Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld.. za pol leta 8 gld., za četrt leta
1 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta G gld., za četrt leta 3 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošilian velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inseratil se sprejemajo in veljil tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr. če 8e tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma so ne sprejemajo. Vrednlštvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popolndne.
Ntev. 165.
V Ljubljani, v soboto 23. julija 1887.
Letnil* XV.
Družbe sv. Ch-ila in Metoda
II. velika skupščina v Trstu
<11» e 11>. j a 1 i j n 1 HS7. lota.
(Dalje.')
Slavna velika skupščina! častite dame!
Vrli rodoljubi!
Dne 5. julija 1886. o prazniku slovanskih blago-vestnikov sv Cirila in Metoda in naše družbe zavetnikov zboro\ala je v Ljubljanski Čitalnici naša prva skupščina, ki je konečno ustanovila »družbo sv. Cirila in Metoda" s tem, da jej je po § 18. društvenih pravil izvolila osrednje »vodstvo vLubljani."
Z vsklikom bili so vanj pozvani:
1. Prvomestnik: profesor Tomo Zupan, konzi-storijalec. in vodja deškega zavoda »Alojzijevišče" itd.
Odborniki: 2. Dr. Dragotin vitez Bleiweis pl. Trsteniški, primarij. deželni poslanec itd. 3. Gregor Einspieler, mestni kapelan in veroučitelj v Celovci.
4.	Ivan Hribar, glavni zastopnik banke „ SI a vije."
5.	Matej Močnik, mestni učitelj v p. 6. Ivan Murnik, cesarski svetnik, deželni odbornik itd. 7. Luka Svetec, c. [kr. notar, deželni poslanec itd. v Litiji. S. Dr. Ivan Tavčar, odvetnik, mestni odbornik. 9. Dr. J. Vošnjak, deželni odbornik itd. 10. Josip Zičkar, mestno-žup-nijski vikar v Celji. 11. Anton Žlogar, mestni kapelan in veroučitelj. 12. Andrej Zumer, okrajni šolski nadzornik in mestni učitelj.
V	nadzorništvo so bili izbrani: 1. Anton Knez, veletržec. 2. Dr. Ivan Kulavic, stolni kanonik ia semeniški vodja. 3. Dr. Franc Papež, odvetnik, dež. poslanec. 4. Franc Ravnikar, deželni knjigovodja, vlastelin itd. 5. Ivan Zagorjan, mestni kapelan.
V	razsodništvo pa: 1. Dr. Andrej Čebašek, prelat, stolni kanonik. 2. Dr. Alfonz Moše, odvetnik, deželni poslanec. 3. Dr. J. Munda, odvetnik. 4. Lju-dovik Ravnikar, c. kr. deželne sodnije svetnik. 5. Dr. Jernej Zupanec, predsednik notarske zbornice.
Od lanske skupščine je imelo vodstvo XII. sej in sicer: Dne 19. julija 1886.; 5. avgusta; 13. avg. 15. septembra; 4. oktobra; 10. novembra. 19. janu-varija 1S87.; 30. marca; 20. aprila; 1. junija; 4. ju-
lija in 15. julija. — Zadnje imenovana in ona dne 10. novembra bili ste seji ožjega odbora.
Dne 19. julija 1SS6. se je družbino vodstvo po § 18. aliu. a) konstituvalo tako, da si je podpredsednik o m izbralo g. L. Svetca, z a p i s n ik a r j e m Antona Žlogarja, blagajnikom dr. J. Vošnjaka. Po istem paragrafu ali. b) je v ožji odbor za tekoča opravila razven teh še poklicalo gg. Ivana Hribarja ter Ivana Murnika.
Kako je to osrednje vodstvo v Ljubljani izvrševalo svoj nalog, čast mi je zdaj izvestiti slavni veliki skupščini.
Začetkom svojega delovanja se je to vodstvo zglasilo s posebnim pozivom dne 14. avgusta 1886. slovenskemu občinstvu, naj blagovoljno podpira pre-važno to šolsko družbo. Da bi privabili vanjo tudi bolj priproste ter jo razširilo v vse sloje našega naroda, oskrbelo je vodstvo poljuden sp i s: »Družba sv. Cirila in Metoda — kaj je to?" ki so ga prvotno objavili skoro vsi naši časniki, in se je potem še ponatisnil v več tisoč izvodih, da se lahko vstreže vsakemu, ki želi družbine-knjižice.
Da ta poziv in poduk ni ostal brez vspeha, pričujejo podružnice, ki so se hitro osnovale po vseh krajih mile naše domovine. Na lanski skupščini bilo je zastopanih 25 podružnic, njih število je letos poskočilo na 64. Skoro bi smeli reči, da je bilo zasajeno neznatno gorčično zrnce, vzklilo je ter se je — po evangeljski besedi — uprav razrastlo v košato drevo, čegar veje se razstezajo vže po vsej Sloveniji.
Ker dozdaj še njih imena niso bila celotno objavljena, usoja se jih vodstvo slavni skupščini naznaniti. Pred vsem imena onih čč. rodoljubov, ki so po § 4. postali pokrovitelji naši družbi s tem, da so vplačali najmanj: 100 gld.
1. Mariborska posojilnica. 2. Banka »Slavija".
3.	Andrej Zamejec, stolni kapitular v Ljubljani.
4.	Simon Pogačar, umirovljeni c. kr. vojaški uradnik sedaj na Dunaji. 5. Dr. Pavel Turner v Jamniku na Moravskem; vsi zglašeui naravnost pri osrednjem vodstvu. 6. Luka Svetec, deželni poslanec v Litiji.
7.	Dr. Josip Vošnjak, deželni odbornik v Ljubljani.
8.	Ivan Murnik, deželni odbornik v Ljubljani. 9. Tomo
Zupan, gimn. profesor v Ljubljani. 10. Dr. L. Vidrič, odvetnik v Zagrebu. 11. Jakob Hren, državni poslanec v Celovci. 12. Ivan Vilhar, hišnik in meščan v Ljubljani. 13. Franc Ks. Souvan, veletržec v Ljubljani. 14. Dr. Jernej Zupanec, predsednik notarske zbornice v Ljubljani; vsi zglašeni po prvi Ljubljanski podružnici. 15. Ivan Velkovrh, tovarnar v Ljubljani; zglaš. po Sent-Peterski. 16. Anton Zlogar, mestni kapelan pri sv. Jakobu ; zglaš. po Šent-Jakopsko-Trnovski podruž. 17. Dr. Josip Srnec, odvetnik. 18. Celjska posojilnica. 19. Mihael Vošnjak, državni poslanec; zglaš. po Celjski podruž. 20. Andrej Jurca, veletržec ; zgl. po Ptujski. 21. Franc Kalister, veletržec. 22. Monsgr. Anton Hrovatin, č. kanonik. 23. I. Sabec, veletržec; zgl. po Tržaški. 24. Savinjska posojilnica v Zalci; zgl. po Žalski. 25. Ivan Plantan, c. kr. notar; zgl. po Zatičinski. 26. Gospa Ivana Kalister, zgl. po ženski Tržaški. 27. Ivan Vrhovnik, kaplan v Dobu; zgl. po Brdski. 28. Franc Kotnik, veleposestnik, zgl. po Vrhniški podružnici*)
Ker so čč. zastopniki v lanski skupščini izrekli razne želje in nasvete, kakor so za svoje kraje potrebno spoznali ter jih vodstvu prav posebno priporočili v prevdarek in eventuvelno izpeljavo, posvetoval se je odbor o njih takoj v prvih sejah ter jih je večinoma izvedel — oziraje se vedno na denarne razmere družbine.
