148. številka Ljubljana, v petek 3. julija XVIII. leto, 1885. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I 40 „ UpravivVktvo „Stov. Naroda" • V Solun ne pojdemo! Povodom otvoijenja nove železniške proge iz Metkovića v Mostar pripeljala se je deputacija iz Serajeva prosit mogočnega ministra Kallava, da bi se ta proga podaljšala do Serajeva. Prošnja ni bila brezvspešna, kajti Kallav jim je zaprošeno železnico tako rekoč zagotovil, poudarjal celo, da bi bila i železnica v Novi Pazar nujno potrebna. Vender se mu je pri tej priliki potrebno zdelo, zajeziti preveč drzovite politiške sklepe in kombinacije in tako je menda prišlo, da je v svojem znamenitem in sen-začnem govoru v Mostaru izjavil, da Avstro-Ogerska ne pojde v Solun, vsaj tako dolgo ne, dokler je on minister. No, mož ima veliko samosvest, imeti pa mora tudi krepko zaslombo, da si upa tako govoriti. Ta samosvest, ali bolje rečeno, ta madjarska oholost, prevzela je menda in osupnila vse naše ofieijozne liste, da so nekoliko dnij pod utisom omenjenih besed kar molčali. Sedaj pa so odprli vse zatvornice in vse, kar spada h krilatcem, ki svojo vsakdanjo hrano dobivajo iz zaklada, ki se mu pravi „reptilien- fond", prizadeva si dokazovati, kako ima Kallav prav in kako težaven in kako nevaren bi bil vsak korak, ki bi se storil proti Mitrovici in dalje proti Solunu. Vse te izjave in iskrena zatrjevanja, da ne pojdemo v Solun, beležimo s posebnim zadovoljstvom, ker smo živo prepričani, da Avstriji nikakor ne kaže, tirati pustolovno politiko na balkanskem poluotoku, ker radi verjamemo, da bi že Albanci bili pretrd in slabo prebavljiv grižljej za naš želodec, ker vemo, da je Črnagora, navzlic že dovršenim 30 fortom na avstrijsko-Črnogorski meji, vender le sosed, ki se ne sme malomarno prezirati, ker bi nam — last not least — pri tem prodiranji proti egej-skemu morju niti Turki ne trosili duhtečih cvetlic na naš pot, ker bi torej pri vsem tem podjetji bilo pač veliko nevarnosti in žrtev, a malo slave, Še manj pa gmotnih koristij. Ko bi torej Avstro-Ogerska imela še toliko poželjenje po Mitrovici in Solunu, bi vender morala brzdati svoje želje, ker smo v jednakem položaji, kakor znana lisica, ki ni mogla doseči „k i sle ga" grozdja, ker moramo biti krepostni proti svojej volji. Krepostni moramo biti, kajti okolu Balkana je še toliko netila in neiešenih vprašanj, da treba lo iskrice, le zopetne Nevesinjske puške, in vojna je pred durmi. Nerešeno je vprašanje o Albaniji, niti črnogorska meja Še ni določena, nerešenih še mnogo drugih vprašanj, mej katerimi ni zadnje: Kako dolgo bode še kralj Milan Srbom kraljeval? Kralj Milan prišel je srečno tako daleč, da se mora vsako jutro kakor Hamlet vprašati: Biti, ali ne biti?, kajti storil jo vse, da je izgubil naklonjenost Rusije, in jo zamenjal s sovraštvom in nasprotstvom silne te države. Da pa nasprotsivo Rusije ni mala stvar, skusil je na svojo škodo že marsikdo in kakor je Bismarck kazoč na francosko-nemško vojno leta 1870. v državnem zboru pred dvema letoma vskliknil „Ich habe gut Buch ge-fiihrt", tako so tudi ruski državniki že marsikate-rikrat pokazali, da vestno zabeležijo vsak njim sovražni korak. Za silne krimske vojne, bila jo skoro vsa Evropa proti Rusiji. Takratni knez srbski, nedavno umrli Karadjorjević držal se je neutralno, vendar nagibala je Srbija bolj na stran zahodnih velevlastij, nego-li na stran Rusije. Ko je bila vojna končana in se je sklenil leta 1850 v Parizu mir, začela je Rusija obračun z raznimi deležniki. Prvi bil je na vrsti Karadjorjević. Dve leti po sklenenem Pariškem miru izgubil je prestol. Za njim prišla je na vrsto naša Avstrija, ki je s svojo „oboroženo nevtralnostjo" izkazala Rusiji svojo hvaležnost za 1849 1. »Oborožena nevtralnost" stala nas je ogromno novcev in ljudij, izzvali in nakopali smo si srd Rusije in posledica bila je ta. da smo 1. 1859 doživeli Magento in Solferino, 1. 186(5 pa Sadovo, da smo izgubili Beneško in Lombardijo. Za nami zadela je ruska osveta Napoleona III. in ž njim Francosko. Wbrth, \Veissenburg, Sedan itd. so le politiške posledice bitke ob Almi in bojev o Malakovu in južnem delu Sevastopola. Da Turka ruski državniki neso pozabili, videli smo za zadnjo j rusko-turške vojne in John Buli pa že ima svoje plačilo za krimsko vojno ob Kongu, v Egiptu in Sudanu, nekaj pa se ga mu je še nadejati v Afganistanu. Kakor vsem tem navedenim vlastim, isto tako je Milanu ruska hvaležnost gotova. Kdor je čital naš članek o pozlačenih ničlah, je lahko napravil si sodbo, kaka je politiška konstelacija. Kdor bi ne bil umel omenjenega članka, čita naj ruske liste, ki precej jasno pišejo proti kralju Milanu, ki je zagrešil mnogo breztaktnosti, mej kojiini ona ni bila najmanjša, da je bivšega ministra Ri.stića zaradi potovanja v Petcrburg nagloma dal v penzijo. Nekateri teb listov, kar naravnost pišejo, da bode Milan v kratkem izgubil svojo krono, kajti na Dunaj i že hladno vsprejemajo Milana, laskajo pa se Karadjorjeviću, češ „le ro est mort, vive le roi," — Tišina v Srbiji da je tišina pred viharji m, zadnji neredi Topčideru da so le ouvertura žaloigre, ki se ima takoj pričeti, da je Milan dan na dan ne-popurlarneji, narod pa dan na dan nezadovoljnoj i, da se širi „prestige" Karadjordjcvića itd. Pri takih razmerah že