 62. člena statuta te zbornice izreka javni opomin z objavo v Novem tedniiku, glasilu občin- skih organizacij SZDL Celje, Laško, Slo- venske Konjice Sentjtir, Šmarje pri Jel- šah in Žalec. Obrtno podjetje »Ključavničar« Celje, je dolžno nositi stroške postopka čaistnega sodišča. Ti stroški se odmerijo na 815.— din in jih je treba nakazati v roku 15 dna po pravnomočnosti sklepa tega sodiišča na račun .štev. 50101-603-45447 Gospodar- ska zbornica Slovenije — častno sodišče, Ljubljana, Titova 19. Obtoženo podjetje je dolžno nositi tudi vse stroške za obja- vo tega sklepa. Obrazložitev: Častno sodišče je na temelju predložene dokumentacije in zaslišanja obdolžene stranke na javni ustni obiavnavi ugoto- vilo, da je stanovanjsko podjetje Celje z naročilnico z dne 25. 9. 1973 pri toženi i stranki naročilo po^pravilo r/z. zamenjavo ventila pri radiatorju v kuhinji stanovalca ; Borisa Kresnika v Celju, Vojkova 17; da- lje je ugotovilo, da je bil izdan delovni nalog štev. 2097/A z dne 6. iO. 1973 za j gori navedena dela in da so bile pod 11. ; tega delovnega naloga (razvid delovnega i časa in zaslužek delavca) vpisane dne 16.; 10. 1973 delovne ure, skupno 8, delavcev ' Križnika m Oprčkala z umim zaslužkom < 40,00 din, tedaj skupno 320,00 din in 16. 1.1 1974 pod štev. 1032 izs':avljen račun na! dinarjev 320,00. ki je bil po Stanovanj-' skem podjetju Celje plačan dne 8. 2. 1974. \ Častno sodišče Je dalje ugotovilo, da so bila naročena dela dejansko izvršena šele i v prvih dneh oktobra 1974 in to na ponov- ■ no reklamacijo pnzadete sLranke oz. šele ■ po prijavi tržne inšpekcije. Obdolžena stranka ni mogla pojasniti, i kako je v delovnem nalogu prišlo do vpi-i sa dela. ki ni bilo izvršeno In to s točno | navedbo delavcev, ki naj bi to delo izvr-; šila in točno navedbo za to delo porab-' Ijenega časa. Gornja pomankljivost in pa- dejstvo. da je bil na temelju takega de-i lovnega naloga izstavljen račun, kaže na; zelo pomanjkljivo organizacijo v podjetju,i obdolžene stranke in na še bolj pomanj-. kljivo kontrolo. Tudi plačilo račima 7A- delo, ki ni bilo izvršeno kaže na to, da tudi potrjevanje računov ni tako urejeno,, da bi izključevalo plačilo neizvršenega, kar pa nd iziključno Icrivda samo obdolže- ne straiike. Pomanjkljvost poslovanja in neposlovni odnos do strank pa se kaže še posebno v tem, da so od stranke, ki je izvršitev dela urgirala, zahtevali novo na- ročilnico in da so šele po prijavi tržne inšpekcije ugotovib, da so dela že zaraču- nali, niso ga pa še izvršili. Častno sodišče je tudi ugotovilo, da vpisovanje izvršenih del v delovne naloge sploh ni bilo ureje- no s tem, da ni bila določena oseba, ki bi ta dela vpisovala oz. potrjevala. Častno sodišče ugotavlja, da bi z nadaljevanjem takega poslovanja toženo podjetje lahko družbi povzročilo določala škodljive po- sledice. Kršitev je tedaj dokazana, častno sodišče je kvalificiralo iz gornjih razlogov to de- janje kot težji primer kršitve dobrih po- slovnih običajev in izreklo dejanju pri- meren ukrep družbene discipline Izrek o stroških temelji na 67. členu sta- tuta Gospodarske zbornice Slovenije in sklepu UO Gospodarske zbornice Slovenije št. 06-l/XLVIII-C2-5 ter 41. ;n 42. člena pravilnika o ureditvi in postopku Čast- nega sodišča Gospodarske zbornice Slo- venije. S tem je sklep utemeljen. Tajnik Častnega sodišča: Dr. Zdenka Adamič Predsednik senata: Dr. Ivo Frelih, s.r. Sklep je pravnomočen. V Ljubljani, 24. avgu!5ta 1975 SKOK ČEZ LUŽO (15) Ml IN AMERIČANI Zapiski z enomesečnega potepanja po ZDA Piše MILAN SENIČAR Po vrnitvi v CeLje, me je marsikdo vprašal, kak- šen odnos imajo Ameri- čani do Jugoslavije, ozi- roma do nas, kaj meni- jo o življenju pri nas in podobnem. Morda je dobro pove- dati, da povprečen Ame- ričan ne ve veliko o Ju- goslavo^jd — razen naših izseljencev seveda — tako kot tudi o drugih državah ne. Razlog je verjetno v tem, da je Amerika ogromna dežela in da se večina kaj malo meni za tisto, kar se dogaja zu- naj, še posebej, če ne ogroža njihovih neposred- nih interesov. Ko sva z bratom v trgovini govo- rila slovensko, naju je prodajalka, začudena nad jezikom (M jdm je prav tako daleč kot kitajšči- na), vprašala, od kod sva. Odgovorila sva, da sva iz Evrope in nato, da sva iz Jugoslavije ter še iz