Dne 5. avgusta 1886. sklene vodstvo ustanoviti »otroški vrtec ali zabavišče" v Celji. Vsled neumornega delovanja ondotne podružnice in zavzetih rodoljubov, ki so storili potrebne korake, moglo je vodstvo že 18. septembra 1886. poslati prošnjo velesl. c. kr. deželnemu šolskemu svetu v Gradec za otvoritev omenjenega zavoda. Po vseh odstranjenih zaprekah odprlo se je Celjsko »zabavišče" dne 20. dec. 1886. Stoji pa v zvezi s privatno dekliško slovensko šolo, vzdrževano po katoliškem podpornem društvu, tako da je voditeljica te dekliške šole, č. sestra Angelina ob enem voditeljica našemu zabavišču. Na tej veliki podpori naj bo izražena iskrena zahvala naše družbe čč. šolskim sestram. Za vrtnarico je vodstvo poklicalo gospico Irmo Fabijani.
*) Imena podružnic objavimo na koncu.
r \
LISTEK.
Pisma iz toplic.
IV.
Tržič (Monfalkone), 15 jul. 1887.
Dragi mi brate!
Daues še-le pridem do predmeta, zarad kterega se mudim že 14 dni med trdimi Italijani v Monfal-konu. Popišem Ti tukajšnje toplice, za kar si me še posebno poprosil. Tudi Ti, siromak, ne moreš se hvaliti s trdnim zdravjem, in zdravniki so Ti svetovali, poskušati s toplicami. Tu imaš natančen popis o ikopeljih Monfalkonskih. Kopališče leži ob veliki cesti v Trst, pol ure od mesta Monfalkone. Že staram Rimljanom je bilo znano in prav močno so ga Obiskovali. Koliko zaupanje so imeli stari Rimljani do teh kopelji, najbolje pričajo izkopaui obljubni kamni, na kterih je izražena zahvala za dobljeno zdrav;e.
Pri romantičnem izviru reke Timaus, ktera nosi morske ladije in jo je že Virgil opeval, stoji cerkev
sv. Janeza Krstnika. Na tem mestu je nekdaj stal rimski tempelj Diomedov, v kterem so stari Rimljani hvalne daritve opravljali za čudovita ozdravljenja v pol ure oddaljenih žveplenih toplicah. — Te toplice so bile za rimskega cesarja Avgusta v veliki slavi in iz imena »acjuae imperiales", ki so ga imele, bi se moglo sklepati, da so morda rimski cesarji sami jih radi obiskovali. Pisatelj Plinij jih večkrat omenja.
Ko so divji Huni pod vodstvom Atilovim v te kraje prihrumeli in slavni Oglej razdejali, so naj-brže tudi po bližnji okolici pustošili ter slavno rimsko kopališče pri sedanjem Monfalkonskem mestu — pičli dve uri od Ogleja nazaj — razsuli. Se le leta 1433 je tedanji Monfalkonski »podesta" Fr. Nani pod vlado Beneške republike sledeč Plinijevemu popisu zasute toplice zopet našel in priredil za porabo. Spominska plošča, vzidana v poslopji kopališča od hvaležnih Monfalkoncev, to naznanja. V 16. in 17. stoletji je bilo poslopje kopališko zopet večkrat razdrto in pokončano, zlasti ob času turških navalov. — Še-le leta 1799., in sicer pod vlado Napoleona I., so se toplice z nova oživile. Francoska vlada je dala toplico preiskati in vsled jako ugodnega poročila do-tične komisije jo sklenila sozidati velikansko kopa-
liško poslopje. Ko je po sklenjenem miru s Francozi Goriška in Gradiška mejna grofija zopet prišla pod avstrijsko vlado, je občina Monfalkonska poslopje nad toplico dovršila. Kopališče je prišlo pozneje v last posamičnim kapitalistom, in je romalo iz rok v roke. Sedanji lastnik je odvetnik dr. Rabi v Trstu. Izvirek žveplene toplice leži pod morsko površino in je pod zemljo v zvezi z bližnjim morjem. Zarad tega ima tudi topliška voda isto lastnost kakor morje, da ob gotovih časih nastopa ali odstopa.
Poprej je bil kopališki prostor ali »bassin" tako napravljen, da se je le o morskem natoku napolnil z vročo toplico. Ravno tako tudi čebrice v posamičnih sobicah. O morskem odstopu se ni mogel nihče toplice posluževati. V novejšem času je po-stavljeua tromba, ktera s parno močjo toplico iz vira vleče ter po ceveh v »bassin-e" in v posamne kabine raztaka. Izvirek je tako močan, da se lahko cel dan vroča toplica za stotine kopalcev tromba.
Koplje se lahko skupaj v »bassinu" ali posebej v pripravnih mramornatih čebricah. V vsaki čebrici so dve pipi, skozi eno se izceja vroča skozi drugo ohlajeua toplica. Toplica ima 30° do 32° R. — Komur je prevroče, si lahko pomaga iu ohlajene
l
Otrok se je v zabavišče vpisalo ter zahajalo od začetka krog (50, nekaj jih je izstopilo, tako da jih v zadnjem času obiskuje zavod krog 50. Nekaj jih je plačujočih, nekaj oproščenih; sploh je v tem obziru vodstvo prepustilo določevati ondotnemu načelništvu, ker so mu znane razmere.
Zabavišče je odprto ob delavnikih od 9. do 12. ure dopoludne in od 2. do 4. ure popoludne. Samo v sredo in soboto le dopoludne.
Dne 13. avgusta vodstvo konečno odobri predlog Tržaške podružnice, da se osnuje ..zabavišče pri sv. Jakopu v Trstu". Potrdila se je pogodba z dotičnim hišnikom št. 47(3 v ulici Giuliani, razpisala se po časnikih služba otroške vrtnarice z letno plačo 3(50 gld. in prostim stanovanjem. Dne 15. septembra 1886 podelila se je ta služba vsled posebnih želja Tržaške podružnice gospici Justini Michelli, s ktero se je sklenila dotična pogodba dne 30. sept. 1886.
Potrebne korake je storilo načelništvo Tržaške podružnice obrnivši se do vis. c. kr. namestništva in mestnega magistrata. Visoko c. kr. namestništvo je z odlokom 6. novembra 1886, štev. 17.116/VII., dovolilo odpreti »otroški vrt — giardino infantile", oziroma »otroško zabavišče — asilo infantile" z odlokom 23. novembra 1886, štev. 18.113/VII. — Ker je pa ondotni magistrat zahteval, da morajo v do-tični hiši stolbe biti kamnite, zavleklo se je odprtje, dokler je bilo vse zgotovljeno. Tako se je še le 3. januvarija 1887 po sv. maši odprlo »zabavišče pri sv. Jakopu". — Šolski učni red je skoro enak istemu v Celjskem zabavišči. — Oglasilo se je otrok čez 50, a ker je slavni magistrat strogo zapovedal, da jih ena učiteljska moč ne sme imeti čez 40, obiskuje ta zavod redno krog 40 otrok.