najnavadniša previdnost veleva, počakati, kdaj in kaka bode katastrofa v sosedni nam Srbiji in, to je menda tudi uzrok, d a v Solun ne pojdemo, vsaj tako dolgo ne, dokler je Kallav minister, Milan pa kralj. S. LISTEK. Pariz v Ameriki. Stat (Francoski spisal Reue Lefebvro. Poslovenil * nomir.is umbra.) Triintrideseto poglavje. Doktor Olvbrius. Dalje..1 Jaz nemam kar nobene misli, doktor Danijel, odvrnil je, in to naj mi spričata ta dva častna gospoda. Meni zadostuje konstatovati, da odslej še ne-ste izustili besede, ki se bi z zdravo pametjo vjemala. Ali Amerikanci imajo državno svetovalstvo ? nadaljeval je odvetnik s pravo trdovratnostjo preiskovalnega sodnika. Ne, gospodine. Pravosodje zadostuje vsem in državna uprava mu je podrejena. Kaka nebilica! odvrnil je Revnard. Narod ne more šest mesecev živeti brez one čudovite ločitve oblasti, ki je naj veča slava našej neumrjočej ustavi (Constituante). Blagor države, postaviva, zahteva, da vas brez vse zatožbe zaprd, kaj se v tem slučaji zgodi v vašej huronskej državi? Kaj bi se zgodilo? odvrnil sem. Postopanje je popolnem določeno. K sodišču bi povabili drzneža, ki se na zakone ne ozira, ter ga bi obsodili za nekaj stotisoč frankov odškodnine. Kam vender mislite? Kaj bi potem bilo z namestniki in okrajnimi glavarji? To bilo bi pač izgubljeno rokodelstvo. Namestnikov in okrajnih glavarjev, odvrnil sem, nemajo v Ameriki. Nemajo namestnikov, vzkliknil je smijoč; nemajo namestnikov in okrajnih glavarjev? Kaj mislite počenjali bi državljani, ko ne bi zanje delali? Ljubi Bog! odvrnil sem, državljani oskrbujejo sami svoje zadeve. Na to pač še mislili neste, vi gospodine državnik? Za res ne, odvrnil je suhoparno, jaz mislim le na možne stvari. Kdo pa tam na oni strani vodi javno mnenje ter uči državljane misliti9 Prav nobeden. Kaj! tam novinarstvo nema ravnateljstva? Ne, gospodine. V tej državi huronski, kot jo vi zovete, govori in tiska vsak, kar hoče, pravosodje in zakoni omejujejo jedini vsako zlorabo. Časopise imajo tam za dobroto. Pospešujejo jih na vse strani ter jih pomnožujejo. Ni založnine, ni koleka, ni prav ničesar, kar bi razširjanje svetlobe zaviralo, ni prav ničesar, kar bi svobodo količkaj motilo. Bigre! rekel je polkovnik, to je država, v ka-terej morajo žandarji imeti premnogo opraviti. Tam ni žandarjev, gospod polkovnik. Ni žandarjev! vzkliknil je. Pri mojej duši! Dovolj mi je, nečem več slišati. Će vi neste zreli za kazenski jop:č, dragi sosed, zahtevati hočem, da se vse norišnice poderd. Norca vaše vrste pa še ne-sem videl; ni žandarjev! Zakaj pač ne pravite kar po vrsti: ni vojske, ni pešcev, ni konjikov, ni top-ničarjev, ni generalov, ni polkovnikov, ni stotnikov; je le družba palčkov ali Irokezev, kakor je svet še nikdar videl ni! Polkovnik, rekel sem mu, Amerikanci neso sedemdeset let imeli nobene vojske; ko hitro se povrne mir ter bodo Zjedinjene države zopet ustanovljene, odpravile bodo znova vojsko. Kakor vi pravite, to je družba palčkov. Dosta, mladi mož, odvrnil mi je čelo nagrban-čujoč. Spoštujte mi sive brke. Dober človek sem, pri mojej duši! A nabodel sem že ljudi, ki se z menoj niso le na pol toliko norčevali kot vi zadnjo četrt ure. Učinek makovca! rekel je Olvbrius. Kako bi Politični rtiAgled. V L j ubij an i ;;. julija. „Czaa" misli, da ne kaže, da bi poljski poslanci sestavili že naprej kak določen program, kako da hočejo postopati v dr/iiviicm #t>«»nr. Glavna stvar je, misli ta list, da se državnozborska večina tesneje zveze z vlado. Nemci na #>*kent sami spoznavajo, da neso prav imeli, da so pri zadnjih volitvah tako prezirali dr. llerbsta. Sedaj c kušaj o popraviti, kar so zakrivili. Več mestnih in občinskih zastopov mu je izreklo svoje zaupanje, v več krajih so ga volili častnim občanom oziroma častnim meščanom. — Rektorjem češkega vseučilišča je sedaj voljen prof. Tomek. Kvičala zato ni bolel prevzeti izvolitve rektorjem vseučilišča, ker bi potem moral odložiti deželno od-borništvo. Ker so dogodki ob petindvajsetletnici nemškega pevskega društva v Krmi jasno pokazali, da tamošnja mestna policija ni svojej nalogi kos in da se jake pristransko obnaša, zahtevajo češki listi, da bi se zamenila z državno policijo. Da to ni Nemcem po godu, si lahko mislimo. V torek se /nčno na Dunaji konference zaradi obnovljenja avKtri JMko-ogerMke nagodbe. Ta posvetovanja bodo najbrž precej dolgo trajala, ker je več nasprotij mej obema polovicama države. Zlasti bode treba precej plemeniti carinske tarife, ker je Nemčija nam s svojo carinsko politiko napovedala narodnogospodarski boj. Ravno zaradi carine se bode težko sporazumeti z Ugri, ker se v tem oziru jako križajo interesi cislitavskih dežel in Ogerske. Mej Avstrijo in Turčijo se više pogajanja, da bi se sklenila nova carinska pogodba. Do-sedaj je Turčija pobirala carino od vrednosti blaga, sedaj se bode pa skušala uvesti tarifna carina. Omenjena jednakomerna carina za vse blaga ne ugaja narodnogospodarskim interesom in tudi daje priložnost raznim zlorabam. SriiNka vlada bodo skupščini, ki se snide koncem septembra, predložila predlogo, da bi se upeljal tabačni monopol. Mejnarodnn br/ojaviiti koiafereuea snide se v 10. dan avgusta v Berolinu Največ evropskih pa tudi nekaj neevropskih držav in skoro vsa društva za podmorske brzojavne zveze so že napovedale svoje zastopnike. 