Slovenije. Medtem, ko ji je bila pi-va geograf- ska oznaka jasna, je pri dmgi nekoliko razširila oči, ti-etja pa ji je bila popolna neznanka. Za veliko večino Ame- ričanov smo seveda pred- vsem »rdeča država« in ti- sti, ki poznajo Evropo in Jugoslavijo, postavljajo vrsto pametnih, zanimivih pa tudi neumnih vpra- šanj. Jasno je, da so med njimi tudi takšni, ki jim Jugoslavija »ni pri srcu«, to so predvsem ljudje, ki so med vojno oziroma ta- koj po njej zapustili na- šo državo, da bi lahko na tujem nemoteno rova- rili proti našim pridobit- vam. In tako tudi delajo. Vendar je to peščico lju- di v primerjavi z velikim številom naših ekonom- skih izseljencev, ki danes žive v Združenih državah. Večina naših izseljencev še danes ne more pozabi- ti, od kod sta prišla stari oče in stara mama, da nji- hova družina izvira iz ma- le, svobodne in ponosne Jugoslavije. Veliko je lju- di iz druge in tretje ge- neracije, torej ljudi, ki so se rodili v Ameriki in so danes Američani sloven- skega, hrvaškega itd. po- rekla. Mnogi od njih do- bro ali srednje dobro go- vore enega naših jezikov, z nekoliko zastarelo upo- rabo nekaterih izrazov, pač takšno, kot je bila v navadi npr. pred 40 ali 50 leti. Toda povsod tam, kjer so našh svoj drugi dom naši izseljenci, so si po- leg lastnih hiš postavili tudi npr. Slovenski dom, ustanovili pevsko druš- tvo, folklorno skupino, do- mači ansambel itd. Pri svojih otrocih negujejo slovenski jezik, zato ni čudno, da nas je sredi Clevelanda ogovorila v či- sti slovenščini popolnoma neznana šestnajstletnica, ko je v svoje začudenje začula naš pogovor. Odlič- no je znala slovensko, če- prav ni bila še nikdar pri nas. Izven vrst naših izse- ljencev pa dobro poznajo Jugoslavijo in Slovenijo ljudje iz poslovnih kro- gov (predvsem tudi ban- ke) in intelektualci, kar dokazujejo tudi številni obiski pri nas. Samo iz Clevelanda je bilo lani na obisku v Jugoslaviji 8.000 Američanov. Prav zato po- staja informacija o Jugo- slaviji in življenju pri nas — ki jo ob vrnitvi ti ljud- je prav gotovo podajajo v svojih krogih — mnogo realnejša, kar je koristno za obojestranske odnose, hkrati pa tudi udarec ti- stim silam, ki bi rade prikazale življenje pri nas v drugačni luči. Se vedno so zelo občut- ni prijateljski vtisi, ki jih je zapustil Andrej Marine s svojo delegacijo na lan- skoletnem obisku (novem- ber) v ZDA. V času, ko sem bil v Clevelandu, je to mesto in njegovega žu- pana Perka, obiskal tudi ljubljanski župan, Tone Kovic. Podpisala sta listi- no o pobratenju Ljublja- ne in Clevelanda ter v njej predvidela tudi dol- goletno sodelovanje na vseh podiročj'ih. To je bil nedvomno velik napredek v vedno boljših odnosih med nami in ZDA. Brata so kot jugoslm-an- skega konzula v času mo- jega obiska povabili na piknik »Hrvatske bratske zajednice« v Acronu. Nav- dušen sem bil nad izred- no množico naših izseljen- cev, ki se je zbrala na tem odlično pripravljenem pikniku. Zaplesala je folk- lorna skupina, st-ari in mladi Američani so iz in- strumentov izvabljah nam tako znane in drage do- mače melodije, povsod ie bilo čuti domačo besedo. Na ražnju so se vrtela jagneta, na mizah pa so bile najrazličnejše jugo- slovanske speoiaUtete. Tak- šni pikniki, ki izredno zdmžujejo ljudi, v ZDA niso redki. V pripravah pa sodelujejo vsi, od otrok do starcev. In vsi se ve- sele domače besede, do- mače zabave. (Se nadaljuje) Prijeten pomenek na pikniku v .4cronn Folklorna skupina Hrvatske za,jediiice Tudi mladi so v narodnih nošah NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialisučne zveze delovnega ljudstva Celje, Laško Slovenske Konjice. Šentjur Šmarje pn Jelšah m žal'ec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštru predal 161; Naročmna in oglasi: Trg V. kongresa 10 - Glavm m odgovorni urednik: Bojan Volk; tehničm urednik: Drago Medved - Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milan Seničar Damjana Stamejčič. Zdenka Stopaj Milenko Strašek Janez Vedenik, Tone Vrabl — Izliaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo«. Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne številke 2 din - Celoletna naročnma 75 din, polletna 37 lin Tekoči račim 501OG-601-20012 ČGP »DELO« Ljubljana - Telet uredn.štvo 22-369 m 23-105, mah oglasi m naročmne 22-80f,