Kakor Celjskemu je vodstvo tudi Tržaškemu načelništvu prepustilo, naj po ondotnih razmerah glede učni ne ukrene potrebno ter ubožno deco oprosti. — Zabavišče lepo vspeva, kakor so se prepričale mnoge narodne dame Tržaške, in tudi sam c. kr. šolski nadzornik g. 11. Zavagna se je izrazil, da mora družbi čestitati na tako lepem vspehu. Istotako sta se družbin prvomestnik profesor Tomo Zupan in odbornik Ivan Hribar povodom svojega boravljenja v Trstu dne 19. majnika 1887 osebno osvedočila o vzglednosti tega zavoda. Dokaj prijateljev je zabavišče pridobilo z veselico ter skušnjo na letošnji praznik družbinih zavetnikov sv. Cirila in Metoda. Uprav v duhu naših sv. prvoučiteljev so nakanile narodne Slovenke, častite dame Tržaške, razveseliti nežno mladino, kar so velikodušno izvedle v radost obdarovanim otrokom, njih roditeljem in vsem rodoljubom slovenskim. (Živele! Slava!)
O stroških teh zabavišč izvesti! Vam bode, slavna gospoda, med drugim deloma itak družbin blagajnik.
Ker bi pa zabavišče samo za-se ne imelo pravega pomena, ako se nanj ne nasloni narodna šola, posvetovalo se je že vodstvo ob odpretji I. razreda osnovne šole ter o načinu, kako najložje dospeti do tega namena.
Ko sta bila tako ustanovljena dva družbina zavoda. moralo se je misliti i na cerkveno nadzorstvo. Kakor ima vsled temeljnih zakonov državno oblastvo po vseh šolah vrhovno nadzorstvo, tako gre katoliški cerkvi glede verskega poduka in nabožnih vaj prva in odločilna beseda.
Ker naša družba vsled § 1 sloni na katoliško-
narodni podlagi, mora skrbeti, da nikdar no zgreši svojega namena ter vselej ostane v spoštljivi vdanosti cerkvenemu oblastvu. Zato je vodstvo sklenilo, da se po svojem prvomestniku ter vsaj enem odborniku in po dotičnih načelništvih svojedobno pokloni prevzvišenim vladikam po Slovenskem, Visoko-istim razloži šolske razmere slovenske ter jim priporoči družbo v blagohotno pospeševanje.
Prvomestnik, podpredsednik in blagajnik so se dne 3. marca 1887 poklonili Ljubljanskemu milostnemu knez-vladiki, kot višjemu pastirju dežele, kjer ima naša družba svoj sedež. Pozneje, ko je bilo vreme ugodniše, prvomestnik z odbornikom Ivanom Hribarjem ter dotičnimi načelništvi Njih Ekscelenci ilirskemu metropolitu dne 18. maja in svitlemu vla-diki Tržaško-Koperskemu dne 19. maja 1887.
Jtolgarske razmere.
Žalostna so poročila za Bolgare, ki jim dohajajo iz avstrijske prestolnice o izvoljenem knezu, če so bili v resnici tako navdušeni za novega kneza, kakor so brzojavno naznanjali celi Evropi, morajo sedaj peti žalostinke na razvalinah svojih upov in nad. Sanjali so sladke sanje o novem knezu, poslali so neutegoma častuo deputacijo, da se pokloni izvoljenemu vladarju: toda Rusija ne potrdi nobenega sklepa bolgarskih državnikov, ostala Evropa molči, ker se boji resnih nasledkov, ako odobri nepremišljeni korak bolgarskih poslancev.
Kritičen in žalosten je položaj v Bolgariji. Narod je še neizkušen v politiki. Le čuditi se moramo, da so mogli Bolgari v zadnjih dveh letih, posebno pa v zadnjih desetih mesecih preživeti toliko prevratov in nemirov, da se ni dežela in družba razbila v kosce. Marsikteri evropejski narod, vtrjen v stari omiki in političnem življenji, bi ne vstrajal v takih razmerah, kakor Bolgar, ki je še le pred kratkim otresel se suženjstva in si priboril s tujo pomočjo človeške pravice. Obžalovati pa moramo zadnji korak bolgarskih regentov, ki so zastopnike naroda zvodili do nepremišljenega sklepa.
Sedanji vladarji v Bolgariji so se lahko prepričali o pravih namerah evropejskih držav. Ko je koncem lanskega leta bolgarska dep itacija potovala po Evropi in prosila pomoči pri vladah, lahko se je prepričala, da se večina državnikov v tem vprašanji ravna po želji Rusije. Avstrija se je sklicevala na Berolinsko pogodbo in svetovala Bolgarom, naj se spravijo z Rusijo. Enak odgovor so dobili v Be-rolinu. Grof Bismark je izjavil, da je bolgarska zadeva le domač prepir med Rusijo in Bolgarijo. Francija jim da isti svet, le Anglija in Italija ste porabili priliko in pokazali svojo nevoljo proti Rusiji. Vendar je lord Churchill jasno pokazal, da se tudi Anglija ne bo z orožjem potegnila za Bolgare proti Rusiji. Regenti se niso ozirali na mnenje Evrope, temveč nadaljevali svojo politiko iu Rusiji kazali pesti.
Bolgarski vladni časniki so oznanjevali vojsko ruski državi, vlada je prepovedala v deželi ruske časnike in zaprla vse osebe, ki niso javno kazale sovraštva do ruskega cara. Z vsemi sredstvi so delali na to, da bolgarski narod pozabi, kdo ga je
rešil turškega jarma. Kar so želeli, to so dosegli: Rusija je pretrgala vso zvezo z Bolgari. Nasledki so se pokazali po zadnji volitvi. Bolgari imajo kneza, ki pa brez dovoljenja ruske države ne stopi na bolgarski prestol. Nobena država, tudi ne Anglija, ne bo pričela reševati bolgarskega vprašanja brez Rusije ali celo proti nji. Regenti so hodili v krogu — in danes stoje na istem mestu, kakor za časa izvolitve princa danskega. — Princ Koburški je knez brez dežele. Bolgari imajo kneza, a knez ne Bolgarije. Obljubil je deputaciji, da zasede bolgarski prestol, ko pride ugoden trenotek. Iu kedaj pride zaželjeni čas? Novi knez upa, da ga potrdijo države in tudi Rusija ne odreče svojega dovoljenja. Toda prazni so upi. Knez Aleksander je imel v Bolgariji močno stranko, pridobil si je na bojišči proti Srbiji mnogo zaslug za bolgarski narod, bojeval se je za idejo, ki je navdajala večino bolgarskega naroda, namreč za zjedinjenje Bolgarije, ktero je bila raztrgala Evropa, in vendar je moral zapustiti deželo.
Princ Koburški je eam pokazal pot, po kteri naj hodijo bolgarski vladarji. Vprašanje potrebuje časa in treznega premisleka. Sploh pa smemo trditi, da je tudi to dejanje bolgarske šaloigre končano, iu princ Koburški ostane v zgodovini knez brez dežele.