9'Vaineo.ska zbornica ratihkovala je v ponedeljek lanskega leta 9. maja skleneno pogodbo mej Avstro-Ogersko in Francijo, ki se tiče pomorskega prometa, ravno tako tudi trgovsko pogodbo, ki se je sklenila mej Francijo in Holandijo. Baš v tej seji se je začela debata o budgetu za bogočastje. Škof Freppel je predlagal, da bi se opustila stolica za zgodovino ver. Naučni minister Goblet mu je ugovarjal. Ministerstvo Depretisovo št. VII hoče se držati iste vnanje politike, katere se je držalo prejšnje ilnlijuisko ministerstvo. Zaradi tega je pa opozicija jako nevoljnu, pa tudi vladni pristaši ne kažejo nikakega veselja. Sploh se je pričakovalo več sprememb v ministerstvu, a ostali so vsi prejšnji ministri razun jednega. Kakor se sodi, to ministerstvo ne bode dolgo ostalo. Brunš viski deželni zbor seje sicer jednoglasno izrekel, da ne mara, da bi vojvoda Cumberlandski prišel na bvunšviški prestol, a s tem še vprašanje o prestolomisledstvu ni rešeno. Nobeno dvombe ni. da bode tudi nemški zvezni sovet izrekel se proti Oumberlandu. Ne ve se pa, kaj bode nadalje s Brunšvikom, ali dobi kakega druzega vladarja, ali kakega regenta, ali se pridruži k Prusiji, ali pa stopi v podobno razmerje k N mčiji, kakor Alzacija in Lorena\ Nekaj časa bo gotovo še preteklo} preddb se bode? dddda* tfe delete odRočifcu — /AfeMatti1 neki žele ktttaegtt pruskega princa za namestnika: DftMer se ne imenuje novi namestnik za Alzacijo in Loreno, bode tamošnje namestništvo vodil minister Hbfmanrt; Angleži mislijo neki sami obdržati Sualnm. To mislijo, da je treba, da se kedaj umiri NikiAAH-Sedaj, ko so angleške čete v Egiptu ter so Assnan, Wadidlalfa in Koroško v angleških rokah, VVfahdi ne more od ostalega mohamedanskega sveta dobi* vati nikoder drugod podpore, kakor Čez Suakim. Ako pa Angleži to mesto zasedajo, je Mahdi s svojimi privrženci popolnem odločen od ostalega mohamedanskega sveta in ustanek v Sudanu mora najdalj v petih letih sam od sebe ponehati, ne da bi bilo treba kakega prelivanja krvi. Dopisi. I/ Ptuja 80. junija. (Nekdaj in zdaj.) Nekoliko dnij pred dnem 2. junija, t. j. pred vo-litvijo poslanca za državni zbor, vzel sem iz skrinjice stare volilne oklice, katere hranim. Bila je prilika, da sem jih zopet jedenkrat pregledal. Pripetilo se je da sem naletel na onega z dne IG junija 1870, s katerim so „volilnim možem Ptujskega in Rogaškega okraja'-, tedaj našim kmetom priporočali gosp. notarja Rodošeka v izvolitev. Volilo se je takrat tretjekrat Slovenski kandidat bil je pokojni gosp. Herman. Opomniti moram pred vsem, da so takrat volilni oklic Ptujski gospodje dr. Fran Strafella, Ignac Leskošek, Ivan Zima in Albin Pogačnik, tedaj kakor pričajo njih imena, sami trdi Nemci izdali. Oklic tiskan je nemški in slovenski, kar priča, da so takrat Ptujski gospodje znali še slovenski in da so čutili potrebo s Slovenci govoriti slovenski. Zadnjič, tedaj za 14 let, neso imeli več kandidata, neso napravili volilnega oklica niti nemškega, niti slovenskega. Tako hudo so v teku kratkih 14 let opešali in zaostali. In kako mogočno so še pred 14 leti govorili in se slovenskim možem volilcem grozili! Tedanji oklic imel je štiri točke. V prvej izdelali so duhovnike, češ, da se naj za volitve ne brigajo. Ko bi bili letos tako bedasto kvasili, pokazali bi jim bili škofov pastirski list. V drugej točki spravili so se na naš slovanski jezik; tretja govori o nesreči, katera bi bila nas Slovencu baje zadela, ko bi se ločili od Nem- ! cev; četrta o potrebi, da stanuje poslanec sredi mej I svojimi volilci. Vse te točke bile so, kakor ie takrat volitev pokazala, nam Slovencem bob v steno. Toda naši protivniki bili so takrat baš tako zlobni in lisičje zviti, kakor danes; hlinili so se, resnico pačili, kakor še dandanes. Da le jedno omenim, kdo je bil kriv, da je moral gosp. Herman, ki je bil kot uradnik toliko marljiv in vesten, da se je naučil slovenskega jezika, ker je mej Slovenci služboval, — iz Ptuja mej Nemce v Borovje? Tisti, katerim je bil na potu, in to so bili Ptujski Nemci in nemčurji. Ali tedaj zvijača in zlob-nost ni oči vidna? Hočem še povedati, kaj je z gospodi, ki so leta 1870 ponujali in usiljevali Slovencem g. II. kot kandidata. G. Pogačnik je umrl, Zirid je~ dsiirbrtk posestev štajerske hranilnice, ležečih v Ptujskem okraji, Leskošek živi v mestu, ker ima domačijo sin, in dr. Stralella je snspendofari (odstavljen) advokat v Ptojt Ta nm* bil je „bargermeister* pred večirfti leti, zastoprfflr' hranilnice, graSCak itd. Zapovedoval je Ptujčanorrt; (fer je tlačil Slovence, kjerkoli mu je bila dana piitilfe. Nobeden teh Se živečih gospodov ne bode več volilnih oklicev pošiljal nam Slovencem: Dr. Straffella pa se" je tudi zopdr odvetniška pravila pregrešil in se irtu je zato pravica advokature vzela, povrh pa se je tudi njegova stvar izročila kazenskej sodniji. Sploh pa se inu godi hudo. Posestva so deloma že eksekutivno prodana; kar jih še ima, so polna dolgov. Zdaj celo Nemci nemajo vet usmiljenja ž njim. Kranjske fužine „Sagor am Savestromtne" imeli so neznatno tirjatev proti njemu; po Nemci dr. pl. Schrev i v Ljubljani hoteli so Strafelli premično blago zarubiti; toda sodnijski sluga je poročal, da ničesar ni našel. Dr. Schrev poslužil se je I potem proti njemu nove postave z