Politični pregled.
V Ljubljani, 23. julija. Notranje dežele.
Iz Gradca se poroča, da bo meseca oktobra prestolonaslednik lludolf imenovan FZM. in poveljnikom vojnega kora v Gradci; baron Kuhn bo prestavljen v Levov.
Štajarski deželni odbor je po naročilu deželnega zbora razposlal občinam obrazce za nabiranje statističnega gradiva. Na podlagi tega gradiva hoče ustanoviti deželno zavarovalnico proti ognju.
Češki poslanec Vrauv je poročal svojim vo-lilcem o delovanji v državnem zboru. Priznal je, da so mnoge nove postave naložile prebivalcem nova bremena. Če hočejo poslanci kaj doseči, morajo biti jediui. Oehi ne smejo biti tako predrzni, kakor Madjari, ker bi razdvojili desnico, vrgli vlačo in levičarjem pripomogli do krmila. Obsojal je Mladočehe in povdarjal zasluge dr. Riegra za češki narod. Voljlci so vsprejeli resolucijo, v kteri obžalujejo, da Čehi niso dosti dosegli v državnem zboru, iu izrečejo zaupanje dr. Riegru in drugim poslancem češkega kluba.
Madjari pazljivo zasledujejo vsak pomenljiv dogodek med Slovaki. 10. t. m. je cerkvena občina v Hlubaki praznovala stoletnico. Popravili in osnažili so cerkev in na zvoniku postavili nov križ in dvo-glavnega orla. Hudobni ljudje so raznesli takoj govorico. da je državni grb na strehi demouštracija proti državi, ker pomeni ruskega orla. Potitična oblast je izdala povelje, da mora občina v dvanajstih urah avstrijski grb odstraniti s strehe.
Vnanje države.
»Videlo", glasilo prejšnje srbske vlade, naznanja svetu, da prijatelji sedanje vlade razširjajo Avstriji sovražne oklice iu nagovarjajo Bošujake, da se vzdignejo. Resnice je toliko na tem, da so pri nekem uradniku našli nekak načrt za vstajo v
vode pritoči. — V vsaki sobici je toplomer, s kterim si vsak kopalec toploto vode izmeri in po ukazu top-liškega zdravnika v njemu primerni temperaturi ohrani.
Topliški zdravnik, dr. Gregoris, vsacega bolnika poprej zdravniško preišče in mu po stanu bolezni temperaturo določi.
Toplice imajo v sebi mnogo klora, broma, joda in žvepla ter so posebno koristna bolnikom, ki trpd za protinom in reumatizmom. Tudi jo svetujejo za bolezni vsled oslabelih živcev, Ischias, škrofeljne itd.
Mnogo bolnikov je po rabi teh kopelji ozdravelo, kar pričajo zahvale v posebni knjigi zapisane. Prišel je marsikdo popolnoma nadležen v toplice in čez nekoliko dni jih je čisto ozdravljen zapustil.
Koplje se samo enkrat na dan in sicer zjutraj od 7. do 11. ure. Vodja kopelji vsakemu uro odloči. Več kot pol ure ne puste nikogar v vodi. Navadno se kopljejo po 12 dni, prav močno bolni 24krat.
Kdor je prav hudo bolan na kakem udu telesa, mu tudi blato, s topliško vodo napojeno, pokladajo na dotični ud.
Edino to je nepripravno, ker je kopališče pol ure oddaljeno od trga Monfalkone in se je treba v
toplice in zopet nazaj voziti, seveda v zaprtih vozovih. Za vožnjo se plača vsak dan 60 kr. in za kopelj 50 kr. Hrana je precej draga, tako, da se vsevkup 5 gld. povprek na dan prav lahko raztrosi. Tudi v kopališkem poslopji je prostora za šest oseb, če bi kdo rajše ondi stanoval. Treba se je le obrniti do vodstva kopališča, ki vse, kar je potreba, poskrbi: stanovanje, voz, hrano itd.
Kopališče ni kaj zelo obiskovano, menda ravno zarad te neprilike, ker ni ondi prostorov za stanovanje. Vožnja v kopelj in zopet nazaj marsikoga oplaši, da gre rajše v druge toplice, kjer se po kopelji precej lahko v postelj vleže iu izpoti.
Topličarjev pride na leto največ 600 do 700. Letošnjih obiskovalcev je doslej 160 , večinoma Italijanov.
Toplice so prav izvrstne in slove že od staro-davnosti. Brez dvoma bi jih tudi sedaj bolje obiskovali. ko bi se skrbelo za boljšo postrežbo iu za stanovanje v kopališči samem, čudim se, zakaj da ne bi občina Tržiška primerno hišo ondi sezidala za re-štavracijo in za stanovanje kopališčnih gostov. Gotovo bi se kapital dobro naložil in lepe odstotke donašal.
Druga neprilika in vzrok, da se s Kranjskega malokdo v Tržiške toplice odpravi, je pa italijanščina, ki se v tamošnjem kraji govori brez izjeme. Kdor ni zmožen italijanskega jezika, mu res ne kaže v Monfalkone po zdravje hoditi.
Opisal sem Ti, premili moj, vse, kar sem mislil, da bi Te utegnilo zanimati. — Memogrede omenjam, da sem enkrat napravil izlet v Gorico, komaj jedno uro daleč po železnici, ter obiskal prijatelje na Kostanjevici, ki jih že več let nisem videl. Izpred samostanske cerkve, ki je sicer majhna, pa prav čedna in po radodarnosti preblage gospe gro-finje Chambord prenovljena in bogato ozaljšana, jo krasen razgled po okolici Goriški. Pač bi bila škoda, potokov solzil vredna, če bi ta rajski kraj postal žrtev laškega moloha. Vredno je videti pod cerkvijo rakve, kjer čakajo vstajenja trupla šestih udov francoske vladarske hiše.
V soboto zapustim Monfalkone in se vrnem domu na svoje mesto. Srčno želim in prosim Boga, da bi dnevi, ki sem jih preživel v potu obraza,, ne bili brez dobrodejnega vpliva na moje ude.
Ko sem v soboto odhajal, sem bil priča smešnega dogodka, ki Ti ga ne smem zamolčat;. Tudi
Bosni. Ta uradnik je rodom Hercegovinec, in ga je vlada že iztirala iz dežele. — O priliki francoske narodue slavnosti 14. julija so nekteri gojenci srbske akademije pod vodstvom svojega učitelja čestitali francoskemu zastopniku v Belemgradu. Šolska oblast jih je zaradi tega kaznovala.