dne IG. marca 1 385, štev. 35 ter mu je pretila ječa, katere ga je le njegov sin s tem rešil, da je plačal dolg. Tako se I podirajo stari stebri zakletega nasprotništva naroda slovenskega! Zatorej ne udajmo se! Iv. litije 1. julija. (Izv. dop.J Dolgo časa I morali smo, opazovaje naš prijazni trg in tukajšnje razmere in družabno življenje, obžalovati, da tukaj j ni nobenega društva. Toda hvala Bogu premenilo j se je v kratkem času. Tudi pri nas se je ustano-| vilo po prizadevanji nekaterih prijateljev petja, po-1 sebno našega g. okrajnega glavarja in g. nadučitelja, i društvo z naslovom :,,Litijsko moško pevsko društvo1'. Slavna c. kr. deželna vlada je že temu društvu po-• trdila pravila. Ko so bila pravila potrjena, upisalo ! se je v dveh dneh nad sedemdeset udov, zares zelo i veliko število za naš kraj. Lepo znamenje že to, ; da je naša inteligenca tako uneta. Pretečeni ponedeljek smo imeli prvi redni občni zbor, da smo no-i vemu društvu odbor volili, in hvala navdušenju izvoljeni so v odbor sami za društvo res uneti možje in sicer: g. c. kr. okrajni glavar, poseben prijatelj petju, predsednikom; g. J. Zupančič, župnik, podpredsednikom ; gosp. J. C e p u d e r pevovodjo; g. J. i Bartel njega namestnikom; g. M. Jeretin tajnikom; g. L. Turo blagajnikom in g. A. Čeme arhivarjem. Namestnika sta gg. C. Mescbner in J. Jeretin; preglednika pa gg. J. Dovjak in A. Ruda. Res uneti možje in gotovo se sinemo od njih po vsej pravici nadejati, da bodo po vsej moči skrbeli j za napredek in razcvit društva. Naj bi pa tudi vsem udom mladega društva vedno bilo gaslo „z združenimi močmi", kajti le tako more naše mlado društvo krepko vspevati. Ob priliki občnega zbora govorilo se je mej družabniki, da bi se tukaj slednjič vender ustanovila prepotrebna požarna bramba. Ko se je pretečeni mesec pri neki tukajšnji trgovki v shrambi za špirit po nesreči unelo, bila je cela Litija v veliki nevarnosti in le previdnemu postopanju in pravočasnemu dohodu g. F. Milerja, tukajšnjega trgovca, živeli brez žandarjev in brez vojske V Vsako uro v j dnevu bi se lehko zbirali na ulici ali kje drugej j ter bi govorili o politiki, presojali vlado, z orožjem izhajali in bog ve k;ij še vse V Tako je, gospodine, odvernil sem; vse to se godi in mir nikakor ni močen. Svobodni državljani, — in vajeni svobode, se znajo sami vladati. Za potrebo pa je zakon. Redarski uradnik in sodnik zadostujeta, da se red ohrani ali razžaljen red tudi maščuje. Dovolj je, rekel je Revnard, Olvbriju z očmi poinignivši. Doktor jaz sem prepričan. Kako pa je z zdravniki, vprašal je svečani tepec, tobačnico mej prsti vrteč, kako zdravijo bolnike v vašej deželi, kjer ljudem pečena piščeta v usta lete V To me je, odgovoril sem, mej vsem najbolj osupnilo; tudi ženske tam zdravijo in sicer z najboljšim uspehom. Bigre! rekel je polkovnik, da jaz nesem imel polkovskega zdravnika v krilu, ko sem v Konstantini s kroglo v mečih tri mesece na hrbtu ležal! Dal bi bil vse zdravitelje za jedno samo zdravi-teljico. To je igra z besedami (calembour), u lepa je, pri mojej duši! In, nadaljeval sem, to ni jedino opravilo, ka- I tero ženske opravljajo; ženske so se polastile tudi | poučevanja, ter odgajajo vse mlade Amerikauce in Amerikanke. Odgojiti morajo pač krasne vojake! rekel je polkovnik. V šoli se mora pred vsem učiti tepsti se s pestmi, to jo prvi uk za vojno in oliko! Kaj pa prihaja iz onih prodaj alnic ? Pisači in vatlarji. Iz njih je prišlo sedemstotisoč prostovoljcev, ki se vsi kaj junaško vojskujejo. Pri mojej duši! odvrnil je polkovnik, ne ponavljajte mi časopisov. Že dve leti mi moj časopis neprestano vsako jutro pripoveduje, kako ti krasni novinci drug za drugim letajo ter se nikdar ne vjamejo. Oh, da bi jaz bil tam samo s svojim 14 tim polkom, kako bi jih jaz nabijal na tej ali pa onej strani, prav po povelji vladinom. Amerike sem do grla sit; prevrat, zahtevam, naj se prestavi v drugo državo, da se bode stvar vsaj nekoliko pre-menila in me kratkočasila. Gospod polkovnik, jaz ne morem misliti, da bi vi sužništvo zagovarjali? Malo so mi mari vaši črnopoltniki. Preklinjam pa vaše Amerikance! To je tolpa paglavcev, demo • kratov in radikalcev, ki se nečejo nobeni vladi upo- gibati, ki so Evropcem v najslabši vzgled in sramotni madež sedanje olikanosti. Meni bilo bi najljubše, da bi severne države požrle južne, ter se same s tem zadušile. To je moje državniško prepričanje (politika) in tega mnenja nesem jaz sam, pri mojej duši! Gospodine, rekel mi je Olvbrius, slovesno ustavši, dovolite mi, naj s kratkimi besedami naš govor povzamem. Odgovori teh gospodov, vaših prijateljev, vaših sosedov, ti odgovori skoz in skoz duhoviti in pametni, morali so vas prepričati, da vaši možgani niso v piavilnem stanji. Družba brez državne uprave, brez vojske, brez žandarjev, z divjaško svobodo po svoje moliti in Boga častiti, misliti, govoriti, delati, to je, kar bodete pač sami priznali, oni ostudni plod bolestne domišljije, kateri le makovec more poroditi. Vaš sestav se ne bi ohranil le pol ure; kajti je golo zanikanje vseh načel in pogojev one olike, ki je jedinstvo našega mogočnega naroda ustvarila. Po ustanovljenji hierarhične in centralizovane državne uprave je modrost naših očetov že davno Francijo povzdignila na najprvo stopinjo mej vsemi državami na svetu ter je Francozom dokazala, da prava svoboda je le pokorščina in upogljivost. To je naša slava in naša, bilo se je zahvaliti, da se je požar v začetku zadušil. Pri tej priliki videli smO, da riujno potrebujemo požarne brambe, da pa potrebujemo tudi zfelo dobre ogrijegasne priprave. Od tistega večera čujejo se vedno glasi, da bi se tudi slednjič to pre-pbtrebno druStvo ustanovilo. Dal Bog, da bi naše občinsko predstojništvo vzelo to stvar v roke in storilo potrebne korake. Naj se ustanovi tako društvo stimo za Litijo, ali pa združeno s Smartinom, kat je lahko, zelo lahko mogoče, morebiti in bode v veliko varstvo občini. Da bi se tudi to izpeljalo. 