časniki prinašajo razne pogovore bolgarske deputacije s princem Koburškim in drugimi osebami. Kakor „Presse" poroča, pogovarjali so se nekteri člani deputacije s princem, predno so zapustili Dunaj. Pri tej priliki je neki rekel princ, da mu je knez Aleksander najbolj na potu. Tudi majorjema Popovu in Vinarovu je isto rekel. „Kaj se zgodi, če grem v Bolgarijo? Kaj store častniki?" vpraša princ imenovaua člana deputacije. Odgovorita mu, naj gre v Bolgarijo, ker armada ne more prej pokazati svoje vdanosti, dokler ue poznd kneza. Bodite pogumni, pojdite z nami, in Vam bomo hvaležni. Princa Aleksandra sicer ljubimo in občudujemo, toda Vi ste naš izvoljeui knez, in mi se Vam moramo klanjati. — Ko je knez spomnil Rusije, hitro seže Popov v besedo: Ne imenujte tega imena. Rusija je naša sovražnica, ker ničesa ne stori, da nam pomaga iz zadrege, če iščete ruskega prijateljstva, s tem si pri nas ne dobite zaupanja. Izvoljeni ste od sebranja, to je dovolj. Pridite v Bolgarijo, in mi se bojujemo za Vas. — Ko so se člani deputacije vračali v Bolgarijo skozi Budimpešto, pogovarjal se je s Stojanovom nek ogerski časuikar. Stojauov je priznal, da so se Bolgari goljufali. Upali so, da pojde princ takoj ž njimi; sedaj se pa sklicuje na razne pogoje. Koga časuikar vpraša, pride li princ v Bolgarijo ali ne, odgovori Stojanov: Jaz iu drugi člani deputacije smo prepričani, da princ Ferdinand nikoli ue vidi Bolgarije. Tisti, ki so ga priporočali, so se igrali z bolgarskim narodom.
„Moskovskija Vjedomosti" so objavile 16. t. m., da ne bodo donašale uvodnih člankov, dokler ne ozdravi Katkov. Ta je navadno sam pisal članke, druge pa je presojeval, kolikor jih ni sam pisal.
Nemška vlada strogo pazi. da prebivalci v Alzaciji in Loreni nimajo zvez s Francozi. Nedavno so preiskavah vojašnice v Moguuciji, ker so zvedela oblastva, da so vojaki v zvezi s francosko ligo rodoljubov. Kakor „Frankfurter Ztg." piše, bili so vojaki v resnici v zvezi s Francozi. Vojake, pri kterih so našli sumljiva pisanja, odpeljali so v preiskovalni zapor.
V Franciji je zopet Boulanger na dnevnem redu. Časnik „France" je objavil dvoje pisem iz Clermont-Ferranda. V prvem trdi, da so nemire v Parizu pri odhodu generala Boulangera najoli in plačali njegovi nasprotniki. V drugem pa pripoveduje, da so Boulangerjevi prijatelji dvakrat hoteli izvršiti državen prevrat. Ko so Nemci vjeli Schnii-bele-ja, prišlo je neki 24 generalov k Boulangeru, rekoč: Jutri se lahko prične boj. Oe nas potrebujete, mi smo pripravljeni. Dajte povelje, armada se vzdigne. Ta stvar pa se je zvedela in vzbudila povsod veliko začudenje. Vsi listi sedaj objavljajo dotično pismo.
Iz Rima poroča „Pol. Corr.": Francoski listi so nedavno poročali o pogovoru med papežem in nekim francoskim državnikom. Leon XIII. bi bil pri tej priliki trdil, da se prej ne bo vravnalo ravnotežje med evropejskimi državami, dokler Francija ne dobi pravega stališča, ki se ji spodobi med narodi. Papež je neki tudi obljubil, da bo nagovarjal nemško vlado, naj prepusti zopet Alzacijo-Loreuo Francozom. Vsa ta poročila so izmišljena. Papež se ne more potegovati za stvari, ki se ue strinjajo s stališčem in koristmi cerkve. Zaradi Francozov se rimski papež ne more spreti z nemško vlado.
Nekteri angleški konservativci so zelo ne-voljni, ker se je vlada v vprašanji irske zemljiške postave vdala liberalnim unijonistom Mnogi konservativci ne odobravajo postopanja vlade. Sploh se govori, da vlada ne bo preživela prihodnjih volitev.
v Tržiči je družba gosposkih mladenčev, ki goje najnovejši „sportu in na onem železnem motovilil, „bycikel" imenovanem, jezdarijo po ulicah. Bila je v jutro mojega odhoda ravno šola za te jezdece. Eden mladenčev zajaha svoje kolo in sedeč visoko na kozlu šviga bliskoma po trgu. Na konci ulice se hoče s svojim vretenom počasi obrniti iu jo zavije krog ženske, ki je perilo nesla z vode; kar se kolo nagne, jezdec pride iz ravnotežja in s kolesom vred pade na žensko. Vse je ležalo v prahu: perica, perilo, motovilo in pogumni huzilr. Hipoma je bilo polno ljudi okoli kupca: eni so se jezili, drugi smejali, ženska kričala, mladeneč pa jo je urno s svojim motovilom pobral s pozorišča in zginil v stranske ulice. Če je še kaj druzega sledilo tej javni produkciji, mi ni znano, ker sem se precej potem odpeljal na kolodvor. Gotovo še doživimo, da bodo ljudje po glavi hodili.
Z Bogom toraj! Da se kmalo vidiva v domovini !
Tvoj
Petrovič.
Kakor znano, zavrgla je belgijska zbornica z 69 glasovi proti 62 splošno vojaško dolžnost, Vsled tega se je 20. t. m. v Bruslji dogodila nekaka vojaška demonstracija proti poslancem. Vršila se je ta dan obletnica nastopa kralja Leopolda I. General van der Smissen je nagovoril armado in obžaloval, da je zbornica zavrgla postavo. Opominjal je vojake, naj ne izgubi poguma. Dežela bo spoznala potrebo vojaške dolžnosti in se tudi po tem ravnala. General Smissen hoče biti belgijski Boulanger.
Ze nekaj tednov se je v Carigradu širil glas, da odstopi ministerstvo. Sprva je bil sultan nezadovoljen s Kiamil-pašo, ker mu je vedno trdil, da francoski zastopnik grof Moutebello ne ugovarja egjptski pogodbi. Še bolj je bil sultan nevoljen, ker ministri niso mogli pregovoriti angleške vlade, da premeni pogodbo. Do sedaj ni še nobenih gotovih poročil o ministerski krizi.
Izvirni dopisi.
Iz Škofje Loke, 21. julija. (Nova maša.) Prijetno je zreti v tihi jasni noči na nebesni obok, ko se na njem otrinja brezštevila lučic. Od jednega kraja do druzega na nebu, dokler seže tvoje oko, pa se razteguje in širi v vsi svoji krasoti svitel pas — rimska cesta — oživljena z nebrojnimi zvezdami in zvezdicami. Pogled na jasno nebo razvedri ti duha in napolni dušo s hvaležnostjo do Stvarnika.
Tak svitel pas nedelj in praznikov Gospodovih, Marijinih in svetniških obdaja iu ovija na obzorji cerkvenega leta navadne delavne dneve. V dnevih Gospodovih delavčeva roka počiva, a srce njegovo topi se v pobožni molitvi zavedajoč se, da je tudi duši treba hrane. Pobožnost delavca-trpina se tem bolj množi, ako tak dan povzdiguje še kaka izvan-redna svečanost.