0<1 *tajer*ko-kran|*ke meje 30. jun. [Izv. dop.] Jako lepa veselica bila je v 28. dan junija na Vranskem. Priletel' je semkaj namreč čili »Savinjski Sokol", katerega j& spremljalo mnogo rodoljubov iz rodoljubnega Mozirja in druzih krajev divne naše Savinjske doline. Vreme bilo je lepo, veselica prostodušna, vse zadovoljno in vsakdo si je želel še nekoliko jednako veselih dnij. A da pišem resnico, moram povedati, da izraz „vsakdo" ni popolnem umesten, kajti par nemčurjev lomil je krč, da je kar pokalo. Jeden zaprl se je v neko celico, katere imena niti povedati nečem. Par drugih — čul sem jih na svoja ušesa — pa je reklo, da radi plačajo piva in vina, ko bi se našel kdo, ki bi „Sokole" in sploh Slovence pretepel. A kljubu obljubljenemu pivu in vinu ni bilo nikogar, ki bi bil prevzel pretežavni in prenevarni ta posel in gospodje nemčurji se menda danes že kesajo, da so se izpo-zabili in pokazali na tak način svojo nemško inteligenco (V), ter hoteli nasprotovati ogromni večini. Bog že ve, zakaj je kozi rog zakrivil, smelo bi se tudi pri tej priliki reklo. V Savinjski dolini so nemčurji redko sejani in tudi na Vranskem jih je le malo in še mej temi neso vsi vredni, da bi je imenoval. Jednega pa danes ne morem in ne smem pozabiti in ta je c. kr. beležnik Sch\varzenberg. Ne bodem pa o njem govoril zaradi poprej omenjene veselice, marveč zaradi njegovega notarskega poslovanja. G. notar uraduje namreč izključno nemški. Kmetje naši zahtevali so že čestokrat, da bi se jim pisma slovenski naredila, g. Sehvvarzenberg je neki tudi obljubil, da bodo slovenska, naposled bila pa so nemška. In ko se je vprašalo, zakaj so pisma nemška, odvrnil je: „Saj je vse jedno, če je po stari navadi." Gospod notar samo takrat slovenski piše, kadar koga tirja, taka povabila in taki opomini so slovenski. To je vsa naša ravnopravnost pri našem notarijatu. Nam kmetom se vsled tega krivica in škoda godi. Nemških pisem ne umejemo, moramo toraj v krčmo in plačati moramo par po-ličev vina, da se nam raztoimači pisanje. A še to je težavno, ker je zunaj trga malo tacih, ki bi nemško pisanje umeli. S takimi nemškimi pismi delajo se kmetu velike sitnosti in neposredno sili se ga, da mora zahajati v krčmo in ondu trošiti svoj težko prisluženi denar. Izpod lijubljune 1. julija. [Izv. dop.] Nedavno sem čital, kako patrijarhalski se obnašajo nekateri uradniki v Bosni in Translitaviji, ki si v najresnejih uradnih dopisih drug drugemu želijo „Dober tek" itd. Neverjetno zmajeval sem z glavo, pa ne dolgo, kajti malo dnij pozneje dobil sem dopis v roke, ki je prej omenjenim jako podoben. V moč; dragi tovariš, ne izpozabite tega, ter se zopet zavedajte. Te krvavske misli, ki vam po možganih blodijo in ki neso še nikdar nobene francoske glave prešinile, vam pač povoljno pričajo, da ste bolni in tembolj bolni, čim manj to čutite. Zdravniki vsa-kakor morajo vas zdraviti; jaz celo pristavim, da le neozirno trdo postopanje vam more dušne moči in izgubljeni mir zopet povrniti. Zakaj pa precej ne pravite, da sem norec in da me je treba zapreti? Olvbrius vzdihnil je, vzel ščepec tobaka mej kazalec in palec, ponuhal ga je polagoma ter me z žalostnimi očmi gledal. Ubogi prijatelj, rekel je, vi ste pač močno bolni; a jaz hočem vas ozdraviti, jaz vas hočem hote ne hote oteti. Čutil sem srd, ki mi je rastla in napenjala srce; le težko sem miren ostal. Gospodine, rekel sem mu, končajmo glumo; že predolgo trpi, sit sem je. Olvbrius zarudel je do ušes. Gospodine, rekel je z odurnim glasom, vi ste jeli kaj čudovito govoriti. Ne jezite se, dragi dohtar, lahko bi vas mrtud zadel. (Dalje priti.) dokaz, da je tudi pri nas takih dobrovoljnih ljudi j, naj čitatelji blagovoljno prečitajo ta dopis, ki slove : Štev. 53 š. v. Slavno šolsko vodstvo! Učenka tukajšne ljudske šole Marija Zupančič iz Dedniga dola hiS. štev. 17. rojena 10. junija 1876 preselila se je dne 30. maja 1885 v Šmarijo. Šolo obiskuje od 16. septembra 1883 še dosti redno; učila se srednje, ter bila vpisana v II. oddelek I. razreda (reci prviga razreda) Oče ji je Janez Zupančič, bajtar. Ob jednem uboj a si podpisano vodstvo uljudno prositi, da bi ondotno slavno vodstvo „kozle", katerih se nemara zopet v današnjem sporočilu mnogo nahaja, milostno pregledati blagovolilo. Vodstvo ljudske šole v Višnjej gori, 10. jun 1885. Janko Skerbinc I. r. Domače stvari. — (Presvetli cesar) podaril je za zidanje nove šole v Razborji 300 gld. — (Gosp. Fischer,) vodja gimnazije v Ru-dolfovem, uložil je prošnjo za svoje umirovljenje. — (Gosp. notarji iz Štajerske, Koroške in Kranjske) imajo svoj shod v soboto ob 8. uri zvečer v restavraciji na južnem kolodvoru v Ljubljani, v nedeljo ob 9. uri zjutraj pa na Bledu v g. Malnerja hotelu. — (Na znanje!) V Ljubljani na južnem kolodvoru ima restavracijo neki Konig, ki je pred dvema letoma precej suh iz Gradca priselil se k nam ter tukaj prav pošteno se odebelil. Z debelostjo rastla je tudi njegova oholost in tej je pripisovati, da je te dni nekim narodnjakom, ki so se pritoževali zaradi pretrdih in prestarih žemelj, ošabno dejal: „Ich zittere so i m mer, wenn die SI o vene n z u mir k o m m en, es vviire mir v i e 1 1 i e h e r, wenn s i e g a r n i c h t k o m in e n i W tir d en". K temu pravimo samo to: No, dem ; Manne kann geholfen \verden! — (Platane) na cesarja Josipa trgu kaj ! lepo rasto in vrlo napredujejo, upajmo, da se bo-; demo čez nekoliko let že lahko v njih senci hla-' dili. A pogoste nevihte in silni viharji delajo ne-i srečnim drevescem obilo preglavic. Pred včeraj opo- ludne odčesnil je ljut vihar mej gromoin in bliskom dvema najlepšima platanama, ki sta nasajeni v vrsti ob finančnega ravnateljstva poslopji, košata vrha, katera so še le včeraj dopoludne odstranili, ne zine Ineč se za nad al j no varstvo krasnih drevesec proti nevarnostim ob hudih urah. Ni dovolj, da se drevesca zasade, treba je tudi za rast in zlasti za varstvo proti raznim nezgodam skrbeti, sicer so zaman troški, trud in dober namen. Umestno in previdno bi bilo tedaj, postaviti vsakej platani visok in močan drog, kateri bi branil drevesce škode, sicer bodo silni piši polomili vsa iznad kolov visoko moleča drevesca. — (Še jedna Postoj i uska jama?) Pod tem naslovom priobčili smo nedavno vest o novi jami v Kilovčah, katero smo pa morali v tem popraviti, da v Kilovčah take jame ni. Da si naš poročevalec vesti o novi jami ni kar prosto izmislil, ampak da se mu je kraj napačno povedal, kaže nain zadnja št „Naše Sloge", ki piše: „S pa rožna pečina zove se špilja u kast a v sk oj Lužini, koju je dosad malo tko poznavao, a u nutarnjih prostorih nije je gotovo nitko razgledao, dok se nije na to odlučio Frane Mavric iz Jurdanih. Ima v njoj više velikih prostorijah i vrlo liepih oblikah nakapanog kamenja, od kojih se mnogi mogu natjecati sa onimi u Postojni. Ovih dana h našlo se v pećini i opet novih prostorijah, a po svoj prilici naći će se jih i opet. Občina poslala tamo težake, da prirede put po pećini i da potraže ako moguće naći štogod nova. Svake nedjelje grne sila svieta u pećinu. —• (Zrelostni izpit) na gimnaziji Ljubljanski prične v ponedeljek v 6. dan t. ni. — (V Kastvu) voljeni so pri občinskih volitvah sami odločni narodnjaki. — („Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino") ima v svoji 7. številki naslednjo vsebino: Znamenje v gozdu. Pesen. A. Pin. — Sirota. Povest. B—c. (Tej povesti prisodilo se je prvo izmej razpisanih daril, t. j. cesarski cekin.) — Poletje na kmetih. — Domov. Pokokrjan. — Resnična dogodba. (Po dr. Schubertu.) J. S. Gom-barov. — Mladi vojaci. Pesen. Ivan T. — Cvetice žalujejo po zgubljenem prijatelju. Spisal J. \K>lkoY. — Listje in cvetje. — Vrtec stoji za vse leto*2 gldl 60 kr., za pol leta 1 gld. 30 kr. — (S Fužin pod Ljubljano) se nam piše v 1. dan t. m. „Ad voćem: „krvav dež v Ljubljani" : Vetreni stolp (Windhose, auch Sandhose genarint) je v hudi nevihti pretečene nedelje ob 5. uri popo-ludne v tukajšnji fabriki za barveni les ukradel in v zrak potegnil blizo 250 kilo fino rudeče lesene moke, ter jo v vrtincih svedraje, urno proti Ljubljani popihal; kako in kam? bodo, ako še neso, gotovo Ljubljanski učenjaki zasledili." — (C. kr. vojaška oskrboval nica v Ljubljani) razglaša, da bode letos koncentracija vojakov pri Postojini od 16. julija do 6. avgusta in od 9. avgusta do 25. avgusta. Vsled tega razpisuje, da bode dne 6. julija 1885 obravnava v pisarni vojaške oskrbovalnice v Ljubljani (Militar-Verplegs-magacio) zarad oskrbovanja vojske z ovsom, senom, slamo za steljo in ležišče in z d r v ni i. Ponudbe, pa le pismene in zapečatene, se vspreje-majo do 6. julija 1885 in sicer do 10. ure dopoludne v imenovani oskrbovalnici, kjer se tudi dajo vsa druga potrebna razjasnila. — (Za notranjo opravo društvenih dvoran Novomeško Čitalnice) nabralo se je tekom meseca junija v puščici pri gospe R. Brun-nerjevej 18 gld. — Zahvaljuje se vsem darovateljem in priporoča tudi v bodoče Odbor. — („Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici") bo praznovalo vsled odboro-vega sklepa z dne 25. junija t. 1. god svojih zaščitnikov sv. Cirila in Metoda v neaeljo 5. julija t. 1. s slovesno sv. mašo. ob 8. uri zajutra v cerkvi sv. Antona pod Kostanjevico. Društveni odbor vabi vse p. n. gg. društvenike, da bi se te cerkvene svečanosti mnogobrojno udeležili. — (Posojilnica v Mariboru) imela je junija meseca 22.116 gld. 27 kr. dohodkov. 2u.2t>3 gld. 97 kr. pa izdatkov, torej 42 380 gld. 24 kr. prometa. Posojilnica ta ima sedaj že 745 članov, 197 984 gld. 80 kr. hranilnih ulog, 204.320 gld. 38 kr. pa razposojenih. Skupni promet v prvem poluletji narastel jo na 822.020 gld. 80 kr. (lani v celem letu samo 483.316 gld.). — (Spremembe v L a v a n t i n s k i š k o-fiji.) Umrl je g. Urban Dietrich, dekan in nad-župnik pri sv. Martinu blizu Slov. Gradca; provizor tam postal je g. J. Rostohar; prestavljena sta gg. kaplana Fr. Nendl v Griže in J. Hočevar v Videm. Razpisani sta fari sv. Martina blizu Slov. Gradca do 10. in Podgorje do 11. avgusta. G. Anton M Urše C, kaplan v Radgoni, imenovanje župnik v Spiel-feldu. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Madrid 3. julija. Kralj odpeljal se je včeraj zjutraj nepričakovano v Aranjuez, kjer kolera hudo razsaja. Ogromna množica ljudstva vsprejela ga je naudušeno. Berolin 3. julija. Bismarck pripeljal se ponoči nazaj. Sinila 3. julija. Omejitve zaradi odpu-šecnja vojakov ostanejo veljavne, dokler iv mirna rešitev afganskega vprašanja zagotovljena. Novi York. 2. julija. Porotno sodišče oprostilo je g. Dudlevovo, ki streljala na 0'Don-novan Rosso s tem razlogom, da je blazna. Madrid 2. julija. V Aranjuezu včeraj 152 za kolero zbolelo, 78 umrlo. V Valenciji, Murciji, Castellonu, Alicanti in Saragosi včeraj l.'SOO novih bolnikov, (»00 mrlićev. Kazne vesti. * (Samomor v cerkvi.) Ko je preteklo nedeljo v Kroteubergu na Dolenjem Avstrijskem tamošnji župnik ob osmih zjutraj dospel na prižnico, da bi prepovedoval, prihruini v cerkev z verniki na-polneno 56 letni kmet Antoni Kar gel ves razmer-šen in zdivjan. Prišedši do velikega altarja, spusti se na kolena, jame glasno govoriti in moliti, tako da je župnik primoran s propovedovanjem prenehati. Ko se potem duhoven z nekaterimi močnejšimi mladeniči hoče približati nemirnežu, skoči ta po konci, potegne velik nož iz žepa ter si ga porine v veliko grozo prisotnega občinstva do ročaja v vrat. Navstala sta po tem žalostnem činu v cerkvi strah in razburjenost. Še preduo so spravili samomorilca na prosto, izdihnil je že svojo dušo. Gotovo je nesrečni mož bil zblaznel. Ranjki je oče štirih odrašenih sinov in prištevajo ga najimovitejim posestnikom domače vasi. Seveda so ustavili vsa nadaljna cerkvena opravila do druzega blagoslovljenja oskrunjene cerkve. Val VABILO. Bratje Sokoli udeležijo se v nedeljo popoludne društveno z zastavo ,,narodne veselice" pri Koslerji na vrtu. Zbirajo se v nedeljo do '/a 3. popoludne v čitalnici. Na zdravje: Za odbor: entinčič, Bedenek, starosta, tajnik. mam* — iaaaBBBBBaa* ■ dtfHUlllHi iln II I^mH—l I prinaša v 7. zvezku naslednjo vsebino: 1. Gorazd: ČaŠa nesmrtnosti. Povest v verzih. — 2. Plavica: Spomin in želja. Pesem. — 3. Dr. Fr. Detela: Veliki grof. Zgodovinski roman. (Dalje.) — 4. J. Trdina : Bajke in povesti o Gorjancih. 22. Pod hruško. — 5. L. Podgornikova: Glasbena vzgoja v Slovencih. (Dalje.) — 6. Ivan Vrhovec: Slavni Slovenci. II. Peter Pavel Glavar. — 7. J. Stritar: Pogovori. V. — S. Svojmir: Drobne pesmi. 3. 4. 5. 6. — 9. Fr. Leveč: Vodnikovi pesmi „Premaga" in „Mirov god". — 10. Janko Kersnik: Agitator. Roman. (Dalje.) — 11. J. Šuman: Odgovor na Štrekeljevo kritiko moje slovnice. — 12. Književna poročila: IV. S. Rutar: Politična in kulturna zgodovina štajerskih Slovencev. — 13. Slovenski glasnik: Poziv slovenskim pisateljem. — Nove knjige slovenske. — „Fiihrer durch Krain und die Landeshauptstadt Lai-bachw. — „Truber Priraus und die Reformation in Kraill". — „Archiv flir slavische Philologie". — Književnost hrvaška. — Popravek. — 14. J. Kalan: Šah. — „Ljubljanski Zvon1' stane za vse leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 30 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. Poslano. Na v št. 147 „Slov. Naroda" ponovljeni napad Ljubljanskih bukvovezev odgovarjam sledeče: Omenjenemu bukvovezu gosp. K......sem pred dalj časom predlagal, naj se kje v obljižji Katoliške bukvarne s svojo bukvoveznico naseli, ter sem mu s tem pogojem zagotovil, da ga bodem vedno z delom preskrbljeval. Resnično je tudi to, da sem prilično g. K......poprašal, ali ne bi bil pri volji svojo bukvoveznico prodati in v isti službo poslovodje prevzeti. To prašanje je pa bilo le prilično in nam ne more nikdo namena podtikati, kakor bi hoteli bukvoveznico takoj ustanoviti. Zagotovljam, da za ustanovitev bukvoveznico nisem z resnobnostjo še nikdar dalje postopal ter tega tudi še danes ne nameravam, kar sicer po svojem položaji tudi storiti ne morem. Teodor Schiindelen, (389) poslovodja K.stoliške bukvarne". Zdravljenje pospešuje. Pri odprtih ranah, oteklinah in ulesih ae z Mnlovim „Francosk im ! Kanjo m" odpravi prisad in s tem vidno poapeSi zdravljenje. V steklenicah po 80 kr. Po poštnem povzetji ga razpošilja vsak dan A. Moli, lekar, c. kr. dvorni zal«>žnik, na Dunaji, Tuch-lauben 9. Po lekarnah in špecerijskih prodajaltiicah na deželi zahtevaj izrecno Moll-o v izdelek z njegovo varstveno znamko in podpisom. 2 (11—5) fiksekutivuc e. (Iz uradnega lista.) 1. eks. dražba premakljivega blaga Ant. Kamana iz Ljubljane, G24 gld., 6 julija v prodajalnici eksekuta na Mestnem trgu. 1. eks. držb. pes. Ane Klemenčič, 280 gld., 22. jul. v Mokronogu. Tujci: 2. julija. Pri Nlonn: "Dr. Jelenec, Joahim z Dunaja — Zanki iz Gradca. — pl. Fiorio i/. Trsta. — Glass, l'iirst iz Karlovca. — Peternel iz Celja. Pri Felber z Dunaja. — Gross iz Budim- pešte. — Huchreiner iz Trsta. — Holzer iz Gorice. Pri atMlrijskem eetmrji: \Varlez iz Beljaka. Umrli so v IJ uhlja ii i: 30. junija: Ludovik Zalokar, delavčev ain, 10 mes., Poljanska cesta št. 18, za davico. 1. julija: Ivana Krizmani«", davkarjeva vdova, 80 let, Rožne ulice Št. 11, za oslabljenjem. 