Ne vsakdanja slovesnost obhajala se je prete-čeno nedeljo 17. julija tudi pri nas v Loki. Proslav-ljenec tega dneva je bil č. g. novomašnik Franc Pokorn, ki je prvikrat stopal pred altar Gospodov. Ne bodem se spuščal pri opisovanji v podrobnosti, kajti kdor pozna verno slovensko ljudstvo, ve tudi, da o taki priliki stori vse, kar je v njegovi moči ter pospešuje svečanost dneva. A zamolčati ne smem v resnici ginljivega prizora, ki se je vršil v cerkvi. Slavnostni govor imel je brat novomašnikov, č. g. Jakob Pokom. Po primernem uvodu obrne se gospod govornik do novomašnika — dvakrat brata — proseč ga blagoslova. To je bil tisti giuljivi trenutek, ki je marsikomu izmed navzočih privabil solzo v oko. Gosp. govornika pa je novomašniški blagoslov na leči tudi kar vidno spremljal, kajti razpravljajoč važnost mašništva in povdarjajoč težko butaro — veliko odgovornost duhovniško, rešil je gospod go-govornik dano si nalogo prav izboruo.
Primeren obed bil je v prostorih župnijske hiše. Izmed napitnic naj omenim le ono učenke samostanske in hčerke tukajšnje hišne posestnice in trgovke Marije Juvan — mašnikove dobrotuice iu podpirateljice v njegovih študijah.
Mlada gojenka samostanska izročila je gospodu novoraašniku z ljubkim glasom v lepih besedah šopek cvetlic in mu slikala srečo, da je tudi njega izvolil Gospod in ga poklical v svoj vinograd, kazoč mu pa ob jednem trnjevo pot, po kteri mu bo večkrat treba hoditi. A če je dela grenko, je plačilo sladko, ktero obeta Gospod svojim izvoljencem.
Res, lep dan je bil 17. julij za gospoda novomašnika samega, razun njega pa tudi za celo faro.
č. g. novomašniku pa kličem že po dovršeni premici pesnikove besede v spomin: V delih blagih pau blišžeo Sam postaviš si spomin, Bolj eestit in bolj sloveč, Kot iz kamna in kovin!
Domače novice.
(Vabilo.) Razstava cerkvenih paramentov in oprav, ki jih bode bratovščina presv. Rešnjega Telesa v Ljubljani letos razdelila potrebnejšim cerkvam naše škofije, bo 5., 6. in 7. prihodnjega meseca avgusta v navadnih sobanah uršulinskega samostana. Odprta bo od 9,—12. ure dopoludne in od 3.-6. ure popoludne. Udje in dobrotniki bratovščine se s tem vljudno vabijo k imenovani razstavi.
Vodstvo
bratovščine presv. Rešnjega Telesa.
(Einspielerjeva slavuost.) Slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Celovci je z odlokom dne 9. julija 1887, štev. 11.262, v smislu člena 16. postave od dne 15. novembra 1867, drž. zak. št. 135., slavnost v Svečah dne 21. avgusta t. 1. in nje slavnostni spored brez ugovora dovolilo. — Ravnateljstvom državne in južne železnice vložile so se prošnje za znižano voz-nino. — Slovensko ljudstvo na Koroškem je za slavnost jako navdušeno; vse se veseli zlate maše v Svečah.
(Visok gost.) Celovški mil. knez iu škof dr. J. Kalin prišli so včeraj v Maribor, kakor se nam od tam poroča, in so gost ondotnega kneza in škofa.
(Glavno vodstvo južne železnice) naznanilo je vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda dd. Dunaj 14. julija 1887 št. 4311 S., „da obžaluje, ker ue more dovoliti znižane cene vdeleževalcem velike skupščine v Trstu dne 19. julija". Pristaviti je še, da je ta odlok vodstvu bil izročen še le v jutro IS. julija. Komentar si vsak sam lahko naredi.
(Dramatično društvo v Ljubljani.) Ker je več odborov čitalničnih že zahtevalo komično sliko „Po-nesrečena glavna skušnja", opozorimo vse čitalnice in druga slovenska zabavna društva, da v kratkem blagovolijo naznaniti odboru dramatičnega društva željo, da se jim dopošlje omenjena igra. Pri dovoljnem številu naročil se bode tiskala igra še pred začetkom sezone; poleg te „B e 1 i lasje — mlado srce", šaloprizor, namenjen za slavnost ob priliki bivanja Čehov v Ljubljaui.
(Narodna čitalnica v Ptuji) priredi v sredo, dne 27. t. m. v svojih prostorih „Naroduega Doma" gledališčno igro. Igrala se bode Ivan N. Koekova narodna opereta „Serežan". Začetek točno ob 7. uri zvečer. Vstopnina 50 kr. Besede spremlja vojaška godba 47. pešpolka iz Maribora.
(Javna dražba) po zapuščini ranjkega gosp. župnika Ant. Močnika pri sv. Ilju na Goričkem na malem Štajarju bo na sv. Jakopa dan dne 25. julija v farovži ondi od 8. do 12. ure dopoludne in od 1. do 5. ure popoludne; če bo pa treba, tudi še drugi in tretji dan. Naprodaj bo: živina, vino, žito, krma, pohištvo, vozovi, sodi. porcelanasta in steklena posoda, razne ure, podobe, obleka, perilo, drva itd. Cenjena je vsa zapuščina na 148S gold. in se bo za to ceno tudi na dražbo dala. Reči se bodo prodajale na drobno, kar bo kdo kupil, treba bode takoj plačati iu s poti spraviti.
(Deželna zadrnga štajarskili pivarn) se je razdrobila ter šla na kosce. Zgodilo se je to pri velikem zboru 3. t. m. Povod so bile temu porazu razne novejše tovarne za pivo, ki niso hotele zadrugi pristopiti in so pivo ceneje točile, kakor zadružne pivarne. Drobci se bodo sedaj zopet zbirali in se združili, gorenje-štajarski s sedežem v Ljubnu za-se, dolenje-štajarski pa za-se.
(Vabilo) k prvemu občnemu zboru Goriškega ..Sokola", kteri se skliče v nedeljo, 24. t. m., ob 4. uri popoludue v prostorih M a r z i n i - j e v i h. Na tem zboru, h kteremu se vabijo samo oni gospodje, ki vstopijo ali kot pod-piratelji ali telovadci, prečitajo se potrjena pravila, določijo se društveni doneski, izvoli se društveni odbor, trije razsodniki iu trije pregledovalci društvenih računov. Govorilo iu sklepalo se bo še o marsičem drugem. — Nadeja se velike vdeležbe goriških rodoljubov
o s n o v a 1 n i o d b o r.
(Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu) je imela 16. t. m. javno sejo v spomin Boškovičeve smrti. Dopisujoči član dr. V. Dvorak je čital o delovanji Boškoviča na polji lizike. Pokojni Boškovic je med učenjaki zavzemal častno mesto.
(Vojakom v Bosni) se ni še nikdar tako dobro godilo gledč živeža, kakor sedaj, odkar je med velike založnike treščilo. Odkar so namreč ti pod ključem, tresejo se tudi njihove pritikliue in dajo pošteno blago c. kr. vojaštvu, za kar dobivajo pošteno pogojno plačo. Kakor iz gotovega vira čujemo, dobivajo vojaki tudi večje porcije. odkar so nekteri zidom Ppreprijazni in prepostrežni" ljudje izmed vojaštva pod ključem. Preiskava je namreč dokazala, da je več narednikov (feldvebeljuov) dobivalo od Židov na mesec gotov denar za blago, ki bi ga bili morali vojaki dobiti.
(Kolera.) Iz Budimpešte se poroča, da je več oseb zbolelo za sumljivo boleznijo, ki je po vsem podobna koleri. Enak slučaj se je dogodil v Rac-Almašu v južni Ogerski. Na Reki in v Trstu se je zaukazala desinfekcija.
(Telefon) potegnili so do Sv. Krvi na Koroškem, in od ondot na veliki Zvonik (Grossgloekner) ter so ga tudi že prometu izročili. Bog daj, da bi se vsled te naprave kaj manj hribolazcev ponesrečilo kakor se jih sicer. Posebno letos je jako grozovito leto v tem oziru. Vsak dan se bere, da je tukaj temu, ondi onemu tal zmaujkalo pod nogami, iu da so ga dva ali tri dui kasneje globoko doli v kakem propadu našli z razbito glavo in zlomljenimi udi. Ouda ni! Liberalnoolikaui svet ravno nedeljo tako rad za to porabi, da se po gorskem skalovji plazi, mesto da bi spolnjeval krščansko dolžnost in dan Gospodov porabil, kakor se spodobi.
Telesnimi.
Peterburg, 22. julija. Carjev ukaz dovoljuje prosto izvožnjo konj v vnanje dežele.
Berolin, 22. julija. .,Tagblattuli se poroča iz Belegagrada, da se kraljica Natalija s kraljevičem z dovoljenjem kralja in Bističa preseli v Nemčijo, da ga tam da odgojiti.(?)
Pariz, 23. julija. Parlamentno zasedanje se je včeraj končalo.
London, 23. julija. Kakor ,.Times-' poročajo, nasvetovala je Angliji turška vlada nove obravnave glede Egipta na popolnoma drugi podlagi, kakor je bila pogodba.
Vremensko sporočilo.
^ i E
d
Stanje
____I zrakoniera
opazovanja ! r mm
toplomeru po Ceiziju
+284 +28-8
j
Veter ! Vreme
_!_
■1. sever |sk. oblačno sr. svzh. | sk. jasno brezv.	„
o w
^ 5
000
17. u. zjut.l 739 59 22.|2. u. pop.: 738-83 |9. u. zve«.I 737 31
Vroče in jasno; zvečer na zap. oblačno in se je bliskalo, zrakomer je padal. Srednja temperatura 24-6° C., za 5 0° nad normalom.
Dunajska borza.
iTelegrarično poročtlo.1 23. julija.
Papsrna renta :>% pc 300 gi. (s 16% davkal Sreberna _ 5% 100 . (s 16% davka) 4 fc avsir. ziata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke KreJiia« akcije .... London	i ,
Stubro .......
Francoski napoleond......
Ces. cekini.......
Nemške marke......
Tržne cene
dne 23. julija t. 1.
81	gl. 45
82	.	85 113	,	25
36	.	60
883	.	-
282	„	30
125	„	85
'	»
9	,	97
5	„	93
61	„	75



Katoliška: Bukvama
v Ljubljani
priporoča sledeče knjige:
Andree, Allgemeiner Hand-Atlas in 120 Karten-seiten mit v o 11 s t ii n d i g e m N a m e n v e r-zeichniss. 2. Auflage. 12 zvezkov ti gld. 1.24 Caussette, Manresa fur Priester. Ausftlhrliche Exercitienvortriige. 2 zvezka . gld. 4.03 Dcharbvs Katholischer Katechismus fiir Kinder in k a t e c h e t i s c h e r L e h r w e i s e e r-
k lit rt.........gld. 3.35
7/(trf>Hrt»»,RepertoriumRituum.UebersichtIiche Zusammenstellung der vvichtigsten Ritual-vorsehriften fiir die priesterlichen Functionen.
5. Autlage.......gld. 7.44
Lclimhthl, Compendium theologiae moralis.
Editio altera.......gld. 4.34 -
Schepers, Alfons M. von Liguori in seiner Mission als Heiliger, Ordensstifter u. Kirchen-
lehrer.........gld. —.62
Schott, Die Wunder von Lourdes. 18 zvezkov a gld. —.25
Rojaki!

Dne 21. avgusta t. 1. obhajala se bode na slovenskem Koroškem slavnost, kterej enakih imamo le malo zaznamovanih v našej zgodovini.
Dika naša, starosta koroških Slovencev, ne-utrudljivi prvoboritelj iu rodoljub slovenski, slavni naš rojak
. prof, Andrej Isji
gl.jkr.	"" ~ gl.jkr.
Pšenica, liktl.	. . .	~6 50 Špeh povojen, kgr. .	— 04
Rež. „	...	4 22 Surovo maslo, ,, .	— 90
Ječmen, .,	...	2 92 Jajce, jedno „ .	— lJ
Oves, „	...	2 92 Mleko, liter....	— 8
Ajda, „	. . .	4 OG Goveje meso, kgr. .	— 64,
Proso, „	...	4 22 Telečje „ ., .	— 50|
Koruza. „	...	5 20 Svinjsko „ „ .	— 60
Krompir, „	...	2; 14 Koštrunovo „ „ .	— 36
Leča, „	... 12 — Pišanec.....— 50
Grah, „	... 13 — Golob .....- 15
Fižol, „	...	11 — Seno, 100 kgr. . .	1 69
Maslo,	kgr. .	1 — Slama. ., „ . .	1 78
Mast,	„ .	— 66 Lrva trda. 4 □ mtr.	6 25
Špeh svež,	„ •	— J 60 „ mehka, „	4 —
daroval bode v ta dan svojo zlato mašo v rojstnem kraji v Svečah t Rožni dolini na Koroškem.
K tej slavnosti, slavna društva slovenska iu dragi rojaki Slovenci, vabimo Vas danes najuljdneje. Udeležite se te pomenljive slavnosti v mnogobrojnem številu, da moremo združeni z Vami dostojno počastiti onega moža, ki je vse svoje življenje posvetil v to, da bi koristil milemu našemu narodu slovenskemu.
Voziti se bode treba do Celovca po železnici iu od tukaj z vozovi dalje čez Bistrico v Sveče, kamor je vožnje kake 3 ure, pešhoda pa čez 4 ure. — Gorenjci iz Kranjskega imajo najboljši in najbližnji pot čez hrib ^Kočno"
Podpisani odbor prosi tedaj vsa ona slavna društva in posameznike, ki se želijo udeležiti slavnosti in pridejo do Celovca, da se blagovolijo prej ko prej, najrfalje pa (lo 6. avgusta, oglasiti za prostore, da bode mogoče o pravem času oskrbeti dovolj voz za vse vdeležence. — Vožnja na prostih kmetskih vozovih stala bode tje in nazaj za osobo 1 gld. 20 kr. — Ravno tako se je oglašati do gori navedenega časa vsem onim, ki želijo vdeležiti se banketa.
Natančneje se bode naznanilo v kratkem po tiskanih vabilih in programih, kakor tudi po raznih slovenskih časnikih.
Pisanja, slavnost zlatomašnika Eiuspielerja zadevajoča, naj se pošiljajo tajniku slavnostnega odbora pod naslovom: Janez IVicser, župnik Ell-zabetinskega samostana v Celovcu, kteri bode tudi vsaki čas pripravljen, radovoljno dajati pojasnila na razna vprašanja.