2. julija: Jakob Porenta, hišni posestnik, 48 let, Hra-deckega vas št. 11, za vnetjem pluč. V deželnej bolnici: 24. junija: Alojzij Lehrman, inženirjev sin, leta, za katarom v črevesu. 26. junija: Josip Nachtigal, delavec, 35 let, za jotiko. S9. junija: Josip Istonič, agent, 27 let, za oraehča-njem možganov. — Janez Koblar, delavec, 61 let, za rakom. — Jarnej Kosec, delavec, 70 let, za starostjo. Meteoro logično poročilo. - ! Cas opa-jiij j zovanja Stanje barometra v mm. Tem- Ve-peratura tro vi Nebo Mo-krina v mm. :!?» 7. zjutraj 3 2. pop. d |9- zvećer 73644 mm. 737'68 mm. 738 70n'in. 15-6' C si. svz. 21 0" C 'si. iah. 18-8" C si. jz. obl. d. jas. jas. 0*50 mm. dežja. Srednja temperatura l95e, za 0*4' nad normalom. ID-U-na-jsl^a, borza dne 3. julija t. 1. (Izvirno telegratičuo poročilo.) Papirna renta.......... 82 gld Srebrna renta.......... 83 „ Zlata renta........... 10S „ f>°/0 marčna renta......... 99 „ Akcije narodne banke....... 860 „ Kreditne akcije......... 286 „ London .... .... 124 „ Srebro.......... . — „ Napol......... . 9 „ 0. kr. cekini .... .... 5 „ Nemške marke . 61 „ 4°/0 državne srečke iz 1 18f>4 250 gld 126 „ Državne srečke iz 1 186i 100 gld 167 , 4°/0 avstr zlata renta, davka prosta . 10^ „ Otcrska zlata renta 4"/u . ^8 „ „ papirna renta 5u/0 92 „ 5*/0 štajerske zemljišč odvez oblig. . 1(4 „ Dunava reg srečke 5% 100 gld 116 „ Zemlj obč avstr 4l/i°/0 zluti zast listi . 123 „ Prior, oblin Elizabetine zapad železnico 114 „ Prior oblig Ferdinandove sev. železnice 106 „ Kreditne srečke .... 100 gld 175 „ Rudolfov? srečke.....10 „ 17 „ Akcije anglo-avatr. banke 120 „ 98 „ Tramuiway-društ velj. 170 gld a, v. . 195 „ 55 45 50 20 60 25 85 Vi 88 0.") 76 75 95 75 50 kr. 75 75 60 75 Prostovoljna dražba. V prodajalnici na Mestnem trgu št. 20 prodajalo se bode po dražbi 4. i. iu. (388) raznovrstno oalanterijsio in ter iprace. Izvrsten med (h-lll-iliilirnil pitllllOO) na debelo in drobno, kakor tudi v plehaatih ikat-ljah po 5 kil (kilo po 60 kr.), akatlja 30 kr., se dobiva proti poštnemu povzetju ali pa proti gotovi plač' pri OROSLAVU DOLENCU, svečarji v Ljubljani. (278—<<) 10 službe občinskega zdravnika v trgu Sredince (Polstrau) z veliko okolico tri druge fare j so namre6 brez zdravnika', z letno plačo 400 gld. iu drugimi dohodki. Prosilci, slovenskega Jezika zmožni, naj pri županu ulože svoje prošnje s spisi vred v 4 tednih. Cločina trg- Središče, 26. junija 1885. (381—2) Ćulelc, župan V AMERIKO pride najceneje, kdor se obrne na ARNOLDA REIFA, DUNAJ, 1., PKSTALOZZIGASSH 1, najstarejša tvrdka te vrate. (623—39) Natančneje izpovedbe iu prospekti zastonj. Marijinceljske kapljice za želodec, nepresežiio izvrstno zdravilo zoper vse. bolezni v elodci, in nepreseino zoper nealaat do Jedi, alabl ielodeo, amrdočo aapo, naplhne-nje, klalo podiranje, ščipanje, katar v ielodoi, zgago, da ae ne nareja peaek in pieno in alez, /op< r zlatenloo, gnjua ln bljuvanje, da glava ne boli, (če izvira bolečina iz želodca), zoper krč v že-lodoi, preobloienje želodca z Jedjo ali pijačo, črve, luper bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato žilo. (;io vini •/•.»loga: Lekar C l»ra«ly9 Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane gajjr* :*i Ur. ""Jas Pra^e ima samo: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na Dunajakej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trg.i. V Novem mestu: lekarna Dom. Rizzoli, lekarna Josip Bergmann. V Postojni: Anton Le ban. VOo-rici: lokama A. de G i ion col i. V Ajdovščini: lekarna M i c h a e 1 Ouglielmo. V Celj i: le'.ar J. K u pferao h m i e d. V K r a u j: lekar Drag. da v n i k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A,. Rob le k. V Sežani: lekar Ph. Ritachel. VCrnomlji: h kar Ivan Blažek. V Škotjej Loki: lekar K ar o l Fabiani. V Reki: lekar Ant. Mizzan. VC Svaritev! Ker se v zadniem času naš fz- delek posoeinlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v Zgoraj navedenih zalogah iti pazi naj ■e oaebltO DH tA znamenja: Prave Marijinceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenico vtisuene besede: Bohte Mariazcller Magentropfen — Brady & Dostal — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobe utisneno sod-nijsko spravljeno vursivciio zunnaeiije in zavoj utora biti zapečaten t naši m varstvenim znamenjem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nemajo teh znakov istinitosti, naj so zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj Be nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo aodmjski kaznovani izdelovalci in Prodajalci. (»0—21' I avstr. tovarniško društvo za izdelovanje iurij, oken in tal, Dunaj, IV., Heumuhlgasse 13, ustanovljeno 1.1817. pod vodstvom II. Ji A ICHiBOflCT-a. priporoča bogato zalogo narejenih durij in oken z oboji vred, mehkih ladjinih tal in hrastovih ameriških friznih in parketnih tal. Ta tovarna je v stanu vsled svoje velike zaloge suhega lesa in že narejenega blaga v kratkem času prorfrcl)6** tega blaga, kolikor selj%U^J>aJtl{(^ potrebuje (162-8) Vsprejema izdelovanje velikih hišnih vrat, oprave za vojašnice, bolnišnice, šole, pisarne itd. itd., poleg tega vsakersna lesena dela, katera se izdelujejo s stroji po predloženih načrtih ali modelih, izvzemši sobnega pohišja. Izdatelj in odgovorni ure.lnik: Ivan Zeleznikar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne1'. /