Bratje! Zanašamo se na Vašo vdeležbo; pridite k nam, da se skupno z našim slavljencem veselimo; slednji pa uaj tudi vidi, kako slovenski narod spoštuje iu čisla svoje zaslužue može.
Na svidenje!
V Celovci, 14. julija 1887.
Slavnostni odbor: Dr. Valentin Nemec,
kanonik, konzistorijalni svetnik in dekan pri sv. Hemi, predsednik.
Matej Servicelj,
knezoškofijski svetovalec in koinendator na Reberci, podpredsednik.
Janez IVieser,
župnik Elizabetinskega samostana, tajnik.
Odborniki:
Franjo Vizonik, prost in dekan v Dobrli vasi: Lambert Ferčnik, dekan v Žabnici; Andrej Bizar, dekan v Grabštanju; Matija Ambrož, dekan v Železni kapli; .los. Fritz, dekan v Št. Mohoru; Luka Bavtižar. župnik na Ziljski Bistrici; Fr. Centrih, župnik v Št. Petru pri Vašinjah: Janez Godec, župnik v Rožeku ; Janez Hutar. veroučitelj na e. k. realki v Celovcu; Šimen Incko, župnik v Podkloštru; Anton Keznar, slovenski pridigar v Celovcu : France Korruan, župnik v Mizici. Jakob Knallič, župnik v Ločalr. Alojzij Ledvinko, župnik v Št. Koeijanu ; Šimen Muden, župnik v Kapli pri Dravi; dr. Anton Miiller. župnik pri Materi Božji na Jezeru: Franjo Petek, župnik v Trgu Grebinj: Josip Peterman, župnik v Št. Vidu: Janez Podlipnik, župnik na Radišah: Josip Škerbinc, župnik v Kamenu ; dr. Jožef Somer župnik v Šrainelu; Šimen Štockl. župnik v Št. Lenartu pri Sedmih studencih ; Janez Šuster, župnik v Svečah; P. Koltiinban Urnik, profesor teologije v Celovcu; Anton Vakonik, semeniški
podvodja v Celovcu.
Zaradi izvrstne vsebine zelo razširjena in priljubljena je molitvena knjiga
J Sveta ura J
moliti Jezusa v zakramentu ljubezni božje. Ali obiskovanje presvetega Rešnjega Telesa, in češčenje ne-omadežene Device Marije za vse dni v mesecu. Poleg sv. Alfonza Marije Ligvorijana s pristavkom mnogih družili molitev in pobožnost spisal
Janez Volčič,
duhoven Ljubljanske škofije.
V natis teh bukev je Ljubljansko skodjstvo dovolilo 4. aprila lS(w.
Do sedaj je knjiga izšla v V. izdajah in se dobi po naslednjih cenah: Vezana v usnje 90 kr.; vezana v usnje s zlatim obrezkom 1 gld. 25 kr.; vezana v usnje s zlatim obrezkom in pozlačenimi platnicami 1 gld. 50 kr.
Knjiga se dobiva pri
.11. Gerberji v Ljubljani
in v drugih bukvarnah.	(3)
Kdor-koli postavlja ali zida kakošno poslopje in potrebuje železja, obrne naj se na
Franc-a Terček-a,
trgovca z železjem na Valvazorjevem trgu št. 5, t hiši c. k. okrajnega glavarstva.
Tu se dobe po nizkih cenah v obilnem izboru:
Vezi za zidovje. opore (traverze) in stare železniške šine za oboke. Portland in Roman cement, stokador in alabaster gips, štorje za štokadoranje. asfalt za tlak, sklejni papir (Dachpappe). štedilna ognjišča (šparherdi) in posamezni deli za zidanje istih; okovi za okna in vrata in druge pri stavbah potrebne stvari.
Za obilna naročila se vljudno priporoča (17)	gori podpisani.
' el 0DČEVA ESENCA
tj;" JekarjaPicCOllja
= v.Ljubljani
To zdravilo napravljeno je po navodu. kojega je priobčil e. k. vladni sovetnik in deželno-zdravstveni poročevalec za Kranjsko, g. dr. Emil vitez Sttfcki. Izvrstnost esence potrjujejo zelo učeni zdravniki in tisočero ljudi, ki so jo rabili; ozdravlja želodčeve in telesne bolezni, posebno pa zaprtje, vranične in jetrne obolelosti, kakor tudi hemoroide ali zlato žilo. želodečno in pre-hajalno mrzlico in je najboljše sredstvo zoper gliste pri otrocih.
Izdelovatelj pošilja jo v zabojčkih po 12 steklenic za 1 gld. :5ti kr. po poštnem povzetji. Poštnino trpe p. t. naročniki.
V steklenicah po 10 kr. samo v Piccoli-jevi lekarni ..pri angelju" na Dunajski cesti v Ljubljani. — V steklenicah po 15 kr. v K i z z i o 1 i-jevi lekarni v Novem mestu in v mnogih lekarnah na Štajarskem. Koroškem, v Primorji, Tirolih, Trstu, Istriji in Dalmaciji.	(3)
Izvožno marčno pivo
v Stelilonicnli	(28)
dobiva se v pivovarni Janeza Pcrlesa v Ljubljani
v zabojih po 50 steklenic, steklenice z 6/10 L.
50
L.
5ooooooc
Tuj C i.
21. julija, tri Maliča: Ritsch, Teiss in Ilič, trgovci, z Dunaja. — J. Talasania, prokurist, z sinom, iz Linca. — Tomaj, lekarnar, z družino, iz Hrvaškega. — Alb. Buchler, trgovec, iz Trsta.
Pri Slona: Kalderary, zasebnik, z soprogo, iz Laškega.
—	Adolf Mannsfeld, dvorni sovetnik, z Dunaja. — Ferd. Ble-chinger, nadporočnik, z Dunaja.
—	Bruckner, Gellis, Bettelheim in Friedmann, trgovci, i Dunaja.
—	Danijel Huber, posestni«, iz Švebata. — Moric Reich, nadzornik, iz Budimpešto, — Ana Hertl, zasebnica, z sinom, iz Ogerskega. — J. C. Weiss, potovale«, iz Ogerskega. — Gabr. Gjurgevici. veleposestnik, z soprogo, iz Zagreba.
Vsem, ki zidajo ali popravljajo kako poslopje, ali sploh potrebujejo	priporoča svojo zalogo železja in v to stroko spadajočih stvari (1)
jL
lnilr. llrii N ko vi i%
poprej Jakob Uekrep
na mestnem trgu št. lO,
kjer se dobivajo v velikem izboru in po prav nizki ceni:
okovi
za okna in vrata, štorje za štokadoranje, (lrat in žeblji, vezi za zidovje, traverze in stare železniške šine za oboke, Portland-in Roman-cement, sklejni papir (Dachpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena štedilna ognjišča in posamezni deli.
Posebno po nizki ceni dobivajo se stroji in orodja za poljedelstvo, kakor mlatilnice, same ali z vladil-n i kom (Gopel), slamoreznice, čistilnice za žito (Trieur), brane in lepo in močno narejena drevesa za oranje.